Gradnja Stožic sumljiva

Stožice, veliki mestni projekt na šibkih temeljih

Nadaljuje se preiskava suma nepravilnosti pri gradnji Stožic. Fokus preiskovalcev pa je tokrat usmerjen v nezakonito pomoč mestnih podjetij in zavodov pri financiranju projekta. Ko je zmanjkalo sredstev občinskemu hišnemu gradbincu, so morala pomagati mestna podjetja. Za razumevanje finančnih zapletov pri realizaciji projekta Stožice je treba pogledati zgodovino projekta. Začelo se je s predvolilno obljubo Zorana Jankovića, da bo do leta 2010 v Stožicah postavil nogometni stadion, o katerem se je takrat razmišljalo že nekaj let. Več na www.delo.si.

Klobčič okoli gradnje Stožic se počasi razvija

Povod za današnje kriminalistične preiskave v zavodu in dveh podjetjih v mestni lasti so bili sumi kaznivih dejanj pri gradnji stadiona in dvorane Stožice. Ti so nastali po pregledu dokumentacije, ki so jo septembra lani zasegli kriminalisti pri ljubljanskem županu Zoranu Jankoviću in na Mestni občini Ljubljana (MOL). Po besedah direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darka Majheniča preiskava poteka v dveh smereh. V prvi iščejo dodatne dokaze za utemeljitev suma zlorabe položaja pri opravljanju gospodarske dejavnosti in kaznivega dejanja preslepitve pri pridobitvi posojila. Za to kaznivo dejanje je predpisanih do osem let zapora. Več na www.delo.si.

Grep do posojila z lažno pogodbo

Direktor občinske Energetike Ljubljana Hrvoje Drašković naj bi od Grepa za tri milijone evrov v Stožicah kupil prostore za hladilnico, ki bi jih lahko dobil zastonj. Nekdanja direktorja Športa Ljubljana in Ljubljanskih parkirišč in tržnic, Roman Jakič in Samo Lozej, pa sta z Grepom sklenila 1,8 milijona evrov vredno pogodbo za upravljanje parkirišč v Stožicah. Več na www.dnevnik.si.

Odpoklic županov: kaj o tem pravijo predstavniki občin

Protikorupcijska komisija je med spremembami, s katerimi bi omejili korupcijo, predlagala tudi zakonodajo, ki bi omogočila odpoklic župana. Vprašanje ni novo, predstavniki občin pravijo, da nekatere rešitve v zakonodaji že obstajajo in tudi zaostritvam vnaprej ne nasprotujejo. Opozarjajo pa, da gre za širše vprašanje vrednot, ki veljajo v družbi. Komisija za preprečevanje korupcije se zavzema za sprejem zakonodaje, ki bi na podlagi sodne potrditve zlorabe položaja ali kršitve protikorupcijske zakonodaje – ob zagotovljenem sodnem varstvu – predvidevala sodno izvršljiv odpoklic posameznika z javne funkcije in prepoved opravljanja javne funkcije za določen čas. Več na www.delo.si.

Davek na nepremičnine: Goljufe bodo menda prej ali slej ujeli

Geodetska uprava je podaljšala rok, do katerega ji morajo lastniki prijaviti oddajanje nepremičnin(e) v najem. Prav tako jih poziva, naj čim prej preverijo in uredijo podatke v registru nepremičnin, da bodo pravilni. Zaradi velikega števila prijav oziroma tehničnih težav je Geodetska uprava RS (Gurs) rok, do katerega ji morajo lastniki posredovati podatke o oddajanju nepremičnin(e) v najem v letošnjem letu, s 15. decembra prestavila na 31. marec 2014. Čeprav je časa še dovolj, je predstojnik Gursa Aleš Seliškar na včerajšnji novinarski konferenci lastnike nepremičnin tudi pozval, naj čim prej preverijo podatke v registru nepremičnin in jih uskladijo z dejanskim stanjem. Pri tem naj bodo še posebej pozorni na podatke o velikosti, letu izgradnje, vzdrževanju in dejanski rabi nepremičnine, saj ti poleg lokacije najbolj vplivajo na višino posplošene tržne vrednosti nepremičnine, od katere bo odmerjen nepremičninski davek. Če je recimo hiša po dejanski rabi neprimerna za bivanje (ker se udira streha, je pogorela, še ni dokončana…), je lahko njena posplošena tržna vrednost tudi polovico nižja od primerljive uporabne nepremičnine. Več na www.dnevnik.si.

V Sloveniji vse več prikritega brezdomstva

Predstavniki nevladnih organizacij in javnih zavodov, ki se ukvarjajo s področjem brezdomstva v Sloveniji, so danes v Slovenj Gradcu opozorili na negotovo financiranje socialnovarstvenih programov za prihodnje leto, zaradi česar pripravljajo tudi predlog sprememb zakonodaje. Ugotavljajo tudi, da je v Sloveniji vse več prikritega brezdomstva. Več na www.dnevnik.si.

Brez denarja ni dela na terenu

Intervju z direktorjem Zavoda za gozdove Slovenije Ivom TroštomDo konca tedna bo vladi pojasnil, da ni ravnal nevestno. Vlada na tokratni seji še ne bo razrešila direktorja Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Iva Trošta, ki je prejšnji teden zaradi finančne suše preprosto ustavil delo javne gozdarske službe na terenu. Trošt bo namreč izkoristil petdnevni zakonski rok, da pojasni okoliščine svojega »nevestnega dela«. Direktor zavoda (na ta položaj ga je oktobra lani na predlog takratnega resornega ministra Franca Bogoviča imenovala Janševa vlada), ki je od začetka tedna tudi uradno seznanjen s prejšnji teden sprejetim vladnim sklepom, da poteka postopek njegove razrešitve, pravi, da pripravlja zagovor in ga bo vladi posredoval v predpisanem roku. Oddal ga bo torej do petka. Več na www.delo.si.

Slovenska kmetija pol manjša od evropske

Povprečno kmetijsko gospodarstvo v EU obsega več kot 14 hektarjev kmetijskih zemljišč v uporabi, medtem ko je povprečje v Sloveniji le nekaj več kot šest hektarjev. Povprečno največje kmetije so na Češkem, kjer obsegajo več kot 152 hektarjev, na Malti pa najmanjša, saj obsegajo manj kot en hektar, piše v posebni brošuri državni statistični urad, ki navaja tudi podatke Eurostata. 70 odstotkov kmetij v Evropski uniji kmetuje na le sedmih odstotkih vseh uporabnih kmetijskih zemljišč. Na drugi strani pa je zgolj devet odstotkov kmetij obdelovalo več kot 30 hektarjev uporabnih površin, vsa skupaj pa kar tri četrtine vseh kmetijskih zemljišč v EU. Več na www.delo.si.

Tudi vlaganje v zidove je vlaganje v ljudi

»Posel med MOL in Lekarno Ljubjana je po moje dopusten, upravičen in neproblematičen«. S temi besedami je Zoran Janković na svoji tiskovni konferenci zavrnil očitke, ki jih je na ponedeljkovi seji mestnega sveta ob načrtovani prodaji poslovnih prostorov MOL tej lekarni izrekla opozicija. Zavrnil je tudi očitke več mestnih svetnikov, da gre za neracionalno vlaganje v zidove, namesto, da bi vlagali v ljudi. Dejal je, da so zidovi za ljudi in gre torej tudi za vlaganje vanje. Za primer je navedel ljubljansko urgenco, kjer se ljudje prav zaradi nedokončane nove urgence oziroma nevlaganja v zidove še vedno gnetejo po čakalnicah stare urgence. To je zanj približno enako, kot če bi telovadci vadili na prostem in ne v dvorani, torej za zidovi. Več na www.delo.si.

Stanovalci Stare Ljubljane za omilitev režima na območjih za pešce

Kot pri novembrski je tudi na današnji decembrski seji mestnega sveta pričakovati precej ostro razpravo. Opoziciji namreč ni všeč, kakšne manevre pri prodaji nepremičnin uporablja župan, da pridobiva proračunske prihodke in za kaj jih potem porablja, v stranki SD pa nasprotujejo povečevanju območij za pešce. Pri predlogu rebalansa mestnega proračuna je pričakovati, da bo največ prahu dvignil županov predlog, da bi z dopolnitvijo sklepa o načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem v vrednostjo nad 200.000 evrov, omogočili tudi prodajo štirih poslovnih prostorov Lekarni Ljubljana. Gre namreč za potezo, s katero bi ta javni zavod za nepremičnine, na GURS ocenjene na 2,9 milijona evrov, občini plačal kar 6,2 milijona evrov. Več na www.delo.si.

V MOL si želijo bolj zasedenih javnih parkirišč

Najemniki stanovanj, razen tistih v središču mesta, bodo kmalu lahko pridobili dovolilnico za parkiranje na javnih parkirnih prostorih. To je ena pomembnejših novosti, ki jih prinašajo spremembe odloka o urejanju prometa, o katerih bodo v ponedeljek odločali svetniki. Če bodo spremembe potrjene – akt bo na dnevnem redu decembrske seje po hitrem postopku – bodo Ljubljančani letne dovolilnice prihodnje leto že pridobivali po novih pravilih. Namesto dosedanjih dveh spremenjeni odlok predvideva tri območja parkiranja: cono 1 (ožje mestno središče), cono 2 (Krakovo, del Prul in del Bežigrada) in cono 3 (druga območja). Več na www.delo.si.

 

Na avtobusni progi 6 kar 13 odstotkov več potnikov

Dobra dva meseca po zapori dela Slovenske ceste za motoriziran promet razen za avtobuse in taksije ter po zarisu rumenih pasov na Celovški in Dunajski cesti so že znani nekateri učinki teh ukrepov. Meritve Mestne občine Ljubljana so pokazale, da sta se na delu Slovenske ceste med Gosposvetsko in Šubičevo ulico po spremembi prometnega režima zmanjšala hrup in onesnaženost zraka. Načelnica oddelka za varstvo okolja Nataša Sršen Jazbinšek je pojasnila, da so posebej merili koncentracijo črnega ogljika, saj je s temi meritvami mogoče opredeliti, kolikšen delež onesnaženja zraka povzroči promet. Več na www.dnevnik.si.

Odpadkarjem ne verjamejo ne v Vevčah ne v Šiški

Predelovalci odpadne embalaže in surovin imajo te dni veliko težav. Na okoljsko inšpekcijo in njim nadrejena ministrstva namreč dežujejo pritožbe in prijave prizadetih krajanov in civilnih družb. Tarči sta predvsem Papir servis in Gorenje Surovina. Civilne družbe iz četrtne skupnosti Polje so tako ministru za kmetijstvo in okolje Dejanu Židanu in okoljski inšpekciji 10. decembra poslale dopis s prošnjo, naj ukrepajo proti Papir servisu, ki da kljub sodbi upravnega sodišča in odpravljenemu okoljevarstvenemu dovoljenju v vevškem obratu še naprej opravlja svojo dejavnost. Po njihovem védenju se postopek za ponovno pridobitev OVD še ni začel, ni pa jim znano, da bi podjetje dobilo odločbo za začasno obratovanje, o kateri so govorili predstavniki podjetja po medijih. Iz tega sklepajo, da dela brez dovoljenj. Prav tako opozarjajo na »nevzdržne razmere, ki jih trpijo tam živeči krajani, saj se proizvodno delo začne že ob petih zjutraj, tovornjaki pa vozijo ves dan«. Več na www.delo.si.

Del denarja za Rcero Ljubljana iz naslednje finančne perspektive

Kdaj se bo začela gradnja glavnih objektov regijskega centra za ravnanje z odpadki (Rcero) na Barju, za zdaj ni znano, saj zanj še vedno nimajo okoljevarstvenega soglasja in dovoljenja. Toda evropsko financiranje tega največjega projekta v Ljubljani, kot kaže, zaradi tega vendarle ne bo ogroženo.  Včeraj smo poročali, da bo seznam kritičnih projektov, ki se financirajo iz evropskega kohezijskega sklada, a jim zaradi zamud pri realizaciji grozi odvzem (dela) tega denarja, znan po novem letu. Kot določa zakon o izvrševanju državnega proračuna, bodo morali imeti ti projekti do konca januarja pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje in pravnomočno izbranega izvajalca del, sicer bo vlada odločbo o sofinanciranju lahko razveljavila. Več na www.delo.si.

Izvajalec izbran, zdaj čakajo na evropske milijone

Dobrih 45 kilometrov kanalizacije v občinah Ljubljana, Medvode in Vodice bo do konca leta 2015 zgradila Javna razsvetljava in s tem zaslužila 28,14 milijona evrov. A le pod pogojem, da bo država za projekt pravočasno izdala odločbo o sofinanciranju s sredstvi kohezijskega sklada.
SŽ in AP Ljubljana še brez dogovora. Več na www.delo.si.

Po sodni zmagi SŽ še ne vedo, kako zaračunati najemnino in izpeljati prevzem podjetja APL.

»Glede na to, da pogovori o plačilu najemnine za zemljišče SŽ, ki ga uporablja Avtobusna postaja Ljubljana, in o dolgoročni ureditvi celotne problematike še potekajo, na vaša vprašanja še ne moremo odgovoriti.« To je odgovor, ki nam ga je poslal direktor Slovenskih železnic Dušan Mes na vprašanje, zakaj Avtobusni postaji Ljubljana še vedno ni začel zaračunavati najemnine za uporabo zemljišč, ki jih to podjetje zaseda, čeprav je javno obljubil, da jim bo prvi račun poslal že za oktober. Več na www.delo.si.

V Polju hočejo večje pokopališče, ob njem pa le park

Kdaj bosta projekta povezovalne industrijske ceste v Zalogu in širitve pokopališča v Polju uresničena, je najbolj odvisno od tega, ali bo županu Zoranu Jankoviću od zasebnikov uspelo odkupiti vsa potrebna zemljišča. Trenutno mu kaže slabo, saj jih preveč zavrača ponujeno ceno. Na javni obravnavi občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za širitev pokopališča v Polju so navzoči pohvalili trud MOL in projektantov, da bi po 40 letih prizadevanj kraj končno dobil sodobno pokopališče, a so imeli tudi kopico pripomb. Krajan Janez Mramor je opozoril, da so projektanti predvideli le 44 parkirnih prostorov za avtomobile. Ker bo po širitvi grobov tri tisoč, bi jih po normativih morali urediti vsaj sto. Tudi 40 prostorov za kolesa je po njegovih izračunih, temelječih na mestnih normativih, premalo. Več na www.delo.si.

Odstranili nedelujočo fontano

Gradbeni delavci družbe KPL so se včeraj lotili rušenja stare fontane pri terasastih blokih v Kosezah. Voda po širokih in pisano pobarvanih koritih ni tekla že vsaj dve desetletji, so povedali delavci, ki so napovedali, da bodo železobetonsko konstrukcijo v celoti odstranili predvidoma danes. Predsednica sveta četrtne skupnosti Šiška Vesna Kos – Bleiweis je dejala, da je bila ravno četrtna skupnost tista, ki je občino spodbudila, naj odstranijo omenjeno fontano, saj že dalj časa ne služi svojemu namenu. »Dogajale so se tudi nesreče in se je kakšen otrok poškodoval, ker so otroci radi plezali po fontani,« je povedala Kos-Bleiweisova. Več na www.dnevnik.si.

Dela na kanalizaciji v Medvodah in Vodicah nekoliko bližje

Začetek nadgradnje sistema odvajanja komunalne odpadne vode v Medvodah in Vodicah ter gradnje povezovalnega kanala C0 je nekoliko bližje, saj so se danes na ljubljanski občini zaključila pogajanja z dvema ponudnikoma za izvedbo del. A občina po besedah župana Zorana Jankovića čaka še na odločitev o dodelitvi kohezijskih sredstev za projekt. Več na www.delo.si.

»Na cesti, dokler ne bo podpisana pogodba za poljansko obvoznico!«

Danes, malo pred 15. uro, so prebivalci starega mestnega jedra s sprehajanjem čez prehode za pešce vnovič popolnoma za dobro uro ohromili promet v Škofji Loki. Ne mraz (bilo je 3 stopinje Celzija) ne megleno vreme nista preprečila, da ne bi meščani vnovič množično protestirali za poljansko obvoznico. Med zagretimi protestniki smo opazili tudi otroke, ki so starejšo gospo, stoječo na pragu svoje hiše, spodbujali: »A ne bi šla še ti štrajkat, babi?« Več na www.delo.si.

Na direkciji so neomajni

Na Direkciji RS za ceste so se odzvali na naše včerajšnje pisanje o argumentih dveh neizbarnih ponudnikov za dokončanje gradnje loške obvoznice, ki sta se pritožila na odločitev direkcije na državno revizijsko komisijo. Z direkcije za ceste sporočajo, da so trditve neizbarnih ponudnikov zavajajoče. A kot smo zapisali že včeraj, ne prav lahka odločitev, ki jo bo javnost pozorno spremljala, je v rokah državne revizijske komisije, ta naj bi jo sprejela do konca prihodnjega tedna. Več na www.dnevnik.si.

Rente zaradi čistilne naprave zahteva še 14 Kranjčanov

Medtem ko Mestna občina Kranj čaka na pravnomočnost okoljevarstvenega dovoljenja in soglasja za osrednjo čistilno napravo v Zarici, se 14 krajanov še pogovarja o denarnih ugodnostih. Mestni občini (MO) Kranj se zaradi sofinanciranja z evropskimi sredstvi zelo mudi s pridobitvijo gradbenega dovoljenja za čistilno napravo. Prejšnji teden je Agencija RS za okolje (Arso) izdala okoljevarstveno dovoljenje in soglasje, vendar še nista pravnomočna. Proti odločbi Arsa je dovoljena pritožba do konca prihodnjega tedna. Občanka Eva Premk Bogataj, ki je opozarjala na neustrezno obveščanje in sodelovanje pri umestitvi čistilne naprave s 95.000 populacijskimi enotami, je za Delo povedala, da so »bile njihove pripombe v času nastajanja novelacij poročila o vplivu na okolje večinoma upoštevane.« O tem, ali se bo kdo pritožil, je še prezgodaj govoriti. Več na www.delo.si.

Obnovljeni kompleks Khislstein bo očitno še dražji

Mestni občini (MO) Kranj grozi, da bo morala NLB, pravni naslednici LHB Finance, ki je konec leta 2008 z Vegradom podpisala pogodbo o odstopu terjatev od obnove kompleksa gradu Khislstein, plačati 300.000 evrov, obresti od 30. novembra 2009 naprej in še 14.000 evrov pravdnih stroškov. Sodba kranjskega okrožnega sodišča še ni pravnomočna, vodja splošne službe pri MO Kranj Tatjana Hudobivnik pa je pojasnila, da se bo občina zoper sodbo pritožila. Več na www.delo.si.

 

Ribe za kranjske ribiče vredne več od varnosti otrok

Drsanje na zaledenelih bajerjih, ribnikih in jezercih je ena redkih brezplačnih rekreacij za vse. Manj znano pa je, da naj bi drsanje motilo ribe v plitvih bajerjih. V Kranju so se problema lotili tako, da na led posujejo pesek, kar utegne biti za drsalce zelo nevarno. Zavod za ribištvo je tako ravnanje obsodil. Več na www.dnevnik.si.

»Posilstvo« prostora v Lescah s spominsko skulpturo v krožišču

Na pobudo občine Radovljica so sredi krožnega križišča v Lescah pred kratkim odkrili skulpturo v poklon glasbeniku Slavku Avseniku, ki zdaj vzbuja strokovne kritike ne le zaradi likovne upodobitve, ampak tudi zaradi napačne prostorske umestitve, ki menda temelji na neustreznih predpisih. Avseniki si zaradi pomembne glasbene zapuščine zaslužijo spomenik, vendar pred kratkim odkrita skulptura veličine Avsenikove glasbe ne dosega, je dejala predstojnica oddelka za krajinsko arhitekturo na ljubljanski biotehniški fakulteti dr. Mojca Golobič. Splošna raven prostorske kulture v Sloveniji je nizka, kar se po njenem mnenju kaže tudi v okraševanju krožišč. Kakovostne lastnosti prostora je treba bolj upoštevati, pravi Golobičeva, ki je prepričana, da bi morali za vse posege v javni prostor – takšna je tudi skulptura Avsenik sredi krožišča v Lescah – opraviti javne natečaje. Tako bi lahko pridobili boljše predloge, stroka pa bi jih lahko tudi ustrezno ovrednotila. Več na www.delo.si.

 

GESŠ Trbovlje dobi športni oddelek, dvorana Polaj pa “prave” upravljalce

Aljuš Pertinač, državni sekretar na šolskem ministrstvu, je včeraj dvakrat razveselil Trboveljčane: zanje je uredil upravljalsko-lastniška razmerja med državo in občino v športni dvorani Polaj pri Srednji tehniški in poklicni šoli, Gimnaziji in ekonomski šoli Trbovlje pa v šolskem letu 2014/15 zagotovil možnost vpisa v športni oddelek. “To sta dva manjša koraka za državo in dva večja za Zasavje,” je ob podpisu sporazuma o soupravljanju športne dvorane Polaj z županom Trbovelj Vilijem Trevnom dejal Aljuš Pertinač. Ni namreč običaj, da država z občinami sklepa takšne sporazume. Zasavski primer je specifičen – tudi zaradi lastniških razmerij v dvorani Polaj med državo in občino. Več na www.delo.si.

Mussomeli navdušen nad Željnami

Joseph A. Mussomeli, ameriški veleposlanik v Sloveniji, ki si je v treh letih ogledal devet romskih naselij po državi, po obisku romskega naselja Željne v občini Kočevje ni skoparil s spodbudnimi besedami. Kot je dejal, navdušen ni le zato, ker imajo Romi tam elektriko, vodo in ceste, ampak ker je videl, da lokalna skupnost poskuša stvari spremeniti. Veleposlanik se je odločil, da bo obiskal Željne, ki so največje romsko naselje v občini in kjer živi nekaj več kot sto Romov. V prvi hiši se je pogovarjal s stanovalci, potem se je sprehodil po naselju. »Očitno obstaja konsenz o reševanju romskega vprašanja in v resnici se dela z romsko populacijo. Ne počutijo se izločene oziroma izolirane od večinskega prebivalstva,« je med kratkim ogledom ugotovil veleposlanik. Več na www.delo.si.

Več kot 20.000 obiskovalcev v Deželi kozolcev v enem letu

Deželo kozolcev, prvi tovrstni muzej na prostem na svetu, je v dobrem letu dni obiskalo več kot 20.000 registriranih obiskovalcev iz Slovenije in različnih koncev sveta, so sporočili iz Dežele kozolcev iz Šentruperta na Dolenjskem.»V času po otvoritvi smo samo v enem dnevu zabeležili približno 3500 obiskovalcev,« je povedala Urša Repše, direktorica Dežele kozolcev iz Šentruperta na Dolenjskem, kjer se že pripravljajo za veliki spektakel. Ta bo Deželo kozolcev spremenil v čarobno Deželo kozolcev, ki se začne v soboto, 21. decembra, in bo trajal osem dni. Več na www.delo.si.

Novomeščani župane prosijo za smeti

Tudi po spremenjeni odločbi za gradnjo obrata za mehansko in biološko obdelavo odpadkov je jasno, da novomeškemu podjetju Cerod ne bo uspelo zagotoviti 41.000 ton odpadkov na leto za bodoči obrat. Podpisi pisem o nameri devetih županov, da bodo zagotovili manjkajoče smeti, pa še niso gotovi. Več na www.delo.si.

Mestna palača namesto sramote

Novomeška sramota, kot številni Novomeščani imenujejo nekdanjo občinsko stavbo na Novem trgu 6, že več let nečastno propada. Ena najimenitnejših mestnih lokacij danes služi le kot največji oglasni pano, še nedavno je bilo v njej videti tudi brezdomce in odvisnike, ki so tam živeli v nepredstavljivi nesnagi. A kaže, da se stvari vendarle premikajo z mrtve točke. Novomeška občina je stavbo leta 2006, potem ko sta se iz nje preselila tako upravna enota kot tudi del občinske uprave, prodala trzinskemu podjetju Elektroservisi, to pa leto kasneje trebanjskemu Betonalu. Takrat so na njenem mestu zasnovali trgovsko-poslovni objekt, ki je z načrtovano višino razburil javnost, a do izvedbe projekta ni prišlo, saj je vmes zarezala finančna in gospodarska kriza. Več na www.dnevnik.si.

Sedem let brez razpisa za stanovanja

Mestna občina Novo mesto je lastnica 35 neprofitnih stanovanj, zadnji razpis za njihovo oddajo pa so pripravili leta 2007. Od takrat niso oddali več nobenega, tako da so prosilci zadnja leta ostajali praznih rok. Lani jih je bilo denimo 12, letos samo še osem, saj so ljudje očitno že obupali, da bi v Novem mestu sploh prišli do neprofitnega stanovanja. To so opazili tudi v novomeškem uradu za premoženjske zadeve in kmetijstvo, kjer pravijo, da bo zanimanje naraslo po objavi javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj. To se bo predvidoma zgodilo prihodnje leto, ko načrtujejo oddajo dveh izpraznjenih in predvidoma osmih na novo pridobljenih neprofitnih stanovanj. Več na www.dnevnik.si.

290 podpisov zoper romsko gostilno v Mariboru

Predstavniki krajanov mestne četrti Magdalena so županu Andreju Fištravcu izročili 290 podpisov proti romski gostilni v prostorih nekdanje picerije Ču-Ču, kar je po njihovem prepričanju volja več kot pet odstotkov volilnih upravičencev. Kot je poudaril Lovro Lešnik Švajger, je župan toliko krajanov želel videti na zboru, a jih tja veliko ni upalo priti zaradi strahu in groženj ter medijskega izpostavljanja. Krajani zahtevajo prekinitev vseh aktivnosti v zvezi s kakršno koli gostinsko dejavnostjo na tej lokaciji. Po njihovem prepričanju takšen projekt sodi v središče mesta, sami pa želijo v bivšem Ču-Ču-ju naprej urejati medgeneracijski center. Fištravec je podpise sprejel, na vprašanje, kaj to pomeni za bodočo romsko gostilno, pa je odvrnil: »Kar se mene tiče, nič.« Več na www.delo.si.

Občina Maribor Veolii dolguje že 7,4 milijona evrov

Mestne finance so doživele nov boleč udarec. Avtobusni prevoznik Veolia (zdaj Arriva Štajerska) je namreč pravnomočno dobil še drugo tožbo, vredno 3,65 milijona evrov. K iztoženemu znesku je treba prišteti še obresti, tako da bo morala občina skupaj plačati približno 6 milijonov evrov. Veolia je zoper Mestno občino Maribor (MOM) vložila več tožb in vse so imele skupni imenovalec: premalo plačano subvencijo za mestni potniški promet. Veolia je namreč za prevoz potnikov z mestnimi avtobusi skrbela 10 let in se ves ta čas z občino očitno ni mogla dogovoriti glede spremembe višine subvencije. Več na www.delo.si.

Otvoritev mestnega drsališča na Trgu svobode v Mariboru

Ljubiteljem drsanja bo od jutri ponovno na voljo mestno drsališče, ki so ga postavili na Trgu svobode v središču Maribora; 450 kvadratnih metrov veliko drsališče bo odprto vsak dan do 28. februarja 2014, drsanje pa bo za obiskovalce brezplačno. Tam si bodo lahko tudi izposodili drsalke – za dve uri bo treba odšteti dva evra. Kot so sporočili iz občinskega zavoda Športni objekti Maribor, bodo v času zime na drsališču pripravljali tudi kegljanje na ledu, glasbene dogodke, drsanje za zaključene skupine, športne dneve za šolarje itd., posebej živahno pa bo ob večerih, ko bodo poskrbeli za disko glasbo in svetlobne efekte. Več na www.delo.si.

Odprli so dolga leta pričakovani dom starejših

Že samo podatek, da za vse, ki so se želeli udeležiti odprtja bistriškega doma starejših občanov, ni bilo prostora, pove, kako pomembna je ta pridobitev za občino Slovenska Bistrica in okolico. Dom, v katerem bo jesen življenja lahko preživljalo 124 varovancev, so na robu blokovskega naselja zgradili z evropskim, državnim in občinskim denarjem, zanj pa je bilo potrebno odšteti skoraj 5 milijonov evrov. Več na www.delo.si.

V soteski Bistriški vintgar nelegalno ustvarili golosek

V soteski Bistriški vintgar so neznani povzročitelji opravili golosek. Gre za zaščiteno območje, ki sodi v Naturo 2000. Člani Društva Vintgar, ki ljubiteljsko skrbijo za naravno in kulturno dediščino v občini, sumijo, da so golosek opravili lastniki zemljišč, ker teren pripravljajo za ureditev pašnika. Predsednica Društva vintgar Aleksandra Kneževič je o razdejanju takoj obvestila pristojne organe in poudarila, da so storilci opravili golosek vse do soteske vintgarja, odstranili vso grmičevje in zemljiško plast. Gre za zemljišče, ki je deloma naravna vrednota državnega pomena, poseg v naravno okolje pa je tudi v nasprotju z gozdarsko zakonodajo. Več na www.delo.si.

 

Šoštanjska občina zahteva odškodnino zaradi Teša

Občina Šoštanj zahteva podpis dolgoročnega odškodninskega sporazuma s Termoelektrarno Šoštanj (Teš), Premogovnikom Velenje in njunim lastnikom Holdingom Slovenske elektrarne (HSE) od leta 2014 pa do zaprtja Teša. Sporazum bi določil izplačilo odškodnine v zadostni višini zaradi škodljivih vplivov delovanja Teša in Premogovnika Velenje. Šoštanjska občina zahteva podpis sporazuma do sredine januarja 2014, od Teša pa zahteva, da do konca letošnjega leta izpolni dogovorjene obveznosti do občine v višini 600.000 evrov, so sporočili z občine. Več na www.delo.si.

Komunala se globoko opravičuje

Javno komunalno podjetje (JKP) Žalec je približno 500 uporabnikom v šestih občinah Spodnje Savinjske doline zaračunalo vodo po previsokih cenah, zato že pošilja nove obračune. Na torkovi skupščini podjetja pa se župani občin ustanoviteljic (Žalec, Braslovče, Prebold, Polzela, Tabor in Vransko) niso strinjali s poslovnim načrtom JKPŽ za leto 2014. V JKP Žalec so, potem ko so bili na napake opozorjeni, pripravljali popravljene račune za vodo. Zakonjšek nam sicer včeraj ni uspel odgovoriti na vprašanja o tem, koliko je javno podjetje občanom povprečno in skupaj zaračunalo preveč. Zato pa je nerodnost komunalcev pojasnil župan občine Žalec Janko Kos, ki je med vsemi šestimi občinami največji – 49-odstotni lastnik JKP Žaleč. »Račune s previsokimi zneski je dobilo približno 500 od skoraj 12.000 odjemalcev javnega vodovodnega omrežja v Spodnji Savinjski dolini,« je povedal Kos. Tudi sam je med tistimi, ki mu ta teden z JKP pošiljajo nov obračun. Več na www.delo.si.

Komunala ožema s suhim hidrantom

»Dovolj imamo oderuškega sistema,« pravi stanovalka Valentina Mertük. Prej so za tri hidrante, na katerih števci že od montaže pred štirimi leti kažejo stanje nič, plačevali po 11,96 evra na mesec, po uveljavitvi pravilnika in uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja pa so doživeli šok. Od avgusta jim JKPŽ za vsak hidrant zaračuna 91,55 evra na mesec. »Pri ničelni porabi vode gre torej za 665-odstotno podražitev,« pravi Mertükova. Zastopnik stanovalcev Franc Kokol upa, da bo župan Prebolda Vinko Debelak upošteval njihov poziv, naj občina spremeni občinski odlok, da jim JKPŽ ne bo mogla več toliko zaračunavati. Več na www.delo.si.

Tudi med rezervami ni denarja Posočje

Država bo prihodnje leto ustavila večino del popotresne obnove v zgornjem Posočju. Župani štirih tamkajšnjih občin znova opozarjajo, da država tega ne sme dopustiti, in vztrajajo, da mora obnovo končati leta 2016, kakor je bilo predvideno, saj oškodovanci niso krivi za nastali položaj. Iz Bovca, Kobarida, Tolmina in Idrije so v drugi polovici novembra očitno zaman prepričevali ministra za kmetijstvo in okolje Dejana Židana, naj z rebalansom proračuna za leto 2014 ne odvzame štiri od predvidenih 5,5 milijona evrov za obnovo poškodovanih objektov. Takrat so sklenili, da bodo januarja preverili, ali so v potrjenih postavkah proračuna le našli rezerve, s katerimi bi nadaljevali obnovo. Več na www.delo.si.

 

Počku ne bo več pogajanj

Protestna postavitev prometnih znakov na cestah proti Počku ni preprečila včerajšnje enodnevne vojaške vaje pripadnikov slovenskih in ameriških oboroženih sil, je bil pa to prvi ukrep občine Postojna, po katerem bo ta, kot kažejo izjave podžupanje Margarete Srebotnjak Borsellino, odnose z ministrstvom za obrambo zaostrila. Vojaška vaja Neprebojni 2013 je včeraj potekala samo na vojaškem strelišču Bač v občini Ilirska Bistrica, in ne tudi na Počku, kot je Mors napovedoval, zato jim postojnskih cest z omejitvijo prometa težkih vozil ni bilo treba uporabiti. Izvajanje nove prometne ureditve na cestah proti Počku je včeraj nadziral tudi medobčinski inšpektorat, ki je na terenu ugotovili le eno kršitev, ki jo bo obravnavala vojaška policija, v tem primeru edina pristojna. Več na www.delo.si.

Majhno zanimanje za najem gradu

Občina Komen eno leto išče novega najemnika za galerijo Lojzeta Spacala, restavracijo z vinoteko, Fabianijevo dvorano in Kvadratni stolp. Po dveh neuspelih razpisih, na katera se ni prijavil nihče, so včeraj v tretje na komenski občini vendarle odprli eno ponudbo. Ponudnika pred uradno odločitvijo ne želijo razkriti, po naših informacijah pa naj bi se za najem turistično in zgodovinsko enega najlepših slovenskih biserov zanimalo podjetje iz Ljubljane, katerega lastniki že imajo izkušnje v gostinstvu in so imeli do nedavna v najemu gostišče na Starem gradu v Kamniku. Za najem gradu Štanjel so pripravljeni odšteti 807 evrov na mesec oziroma en evro za kvadratni meter. Več na www.dnevnik.si.

Zeleni s tožbo proti RCERO Nova Gorica

Novogoriški župan Matej Arčon po včerajšnjem sestanku s predstavniki ministrstva za kmetijstvo in okolje pričakuje, da vložena tožba odvetniške družbe Devetak ne bo ogrozila prihodnosti projekta RCERO Nova Gorica. A v omenjeni družbi menijo, da zakonskih pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja ni. »Že pred časom smo v imenu Alpe Adria Green vložili tožbo zoper Agencijo RS za okolje (Arso) in ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ki sta izdali okoljevarstveno soglasje za odlagališče. Menimo, da udeležba Alpe Adria Green pri izdaji okoljevarstvenega soglasja ni bila priznana oziroma upoštevana,« je včeraj za Delo potrdila Helena Devetak iz odvetniške družbe Devetak v Novi Gorici. Več na www.delo.si.

Novogoričani ostro proti centralizaciji države

Mestni svet novogoriške občine protestira proti centralizaciji in ukinjanju samostojnosti poslovnih enot na Goriškem, kot so Nova kreditna banka Maribor, Slovenske železnice, Soške elektrarne Nova Gorica, Pošta Nova Gorica in ELES. V svetniški skupini SD ugotavljajo, da ukinjanju sedežev in reorganizaciji podjetij sledi izguba kakovostnih delovnih mest, to pa pomeni prikrito demografsko siromašenje regije. Mestni svet je na včerajšnji izredni seji vlado in državni zbor pozval, da začneta s postopkom decentralizacije in institucije javnega pomena enakomerno porazdelita po vseh regijskih središčih v državi. Več na www.delo.si.

V Novi Gorici konec tedna odpirajo drsališče

V petek, 13. decembra, ob 17. uri odpira vrata drsališče na Bevkovem trgu v Novi Gorici. Ob tej priložnosti bodo dogodek obiskali plesalci iz plesne skupina VIP Dance Company, ki so si letos v Köbenhavnu priplesali dva naslova svetovnih prvakov v breakdanceu. Drsališče bo odprto vsak dan od 10. do 22. ure, ob petkih in sobotah do 24. ure, na silvestrovo pa dolgo v noč. Osrednji praznični program se bo začel 25. decembra in nadaljeval vsak dan do silvestrovega. Vsak dan bo poskrbljeno za otroški program, kulturni dogodek in nato koncert popularne glasbene skupine. Več na www.delo.si.

V Piranu našli luknjo v nepremičninskem zakonu

Piranska občina je (vsaj začasno) našla luknjo v zakonu o davku na nepremičnine. Za občinske nepremičnine bi morali plačali 1,3 milijona evrov davka, po včerajšnjem sklepu svetnikov pa bodo morda privarčevali 280.710 evrov. V šolah, vrtcih, muzeju, avditoriju, občinski palači in celo na pokopališču so razglasili status grajenega javnega dobra. Samo za Osnovno šolo Cirila Kosmača v Piranu bi morala občina plačati državi 46.000 evrov nepremičninskega davka, za Avditorij Portorož približno 32.000, za občinsko palačo 22.339 evrov, za tri zdravstvene domove 25.000 evrov, za Pomorski muzej Piran (ki bi moral biti državni) 5900 evrov, za pokopališče 4300 evrov … Zdaj upajo, da jim za vse te in še druge občinske objekte prihodnje leto ne bo treba plačevati davka. Več na www.delo.si.

Pirančani petino več za vodo

Po novem letu bodo piranska gospodinjstva za vodo plačevala več kot petino več. Do zdaj je 16 kubičnih metrov vode gospodinjstvo stalo 30,16 evra, po novem bo strošek na mesec 36,25 evra. Glavni vzrok ni cena vode, saj se je ta celo nekoliko pocenila, ampak kanalščina. Predstavniki Rižanskega vodovoda in javnega podjetja Okolje Piran so včeraj podrobneje pojasnili, kaj se dogaja s cenami vode na obalnem območju. Predstavnikov koprske in izolske občine ni bilo, ker bodo tam o cenah kanališčine šele sprejeli končne odločitve. Več na www.delo.si.

Pirat in občina Piran za novi Dom vodnih športov

Občina Piran in Jadralni klub Pirat sta z današnjim podpisom dodatka k 90-letni zakupni pogodbi dokončno uredila nerešena vprašanja in omogočila rušitev stare lesene barake, kjer bodo predvidoma čez eno leto začeli graditi Dom vodnih športov pri Bernardinu. Župan Peter Bossman in jadralec Tomaž Čopi sta podpisala pogodbo, ki predvideva, da bo občina najprej postavila montažni šotor, v katerega bodo spravili jadrnice in drugo opremo jadralnega kluba, potem pa bodo porušili propadajočo barako. Pirat se je zavezal, da za stari hangar ne bo terjal povračila stroškov. Več na www.delo.si.

Bossman vodi, Popovič ne verjame

Peter Bossman, sedanji župan Pirana, bi v primeru, da bi bile volitve ta konec tedna, premočno zmagal pred Borisom Popovičem. To je pokazala javnomnenjska raziskava, ki jo je pri ljubljanskem Episcentru naročil Inštitut za komunikacijski management iz Pirana. Boris Popovič je prepričan, da je to nemogoče, njegov piarovec Sebastjan Jeretič pa, da je anketo plačal Vejsil Hot. Pretekli teden je v piransko javnost prodrla najprej informacija, da naj bi po opravljeni raziskavi deset mesecev pred volitvami precej bolje kazalo Borisu Popoviču. Ker pa je bila Episcentrova raziskava edina, ki je bila opravljena v zadnjem času, se je oglasil Miran Starič, lastnik Inštituta za komunikacijski management, ki je zato razkril del podatkov. Več na www.delo.si.

 

Popovič bi več služil s športno infrastrukturo

Ali koprski zavod za šport ne bi mogel zaslužiti več z vsemi svojimi športnimi objekti in igrišči? To vprašanje si je postavil župan Boris Popovič in poslal v občinski javni zavod svojega svetovalca Ljubišo Mihajloviča, da tam opravi izredni notranji nadzor. S tem je dvignil precej prahu v športnih krogih. Koprski zavod za šport že približno deset let vodi Brane Florjanič. V njem je zaposlenih 22 delavcev (poleg njih še šest v dvorani Bonifika), med katerimi je polovico vzdrževalcev, ki skrbijo za občinsko športno infrastrukturo. Občinski proračun za njegovo delovanje letos namenja 1,06 milijona evrov, zavod pa s trženjem zasluži še približno 160.000 evrov. Kljub temu vodstvo zavoda ves čas opozarja, da za normalno poslovanje in vzdrževanje vse športne infrastrukture potrebuje najmanj še dodatnih 200.000 evrov. Boris Popovič pa meni, da bi do tega denarja lahko prišli tudi z bolj poslovnim obnašanjem in z racionalnejšim delom. Več na www.delo.si.

 

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri