Zakaj Slovenija ne vlaga v prometno infrastrukturo?

Na zemljevidih smo, denarja pa ne znamo porabiti

Pri umeščanju na evropske prometne zemljevide je bila Slovenija doslej izjemno uspešna, tudi ob najnovejši reorganizaciji bo ostala tako na baltsko-jadranskem kot mediteranskem koridorju. Precej manj pa je bila uspešna pri črpanju evropskega denarja. Na 14. kolokviju o asfaltih in bitumnih je Matjaž Vrčko z ministrstva za infrastrukturo in prostor povedal, da za 640 milijonov evropskih evrov iz iztekajoče se finančne perspektive menda še obstaja možnost, da jih porabimo do konca leta 2015. V vsej EU je bilo v perspektivi 2007 – 2013 za prometni sektor za program TEN-T na voljo 7,8 milijarde evrov, za sedemletko 2014 – 2020 pa skoraj 24 milijard. Evropska komisija pravi, da je to njen prispevek za izhod iz krize. Več na www.delo.si.

Križ z avtocestami

Zaradi Darsovih obveznosti pri poplačilu gradnje avtocest zna državo kmalu še bolj boleti glava. Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je prejšnji teden napovedal izredno revizijo na številnih agencijah, direkcijah in v upravah; na direktoratih je menjavam vedejev generalnih direktorjev že težko slediti, toliko jih je; državno avtocestno družbo pa je po vljudnostno-spoznavnem srečanju pustil na miru. Več na www.delo.si.

Velike družine in invalidi bodo za letno vinjeto za kombije plačali 110 evrov

Velike družine in invalidi bodo za letno vinjeto za kombije oz. nov cestninski razred 2B, v katerega se uvrščajo dvosledna motorna vozila z višino vozila nad prvo osjo 1,30 metra ali več, namesto 220 evrov plačali 110 evrov, kolikor stane običajna letna vinjeta za avtomobile. Družinske organizacije so s to rešitvijo zadovoljne. Družba za avtoceste v RS (Dars) je začela 1. decembra prodajati samo letne vinjete za leto 2014, ki so zaradi novega cestninskega razreda 2B v javnosti v minulih mesecih sprožile veliko polemik. V ta razred, ki ga je Slovenija pred uvedbo vinjet leta 2008 sicer že poznala, sodijo namreč dvosledna motorna vozila z višino vozila nad prvo osjo 1,30 metra ali več, katerih največja dovoljena masa ne presega 3500 kilogramov, s priklopnim vozilom ali brez njega. Več na www.dnevnik.si.

Z odškodninami za pozidavo so zbrali vsega 2,6 milijona evrov

Pahorjeva vlada je leta 2011 uvedla visoke odškodnine zaradi pozidave kmetijskih zemljišč, a jih je Janševa vlada po hitrem postopku močno oklestila. Z določitvijo trajno varovanih kmetijskih zemljišč, ki jih nikakor ne bi smeli pozidati, se ne mudi nobeni vladi. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) že leto dni pripravlja nov zakon o kmetijskih zemljiščih (tega dela se je lotilo še pod prejšnjim ministrom Francem Bogovičem), čeprav ga je državni zbor od leta 2012 že dvakrat korenito spremenil. Pahorjeva vlada je leta 2011 uvedla visoke odškodnine v primeru gradnje na kmetijskih zemljiščih, Janševa vlada je lansko poletje te odškodnine drastično znižala, ker naj bi mlade odvračale od gradnje domovanj, aktualna vlada pa zakon spreminja zato, da bi omogočila določitev zemljišč, ki jih bo trajno varovala pred posegi gradbincev. Kmetijski minister Dejan Židan je spomladi napovedal, da bo državni zbor novo spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih sprejel še letos, a se to ne bo zgodilo, saj se je nedavno končala šele javna razprava, do konca leta pa naj bi MKO dokument poslalo le v medresorsko usklajevanje. Več na www.dnevnik.si.

Županske paraestetske ikebane

Stroka opozarja, da je krožiščna manija ušla spod nadzora in se ponekod sprevrgla v »poligon za oblikovalske ekshibicije«. Tako kot mora biti umestitev krožišč premišljena s prometnovarnostnega vidika, bi morala biti tudi z urbanističnega in vidika krajinske arhitekture. Tekma med župani, kdo bo imel v mestu več krožišč ali bolj izstopajoča, tudi v kriznih časih še kar ne pojenja. Spisku bolj ali manj neposrečenih rešitev se je pred kratkim pridružilo še krožišče v Ilirski Bistrici. Več na www.dnevnik.si.

Krožišče_Ilirska Bistrica

Nepremičninski davek sprejet tudi v ponovnem odločanju

DZ je danes v ponovnem odločanju po vetu državnega sveta s potrebno absolutno večino sprejel zakon o davku na nepremičnine (49 glasov za in 30 proti). Zakon bo uveljavljen z letom 2014 in bo nadomestil sedanje nepremičninske dajatve. Lastniki bodo pred odmero prejeli informativne izračune. Več na www.dnevnik.si.

Z užitkom do nižjega  davka na nepremičnine

»Na davčnem uradu so mi svetovali, naj s starši sklenem pogodbo o osebni služnosti,« pravi mladenka, ki živi v »dodatni«, nerezidenčni nepremičnini svojih staršev. Tako bodo plačali davek, kakršen po zakonu o novem davku na nepremičnine velja za rezidenčna bivališča, v katerih lastniki živijo. Služnost oziroma užitek je cenejša izbira. Stanovanjske nepremičnine, kjer živijo sorodniki lastnikov, bodo z ustanovitvijo osebne služnosti štele za nižje obdavčene rezidenčne. Več na www.delo.si.

Vodič po nepremičninskem davku: Tudi otroku bo treba zaračunati tržno najemnino

Prvi januar in s tem uvedba davka na nepremičnine sta kljub napovedani ustavni presoji zakona, ki ga bodo poslanci po izglasovanem vetu državnega sveta danes najverjetneje ponovno potrdili, pred vrati. Zato smo pripravili nekaj odgovorov na najpogostejša vprašanja lastnikov nepremičnin. V moji drugi nepremičnini biva otrok (starši, brat…) oziroma jo uporabljam kot počitniško hišo. Kako se lahko izognem višji obdavčitvi, ki velja za nerezidenčna stanovanja? Več na www.dnevnik.si.

Občani: Odpovejte se novoletnemu blišču! Župani: Ne

Veliko let ste preko ognjemetov za različne dogodke zvočno in svetlobno onesnaževali nebo, strašili živali in kurili denar, ki bi ga lahko namenili za plačilo položnic socialno ogroženim družinam,« so »Vaši občani« sredi novembra zapisali v pismo, ki so ga poslali prav vsem slovenskim županom, menda tudi vsem občinskim svetnikom. Anonimni apel smo preverili pri vseh mestnih ter še nekaterih drugih občinah: večina občin ga ne upošteva. Apel županom in mestnim svetnikom je, kot smo ugotovili, spisala Gorenjka Marjetka Novak, sicer terapevtka – zdravilka in lastnica kluba Svet angelov. Poslanstvo Novakove, kot piše na njeni spletni strani, je »pomagati ljudem, da odprejo svoje srce, očistijo svoje čustvene travme iz preteklosti in razširijo svoje zavedanje«. Več na www.delo.si.

Civilne iniciative ne bi smele biti moteče

Če ne bi bilo civilnih iniciativ, bi to lahko pomenilo, da je vse urejeno, da so pripombe prebivalcev ustrezno obravnavane, da se oblast nanje odziva in da se na pobudo ljudi kdaj kaj spremeni na bolje. Toda to bi bila optimistična razlaga, pravi raziskovalka Mojca Golobič z biotehniške fakultete. Pesimistična pa je razlaga, da se ljudje počutijo tako nemočne ali so tako zaposleni z lastnim preživetjem, da se sploh ne organizirajo in ne odzivajo. To bi bil po besedah prodekanje za krajinsko arhitekturo na ljubljanski biotehniški fakulteti tudi znak, da se ne zanimajo za svoje bivalno okolje. »Ni slabo, da imamo civilne iniciative. Se mi pa zdi, da velikokrat ne znamo kanalizirati njihove energije v nekaj konstruktivnega,« razmišlja Golobičeva. »Običajno se v primerih, kjer so vpletene civilne iniciative, stališča oblikujejo zelo izključevalno v smislu, ali ostane investicija takšna, kot si jo je zamislil investitor, ali pa projekt propade v celoti. Ne znamo pa s pomočjo civilnih iniciativ poiskati alternativ.« To je sicer splošna težava prostorskega načrtovanja in tudi širše, opozarja doktorica znanosti, ki med drugim raziskuje vlogo civilne družbe v prostorskem načrtovanju. »O alternativah sploh ne znamo razmišljati. Velikokrat je tako, da je ali po moje ali pa ni nič.« Zakonodaja z javno razgrnitvijo načrtov in javno razpravo sicer predvideva sodelovanje javnosti, ampak to je, dodaja profesorica, očitno premalo. »Pojav civilnih iniciativ je močen signal, da je v družbi neki demokratični primanjkljaj, da ljudje nimajo dovolj priložnosti, da bi v ustaljenih postopkih izrazili svoje mnenje.« Več na www.delo.si.

Dejavnost, ki je v Sloveniji ušla izpod nadzora

Taksi služba v Ljubljani je med najslabše urejenimi v Evropi. Janković pravi, da so tokrat s taksisti blizu dogovora. Slovensko glavno mesto naj se zgleduje po Gradcu, kjer je vse jasno določeno, pravi taksist Rifet Šabić, ki prav tja seli svojo dejavnost. Vsak voznik taksija v Gradcu mora imeti licenco in opravljen izpit o poznavanju mesta. Cena za kilometer vožnje je enotna in je določena z mestnim odlokom. Šabić je najprej delal v enem večjih ljubljanskih taksi podjetij, od leta 1994 pa dejavnost opravlja kot samostojni podjetnik. Taksi služba danes, pravi, ni dobičkonosna. »Že dve uri stojim na Miklošičevi, pa nisem imel še nobene stranke,« je zatrdil. Z dejavnostjo, po Šabićevih besedah predvsem na račun izkoriščanja taksistov, dobro služijo zlasti lastniki večjih central. Prepričan je, da dosedanji kaos v Ljubljani najbolj ustreza prav njim. Več na www.delo.si.

Rebalans MOL: Dobra polovica investicij na čakanju

Drugi rebalans mestnega proračuna, o katerem bodo mestni svetniki odločali prihodnji teden, bo krepko popravil načrtovane prihodke in odhodke v letošnjem letu. Oboji se bodo zmanjšali za dobrih 52 milijonov evrov.  S tem se potrjujejo pričakovanja po izredno nizki polletni realizaciji proračuna. Namesto 312,7 milijona evrov prihodkov iz julija sprejetega prvega rebalansa zdaj na občini načrtujejo, da se bo v proračunu nabralo zgolj 261,5 milijona evrov. Temu primerno se bodo zmanjšali tudi načrtovani odhodki: s 311,6 milijona jih popravljajo na 259,1 milijona. Občina se bo zadolžila za dodatnih šest milijonov, odplačali pa bodo 9,3 milijona evrov starih dolgoročnih kreditov. Več na www.delo.si.

MOL ne vidi zadržkov za Karnerjevo Urbano oazo

V soboto smo v Delu poročali, da so ameriški pravosodni organi v okviru instituta mednarodne pravne pomoči zaprosili slovenske organe, naj zamrznejo del premoženja Mihaela Karnerja, ki je bil na sodišču v zvezni državi Massachusetts obtožen nezakonite trgovine z anaboličnimi steroidi in pranja denarja. Kot kaže odredba tamkajšnjega sodišča, ki jo hranimo v uredništvu, hočejo ZDA Karnerju preprečiti razpolaganje s 14 zemljišči v katastrski občini Vič (območje nekdanje tovarne Tovil) in z osebnim vozilom porsche turbo 911. Karner sicer trdi, da je avtomobil prodal že pred dvema letoma, zemljišča pa prav tako – liechtensteinski družbi Panya. Toda ameriški preiskovalci po naših podatkih tudi to družbo povezujejo z njim. Začetek gradnje Urbane oaze, projekta Mihaela Karnerja, se bo najbrž zavlekel zaradi nameravane zamrznitve njegovega premoženja, za katero je ameriško pravosodno ministrstvo zaprosilo slovensko. Mestna občina Ljubljana (MOL) sicer meni, da sprejetje občinskega prostorskega načrta za območje Tovila nima neposredne zveze z razpolaganjem z nepremičninami. Več na www.delo.si.

Zaloška cesta: Štiripasovnica in pika

Na mestni občini pravijo, da bodo širitev Zaloške ceste začeli takoj ponovem letu, medtem ko prebivalci Polja – nezadovoljni, ker nihče ne upošteva njihovih želja – napovedujejo, da bodo pravico, če bo treba, iskali tudi na sodišču. Kljub številnim pozivom, sestankom, predlogom in celo peticiji proti načrtovani širitvi Zaloške ceste, ki so jo tamkajšnji prebivalci naslovili na župana Zorana Jankovića, so ostali na Mestni občini Ljubljana neomajni. Obveljala bo namreč »megalomanska rešitev«, kot načrt mestne občine za širitev Zaloške ceste v štiripasovnico imenujejo prebivalci Polja. Več na www.dnevnik.si.

Po zapori ljubljanske Slovenske ceste močno upadla koncentracija delcev črnega ogljika

Zaradi spremenjenega prometnega režima na Slovenski cesti, ki je od 22. septembra delno zaprta za osebni promet, se je po ugotovitvah meritev na več mestih izboljšala kakovost zraka v središču mesta. Koncentracija črnega ogljika se je na merilnem mestu na Slovenski cesti v primerjavi z meritvami na Vojkovi cesti zmanjšala za 58 odstotkov. Na ljubljanski občini so meritve črnega ogljika izvajali med 26. avgustom in 23. oktobrom, in sicer na križišču Slovenske in Čopove ulice, kjer je bil prometni režim spremenjen, na križišču Tivolske ceste in Vošnjakove ulice, kjer se je promet povečal, ter na Vojkovi cesti, ki predstavljamestno ozadje. Omenjene meritve omogočajo določitev lokalnega onesnaženja in učinke posameznih ukrepov, česar klasične meritve delcev PM10 ne pokažejo, je na novinarski konferenci Mestne občine Ljubljana pojasnila vodja mestnega oddelka za varstvo okolja Nataša Jazbinšek Seršen. Več na www.dnevnik.si.

V prihodnje štiri vozila za prevoz invalidov

Trenutno ima dostop v mestno središče le eno taksi vozilo za invalide. Vendar na občini že pripravljajo razpis, na podlagi katerega bodo na območju za pešce lahko vozili štirje taki taksiji. Ker je dobršen del ožjega mestnega središča zaprt za promet ter v prvi vrsti namenjen pešcem in kolesarjem, lahko tiste, ki se po opravkih ne morejo ali se težje odpravijo peš, po območju za pešce brezplačno zapelje eden od treh občinskih kavalirjev ali londonski taksi. Osebam na vozičkih prijazen je predvsem tretji kavalir, ki je po ulicah mestnega jedra začel voziti septembra, saj je opremljen z nizko vstopno ploščadjo in je zaprt, kar omogoča vožnjo tudi v slabem vremenu, medtem ko je trenutno edini taksi, ki ima dostop v staro mestno jedro in je prav tako prilagojeno za prevoz oseb na invalidskih vozičkih, belo vozilo Taksi društva Ljubljana. Več na www.dnevnik.si.

LPP od uvedbe urbane izdal nekaj manj kot 3000 brezplačnih vozovnic

Javno podjetje Ljubljanski potniški promet (LPP) je od uvedbe vozovnice urbana leta 2009 do danes izdalo 2949 brezplačnih vozovnic, ki so namenjene predvsem bolnikom in osebam s posebnimi potrebami, so pojasnili na LPP. Častni meščani brezplačnih urban nimajo, bo pa ljubljanski župan Zoran Janković, kot pravi, o tej ideji razmislil. Brezplačne vozovnice veljajo v prvem območju linij LPP, ki med drugim zajema območje Mestne občine Ljubljana, Škofljice, Brezovice, Notranjih Goric in Smlednika. Podlaga zanje je odlok o organizaciji in načinu izvajanja mestnih linijskih prevozov potnikov. Ta brezplačne vozovnice predvideva za osebe, ki imajo zaradi izgube, okvare ali paraliziranosti spodnjih ali zgornjih okončin ali medenice priznano najmanj 60-odstotno telesno okvaro, osebe z multiplo sklerozo, osebe z mišičnimi ali živčno mišičnimi obolenji z ocenjeno najmanj 30-odstotno telesno okvaro ter težko telesno in duševno prizadete osebe. Z njimi se lahko brezplačno peljejo tudi njihovi spremljevalci, prav tako pa brezplačne vozovnice prejmejo inšpektorji in nadzorniki mestnega inšpektorata ter mestni redarji. Več na www.dnevnik.si.

Rušiti naj bi začeli šele prihodnje leto

Glede na to, da morajo ponudniki svojo ponudbo občini oddati do 28. januarja, ne gre pričakovati, da se bo rušenje Kolezije začelo prej kot v drugi polovici februarja prihodnje leto. Dotrajano in že več kot desetletje zaprto kopališče Kolezija bo Mestna občina Ljubljana začela rušiti prihodnje leto. Včeraj so na občini objavili javni razpis, s katerim iščejo družbo, ki bo odstranila kopališki objekt, bazene, tribuno, ploščad, športna igrišča in druge objekte. Hkrati pa bo moral izvajalec po dogovoru delno sanirati še bližnjo hišo v zasebni lasti. Potencialni ponudniki imajo do 28. januarja čas, da se prijavijo na razpis. Več na www.dnevnik.si.

Občani bodo morali sami poprijeti za lopato

Ker je lanska zima izdatno izsušila vrhniški proračun – za zimsko službo so porabili kar en milijon evrov – so na občini s tamkajšnjim komunalnim podjetjem postavili nova merila in pred letošnjo zimsko sezono nekoliko znižali standarde čiščenja cest ter javnih površin. Pripravili so prednostne sezname cest in nekatere izločili, kar je med občani povzročilo tudi nekaj hude krvi. Po novem z občinskim denarjem ne bodo več čistili zasebnih oziroma nekategoriziranih cest ter parkirišč pred stanovanjskimi bloki in javnimi ustanovami. Iz letošnjega načrta zimske službe so izpadle tudi nekatere kategorizirane ceste, ki vodijo do višje ležečih objektov v občini, a do njih pelje več poti. Več na www.dnevnik.si.

V Škofji Loki zaradi poljanske obvoznice znova protestirali s hojo prek prehodov za pešce

V Škofji Loki so se danes znova zbrali protestniki, ki z oviranjem prometa s hojo prek prehodov za pešce v mestnem jedru zahtevajo začetek gradnje poljanske obvoznice. Proteste nameravajo ponavljati, dokler izvajalec gradnje ne bo izbran. Danes se je zbralo okoli 200 protestnikov, ki so promet ustavljali na štirih prehodih za pešce, je za STA povedala ena od protestnic Alma Štucin. Kot pravi, bodo vztrajali, dokler izvajalec gradnje poljanske obvoznice ne bo izbran. Nov protest načrtujejo »zelo kmalu«, predvidoma še v tem tednu. Več na www.dnevnik.si.

Protest_Škofja Loka2

V Kranju kažipot do »bratov in prijateljev«

Na 213. rojstni dan Franceta Prešerna, ko praznuje tudi Mestna občina Kranj, so župan Mohor Bogataj in predstavniki Banjaluke, Pulja, Sente inKotor Varoša na Slovenskem trgu blizu Dolinarjevega spomenika Začetek vstaje namenu predali kažipota prijateljskih in bratskih mest. Enako rešitev, to je, da so oznake nameščene kar na drogova javne razsvetljave, so, kot je dejal župan, opazili v pobratenem italijanskem Rivoliju. In jo skopirali … Ker pa je gost iz pobratene Sente prav 3. decembra k zajtrku prinesel v dar umerjen termometer, so ga gostitelji urno namestili na enega od drogov. Več na www.delo.si.

Kažipoti_Kranj

Blejski turizem še daleč od vrhunskosti

Čeprav so v strategijo razvoja blejskega turizma leta 2005 zapisali, da bo Bled vrhunska turistična destinacija, je ena najbolj izpostavljenih turističnih točk v državi devet let kasneje še daleč od tega. Uresničili niso domala nobenega cilja, ki so si jih zadali: ne pri številu ležišč, ne pri prenočitvah, ne pri prihodkih in ne pri dnevni potrošnji.  Župan Janez Fajfar kljub temu ocenjuje, da je večina ciljev kvantitativno dosežena. »Ne moremo pa biti povsem zadovoljni s kvalitativnim vidikom, ki pa je v prvi vrsti odvisen od ponudbe različnih turističnih ponudnikov,« ugotavlja župan Fajfar, ki je dolga leta vodil Vilo Bled. Več na www.delo.si.

Blejska Straža se po dveh letih prebuja iz zimskega spanja

Medtem ko na višje ležečih smučiščih v Sloveniji ta konec tedna že začenjajo z novo zimsko sezono, se na zagon smučišča pripravljajo tudi na Straži nad Bledom. Manjše smučišče, ki je za blejski zimski turizem zelo pomembno, bo po dveh letih mirovanja letos vendarle znova obratovalo. Kljub razpisu ga bo še naprej upravljalo občinsko podjetje. Potem ko je blejsko smučišče zaradi neuspelih dogovorov med občino in turističnim gospodarstvom o zagotavljanju obratnih sredstev zadnji dve zimi mirovalo, je podjetje Koren sports letos dalo ponudbo za javno-zasebno partnerstvo. Občina je na tej podlagi objavila javni razpis za upravljanje centra na Straži in celo že izbrala ponudnika, a so se nato v občinskem podjetju Infrastruktura Bled odločili, da bi vendarle sami skušali ponovno oživiti zimsko sezono na Straži. Več na www.dnevnik.si.

Zasavsko podeželje se samo trži

Zasavsko podeželje, od hrastniških Gor, trboveljskega Kuma, do zagorske Zasavske Svete gore, se bo poslej znalo tržiti. V teh dneh se izteka 68.000 evrov vreden trženjski projekt, ki je od lanskega januarja tekel pod okriljem zasavske razvojne agencije Regionalni center za razvoj (RCR). Da se na zasavskem podeželju slabo tržijo in da njihova ponudba ni niti dovolj pestra niti zadosti kakovostna, so ugotavljali že pred projektom o trženju, to je pri projektih Natura in Vse teče v 3 krasne. Več na www.delo.si.

Zasavje

Kočevje – pogorelo šolo bodo le začeli obnavljati

Pogorišče Osnovne šole (OŠ) Stara Cerkev, ki sameva že vse od junijskega požara, se bo čez osem dni spremenilo v gradbišče. Kočevski svetniki so na izredni seji potrdili investicijski program, vendar pri tem niso izbirali boljše od dveh predlaganih različic, ker je bila prva že potrjena kot časovno in finančno ugodnejša. Obnova in nadomestna gradnja skoraj 2000 kvadratih metrov površin, ki so pogorele ali pa bile med požarom poškodovane, bosta skupaj s prenovo kotlovnice stali 2,5 milijona evrov.  Občina bo zagotovila 1,1 milijona evrov, ministrstvo za izobraževanje pa 1,3 milijona. Gradbena dela bodo predvidoma končana do konca maja 2014, mesec pozneje bi radi pridobili uporabno dovoljenje. Po prenovi bo imela šola 3200 kvadratnih metrov, v 16 učilnicah bo prostora za 350 učencev, ki bodo v šolski stavbi združeni šele z začetkom šolskega leta 2014/2015. Več na www.delo.si.

Občina Kočevje noče vrniti nezakonito pobranih glob

Občina Kočevje je s svojo redarsko službo v zadnjem letu zaradi prekrškov v prometu, večinoma zaradi nepravilnega parkiranja, 263 ljudem nezakonito pobrala približno 8000 evrov. Vendar tega kršiteljem ne namerava vrniti, ker za to, pravijo, nima pravne podlage. Odvetnica Varja Holec je prepričana, da mora občina denar vrniti z zamudnimi obrestmi. »Za avtomatično vračilo plačanih glob nimamo pravne podlage,« pravi pravnica in direktorica kočevske občinske uprave Marta Briški. Toda pravna stroka opozarja, da je bilo v konkretnem primeru, ko so kočevski redarji pisali kazni brez zahtevane pravne podlage, to je sprejetega občinskega programa varnosti, nezakonito že izrekanje glob. Vsi akti občinskega redarstva, torej tudi globe, so posledično nezakoniti in nični. Več na www.delo.si.

Civilna iniciativa: Kanalščina več kot trikrat predraga

Komunalni zapleti se v Šentjerneju vnovič zaostrujejo. Civilni iniciativi Glas ljudstva in opozicijski svetniški skupini Ljudska alternativa je uspelo doseči 58-odstotno znižanje komunalnega prispevka za tamkajšnja gospodinjstva in 44-odstotno znižanje za podjetnike, a kri zdaj buri nova cena za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda. V omenjenih civilni iniciativi in svetniški skupini vztrajajo pri ceni 0,51 evra za kubični meter prečiščene vode za prihodnjih 18 mesecev, kar je pred časom z aneksom potrdila večina občinskih svetnikov. Župan je sklep zadržal kot nezakonitega in pred dnevi je občinski svet sprejel novo ceno tako imenovane kanalščine, ki trenutno sicer znaša 1,7 evra za kubični meter. Po novem bodo ceno obračunavali drugače, a za zdaj sta znani le dve tretjini vrednosti, in sicer se ta giblje med 1,3 in 1,4 evra za kubični meter. K temu bo treba prišteti tudi omrežnino, ki še ni določena. Več na www.dnevnik.si.

Vsi se otepajo kozolca na Obrežju

Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja so v etnološko-arhitekturno-kulturno-zgodovinskih krogih z zbiranjem dokumentacije, izdelavo maket, odpiranjem tematskih razstav in podobno začeli udejanjati projekt ohranjanja kozolcev. Idejo so podprli tudi v državni turistični organizaciji, saj bi ogledovanje te naše stavbne posebnosti utegnilo pritegniti nove turiste. Najverjetneje je pred približno 10 leti ravno to gibanje botrovalo odločitvi o ohranitvi enojnega kozolca v neposredni bližini našeganajvečjega mednarodnega mejnega prehoda Obrežje, ki je ostal pokončen kljub temu, da so praktično tik ob njegovih temeljih gradili priključni krak avtoceste za tovornjake ter upravno stavbo carinske službe. Naj torej prišleki takoj vidijo, da prihajajo v deželo kozolcev. Več na www.dnevnik.si.

Vode v izobilju, namakanja le za vzorec

Brežiška občina ima med vsemi posavskimi največ kmetijskih zemljišč in gospodarstev. A z namakanjem vsega 0,9 odstotka zemljišč v uporabi zaostaja tako za regijskim (1,5 odstotka) kot državnim povprečjem (1,6 odstotka). »V Krškem – mogoče, ker je bilo tam več zelenjadarstva ob reki Krki – je občina že pred leti šla v postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja za veliki namakalni sistem. V Brežicah pa pred desetimi leti še nisi mogel narediti akumulacije sredi kmetijskega zemljišča,« izkušnje iz preteklosti, ko se je gradnja namakalnih sistemov nemalokrat končala na meji med občinama Krško in Brežice, opisuje Andreja Brence z novomeškega kmetijsko-gozdarskega zavoda. Več na www.dnevnik.si.

Prenovili bodo 65 kilometrov omrežja

Kljub temu da posavske občine velik del naložbam namenjenega denarja usmerjajo v izboljšave in širitve vodovodnega omrežja, nekatera naselja v sušnih obdobjih z vodo iz cistern še vedno oskrbujejo gasilci. Ker največjo oviro za izboljšanje položaja predstavlja denar, so za kakovostno pitno vodo prikrajšani krajani z velikim pričakovanjem sprejeli vest o včerajšnjem podpisu pogodbe med župani občin Brežice, Kostanjevica na Krki in Krško ter ministrom za kmetijstvo in okolje Dejanom Židanom o sofinanciranju projekta Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju Posavja. Več na www.dnevnik.si.

Če ne bo denarja, bo spet kriva Ljubljana

V mariborski občini so ogorčeni nad vladnim ukrepom, ki je tik pred zdajci korenito spremenil pravila črpanja evropskih sredstev. Po prepričanju župana Andreja Fištravca smo priče ponovni centralizaciji Slovenije. Dokument, ki ga je vlada sprejela 21. novembra, se imenuje akcijski načrt za pospešitev črpanja evropskih kohezijskih sredstev. Naslov dokumenta vzbuja vtis, kakor da so v njem številne pozitivne novice. Ko pa so se (mariborski) občinarji poglobili v 59 strani dolg dokument, so ugotovili, da bodo imeli precejšnje težave pri črpanju razpoložljivega evropskega denarja. Kaj je v tem načrtu spornega, je poudaril Boris Keuc iz Mariborske razvojne agencije (MRA). Vladni načrt razkriva, da je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v svojem zadnjem letošnjem pozivu spremenilo razpisna pravila tako, da bodo imeli prednost tisti projekti, ki so že pripravljeni za izvedbo in imajo že izbranega izvajalca. V Mariboru sumijo, da so se nekatere občine po neuradnih poteh že prej seznanile z načrtovanimi spremembami in so ukrepale tem spremembam ustrezno. Več na www.dnevnik.si.

V Halozah proti bioplinarni, odlagališču in dražjim komunalnim storitvam

V Dravinjski in Ložniški dolini, pa v dobršnem delu Haloz, je občanom zavrelo. V kraju Ložnica namerava zasebna družba domala sredi vasi zgraditi napravo za biološko razkrajanje organskih snovi, ki jo domačini razumejo kot bioplinarno. Druga iniciativa nasprotuje odlagališču komunalnih odpadkov in čistilni napravi v zaselku Stodrež, treja pa dvigu cen komunalnih storitev. Krajani Ložnice so prepričani, da jih namerava družba Zepelen z zgradnjo bioplinarne v vaškem jedru prepeljati žejne čez vodo. Investitor Darko Knez, ki bi gradil na zemljišču ženinih staršev, je sicer že pridobil vsa dovoljenja, a občani meni, da je to storil s pretvezami, predvsem pa ob pomoči občine Makole ter državnih ustanov. Več na www.delo.si.

Ljutomer poln Miklošičevih kipov (in Tomaža Domicelja)

Občinski svetniki so včeraj županji Olgi Karba zahtevali pojasnila o transparentnosti naročila spomenika prleškemu jezikoslovcu Francu Miklošiču ob njegovi dvestoti obletnici rojstva, ki ga je izdelala akademska kiparka Irena Brunec Tébi, pri kateri je ljutomerska gimnazija letos naročila tudi izdelavo majhnih Miklošičevih kipcev v vrednosti 14.385 evrov. »S kakšnim postopkom, kdo je ocenjeval prispele ponudbe umetnikov, kakšno skupno vrednostno oceno je prejel izbrani izvajalec,« je zanimalo svetnike. Predlog za postavitev že tretjega doprsnega kipa Franca Miklošiča v Ljutomeru je občini poslala Gimnazija Franca Miklošiča oziroma njen ravnatelj Zvonko Kustec, po včerajšnjih besedah županje pa so ga soglasno izglasovali občinski mestni svetniki. Izmed katerih ponudnikov sta občina oziroma gimnazija izbrali izvajalca za izdelavo bronastega doprsnega kipa in izdelavo sedemdesetih kipcev, je vprašanje, na katerega tako iz občine kot iz gimanzije do zdaj tudi nam niso znali odgovoriti. Dejstvo je le, da je občina pri akademski kiparki Ireni Brunec Tébi naročila bronasti doprsni kip (na občini pravijo, da je stal 8500 evrov), gimnazija pa 20 bronastih in 50 mavčnih odlitkov velikosti 25 centimetrov. Več na www.delo.si.

Vili presenetili celjske arheologe

Celjski arheologi so sicer pričakovali, da bodo med obnovo Glavnega trga našli zanimive arheološke najdbe, kljub temu pa so bili ob odkritju dveh zelo dobro ohranjenih vil iz poznorimskega obdobja izjemno presenečeni. »Kaj takšnega resnično nismo pričakovali! Najdba je izjemna in spreminja naša dosedanja vedenja o tem zgodovinskem obdobju. Raziskava, ki sicer še ni končana, dokazuje, da je bila Celeia tudi v pozni antiki ekonomsko še vedno močna, da je ohranila kvaliteto bivanja oziroma da se je še vedno uvrščala med pomembna mesta,« pravi navdušeno kustos in arheolog Jure Krajšek iz Pokrajinskega muzeja Celje. Več na www.dnevnik.si.

Celjani preveč izpostavljeni škodljivim delcem

Analiza stanja okolja je pokazala, da je v Mestni občini Celje prekomerna onesnaženost zraka z delci PM10 ena največjih okoljskih težav, zato je ministrstvo za kmetijstvo in okolje pripravilo odlok o načrtu za kakovost zraka na območju celjske občine za prihodnji dve leti. Odlok, s katerim so se seznanili celjski svetniki, predvideva več kot štirideset različnih ukrepov, s katerimi naj bi zmanjšali koncentracijo prašnih delcev v zraku in za katere bo treba zagotoviti približno 42 milijonov evrov. Več na www.dnevnik.si.

Heliport za okras

Poleg ljubljanskega kliničnega centra in jeseniške bolnišnice se s heliportom ponaša tudi slovenjgraška bolnišnica. Čeprav je ministrstvo v gradnjo vložilo 1,2 milijona evrov, ga ne morejo uporabljati. Na novem prizidku slovenjgraške bolnišnice so poleti lani uredili 1,2 milijona evrov vreden heliport. Čeprav so takrat zanj pridobili uporabno dovoljenje, ga ne smejo uporabljati, dokler obstoječega kirurškega bloka, ki je previsok in predstavlja oviro za pristajanje helikopterjev, ne bodo porušili ali vsaj znižali. In tako bo še lep čas. Bolnišnica denarja za nov kirurški blok namreč nima. Več na www.dnevnik.si.

Zgodba o izgubljenih 12,5 milijona evropskih sredstev?

Dvanajstim koroškim občinam, ki so že leta 2004 pristopile k skupnemu projektu, gradnji regijskega odlagališča za odpadke Kocerod v Mislinjski Dobravi, in v sklopu tega našle tudi prostor za odlagališče že predelanih gospodinjskih odpadkov Zmes na Prevaljah, teče voda v grlo. Ker to odlagališče še vedno nima okoljevarstvenega dovoljenja, na podlagi katerega bi lahko dobili zanj tudi uporabno dovoljenje, jim grozi, da bodo morale v bruseljsko blagajno vrniti 12,5 milijona evrov. Celoten projekt so namreč zgradili s pomočjo evropskega denarja iz kohezijskih skladov. Več na www.dnevnik.si.

Geopark, kraški magnet za obiskovalce

občine z (za zdaj) izjemo hrpeljsko–kozinske so čezmejni geopark Kras izbrale kot najoptimalnejšo obliko upravljanja in promoviranja matičnega krasa. Predlagatelji zagotavljajo, da geopark ne bo pomenil dodatnih režimov zavarovanja območja. Velik interes za ustanovitev geoparka je tudi v Pokrajini Trst. Zamisel o ustanovitvi geoparka, enotnega območja določene geološke dediščine mednarodnega pomena, Unescovega instrumenta, je nastala v okviru čezmejnega projekta Kras-Carso, ki se bo iztekel marca 2014. Zaposleni v projektu Kras-Carso poudarjajo, da geopark, ki je vključen v Globalno mrežo parkov s trenutno 94 včlanjenimi parki (v evropski mreži jih je 54), pomeni v svetu prepoznavno blagovno znamko, služi varovanju dediščine in turizma, posredno pa celotnemu območju parka. Na slovenski strani bi v okviru projekta predvidoma zgradili interpretacijski center s prikazom nastanka krasa in pogojev razvoja njegovih oblik. Park bi v od treh do petih letih po optimistični inačici prinesel za več kot pol milijona evrov neposrednih učinkov ter za skoraj 1,6 milijona evrov vseh učinkov. Več na www.delo.si.

S prometnimi znaki proti Neprebojnim 2013

Občina Postojna je na treh občinskih cestah, ki vodijo proti vojaškemu vadišču Poček, postavila prometne znake, s katerimi je prepovedala promet vozilom, težjim od treh in pol ton. Tako je uresničila novembrski sklep občinskega sveta, da bo zavarovala občinsko premoženje, infrastrukturo, ki jo uporablja tudi Slovenska vojska. Ta prvi protestni ukrep občine Postojna je posledica, kot so na občini Postojna v zadnjem času večkrat zatrdili, samovoljnih dejanj ministrstva za obrambo, ko gre za zahteve občine po sovlaganjih ministrstva v gradnjo lokalne infrastrukture in postopek sprejemanja državnega prostorskega načrta za osrednje slovensko vadišče, iz katerega je bila občina po javni obravnavi februarja 2011 izključena. Več na www.delo.si.

Omejitev prometa Poček_Postojna

Obnove in novogradnje le še z evropskim denarjem

Direkcija RS za ceste zaradi občutnega zmanjšanja proračuna ustavlja aktivnosti na vseh 709 naložbenih projektih ter dela na nekaterih že aktivnih gradbiščih. Tudi v prometno slabo povezanem Posočju nadaljujejo samo še tiste naložbe, za katere je predviden evropski denar. Srečo z evropskimi sredstvi ima kolesarska povezava med Solkanom in Plavami. Po enem letu zamude, težav z lastniki zemljišč in gradbinci, ki so se tudi neupravičeno pritoževali na izbor razpisov, se gradnja 9,2 kilometra dolge poti na desnem bregu Soče vendarle nadaljuje. Kolesarji naj bi se po njej varno zapeljali maja 2015. Župan občine Kanal ob Soči Andrej Maffi je zadovoljen in poudarja, da cesta rešuje varnost kolesarjev in v občino prinaša velik razvojni impulz. »Kolesarjenje po soški cesti, ki so jo nekdaj imenovali kar cesta smrti, ni ne varno ne zdravo in ne prijetno,« pojasnjuje. Kolesarji so si namreč cesto dnevno delili z okrog 7000 vozili, med njimi skoraj 1000 kamioni in avtobusi. Tako kanalska kot novogoriška občina ob kolesarski stezi že snujeta dodatno turistično ponudbo in povezave z drugimi kolesarskimi potmi. Več na www.dnevnik.si.

Še Tito se je ugriznil v jezik zaradi tira v Luko Koper

»Drugi tir bo eden od prvih projektov, ki bo prijavljen v novi finančni perspektivi za sofinanciranje iz sredstev EU, saj bo gradbeno dovoljenje za projekt predvidoma pridobljeno v drugi polovici leta 2014,« so nam včeraj odgovorili z ministrstva za infrastrukturo in prostor na pobudo civilne iniciative, da bi morali v parlamentu sprejeti zakon o drugem tiru. Včeraj je minilo natanko 46 let, odkar so v Luki Koper nadvse slovesno odprli prvi tir železniške proge, na odprtje katerega je prišel tudi jugoslovanski predsednik Josip Broz. »Tito se je moral v jezik ugrizniti, saj je dobro leto prej še odločno nasprotoval gradnji železniškega tira. Podobno moramo Primorci zdaj prepričati Ljubljano, da je za celo državo koristen in simbolnega pomena drugi tir, saj bo prinesel delovna mesta in razvoj gospodarstva,« je na včerajšnji tiskovni konferenci izjavil Sladžan Bacio, nosilec naslova Izjemna osebnost 2002, ki je nastopil v vlogi civilne iniciative, saj je včeraj v državni zbor vložil nestrankarski predlog za sprejem »zakona o financiranju in gradnji novega železniškega odseka Koper – Divača 2« ter pobudo o posvetovalnem referendumu. Več na www.delo.si.

Bagrov pri Türkovih ne bo

Čeprav se danes izteka drugi rok, ki ga je gradbeni inšpektor družini Vitoslava Türka postavil za prostovoljno odstranitev nezakonito zgrajene vile z bazenom in drugih objektov v Parecagu nad Sečoveljskimi solinami, gradbenih strojev ta konec tedna ne bo blizu. Rušiti ne mislita niti družina niti gradbena inšpekcija. Slednja pojasnjuje, da zato, ker sklepa o dovolitvi rušenja nista ne dokončna ne pravnomočna. Nanju so se namreč tako zakonca Türk kot podjetje njunih dveh sinov Virtus, ki je lastnik dveh od treh parcel, na katerih stojijo črne gradnje, pritožili, pristojno ministrstvo za infrastrukturo in prostor pa o pritožbah še ni odločilo. Več na www.dnevnik.si.

 

 

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri