Nepremičninski davek – da ali ne?

Nepremičninski davek bo danes postal zakon ali zgodovina

Ali bomo prihodnje leto državi plačevali davek na nepremičnine ali pa še naprej občinam povečini precej nižja nadomestila za rabo stavbnih zemljišč, bodo danes odločili poslanci. Ponovno glasovanje po vetu državnega sveta bo prva točka izredne seje parlamenta. Po ostrih kritikah, da vlada le intervencijsko polni svojo proračunsko luknjo na račun državljanov, zdravstva, šolstva, socialnega varstva in javnih zavodov, je za veto prejšnji teden glasovalo kar 27 državnih svetnikov, dva sta bila proti. Reforma je prah dvignila že pred vetom. Opozicijska SLS je v nekaj dneh zbrala več deset tisoč podpisov proti drugačni obdavčitvi nepremičnin, predsednik SDS Janez Janša pa je celo dejal, da bi se nasprotniki zakona morali zbrati pred parlamentom. A razen peščice traktorjev večjih protestov ni bilo. Več na www.delo.si.

Tudi otroku bo treba zaračunati tržno najemnino

Prvi januar in s tem uvedba davka na nepremičnine sta kljub napovedani ustavni presoji zakona, ki ga bodo poslanci po izglasovanem vetu državnega sveta danes najverjetneje ponovno potrdili, pred vrati. Zato smo pripravili nekaj odgovorov na najpogostejša vprašanja lastnikov nepremičnin. Več na www.dnevnik.si.

Davek na nepremičnine: Pristop vlade z novimi in višjimi davki je napačen

Odbor DZ za finance in monetarno politiko je danes sklenil državnemu zboru predlagati, naj ponovno potrdi zakona o davku na nepremičnine ter o izvrševanju proračunov za prihodnji dve leti, na katera so državni svetniki prejšnji teden izglasovali odložilni veto. Oba zakona sta predvidena za uveljavitev s 1. januarjem 2014, za ponovno potrditev v DZ pa bodo potrebni glasovi najmanj polovice vseh poslancev, torej vsaj 46. A četudi ju bo DZ ponovno sprejel, se vsaj zakonu o davku na nepremičnine obeta še zahteva za presojo ustavnosti. Več na www.dnevnik.si.

Neskončna možnost pravnega varstva

Sistem javnega naročanja je zaradi neskončnih možnosti pritožb in pravnega varstva prevečkrat neučinkovit, postopki se lahko vlečejo v nedogled, ogrožen je javni interes. V nebo vpijoča primera gradnje loške obvoznice ali krvavškega vodovoda kličeta po spremembah zakonodaje. Direkcija RS za ceste je prvi javni razpis za izvajalca del za dokončanje loške obvoznice objavila pred petnajstimi meseci. Na zadnjo odločitev je prejela dve pritožbi. Pričakovati je, da jim ne bo ugodila in bo zadevo (ponovno) presojala državna revizijska komisija. Direktor direkcije Gregor Ficko je včeraj znova poudaril, da bi bilo v primeru, da revizijska komisija pritožbi ugodi, z razpisom konec, saj bi ponovitev pomenila, da bi se izbira tako zavlekla, da del ne bi bilo možno končati do septembra leta 2015, kar bi pomenilo izgubo evropskega denarja in konec projekta za vrsto let. Več na www.dnevnik.si.

I feel Slovenia živi le v turizmu in športu

Znamka I feel Slovenia (Slovenijo čutim), s katero naša država promovira svoja mednarodno in promocijsko najzanimivejša področja, letos praznuje šest let. Praksa kaže, da se je znamka v tem času dodobra uveljavila le v turizmu, vse bolj jo posvajajo tudi v športu, drugje pa se je v glavnem še vedno sramujejo. Več na www.dnevnik.si.

Ljubljana prejela nagrado Eurocities za izboljšave pri življenju meščanov

Mestna občina Ljubljana je prejela letno nagrado organizacije Eurocities v kategoriji Smart living. Gre za eno izmed treh nagrad, namenjenim dosežkom, ki izboljšujejo življenje meščanov. Nagrada pomeni priznanje občinskim prizadevanjem za izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev, zlasti najranljivejših skupin, so sporočili z občine. Občina je nagrado prejela za Projekt zagotavljanja varnosti in enakih možnosti v prometu za otroke in osebe z oviranostmi, v katerem so združene storitve prevoza na klic, ki jih izvaja Ljubljanski potniški pomet (LPP), ter portal vzgoje in izobraževanja. Več na www.dnevnik.si.

Samo za športne objekte šest milijonov evrov davka

MOL je že konec septembra, skupaj z drugimi slovenskimi občinami, ki so povezane v Združenje mestnih občin Slovenije, izrekla zaskrbljenost zaradi novega nepremičninskega davka, ki ga hoče uvesti država. Zanimalo nas je, kaj bi davek pomenil za ljubljansko občino in koliko bi jo z uvedbo davka občinske nepremičnine stale. Občinarji teh popolnih izračunov še nimajo, saj so, pravijo, na geodetsko upravo že oktobra naslovili prošnjo za posredovanje nepremičnin z določenimi vrednostmi, prejeli pa so samo seznam nepremičnin, ki so knjižene izključno na ime MOL, ne pa tudi njenih pravnih prednikov. Več na www.delo.si.

Janković: Ljubljanska občina prihodnje leto ne bo predlagala nobenih podražitev storitev

Ljubljanska občina prihodnje leto ne bo predlagala nobenih podražitev storitev, napoveduje ljubljanski župan Zoran Janković. Po njegovih besedah za to ni potrebe; upa, da bodo podjetja v Javnem holdingu Ljubljana in javni podjetji Ljubljanska parkirišča in tržnice ter Žale letošnje leto končala v pozitivnih številkah. Janković je povedal, da bodo z rebalansom proračuna Ljubljanskemu potniškemu prometu (LPP), ki je poleg Energetike Ljubljana, Vodovoda-kanalizacije ter Snage del Javnega holdinga Ljubljana, dali milijon evrov za subvencijo. Vendar po njegovih besedah to ni edini razlog za boljši rezultat, saj se je v zadnjih letih povečalo število potnikov na avtobusih LPP. Več na www.dnevnik.si.

Župan se ima za uspešnega

»Zelo sem zadovoljen, saj bomo leto končali z več prihodki kot odhodki, dolg pa bo s 132 milijonov evrov padel na 123 milijonov. Poleg tega bodo vse družbe v holdingu javnih podjetij prvič po letu 1994 poslovale pozitivno.« S temi besedami je Zoran Janković zelo optimistično napovedal decembrsko razpravo v mestnem svetu, ko bo ena osrednjih točk poslovanje občine v letošnjem letu oziroma rebalans proračuna. Več na www.delo.si.

Spor s Tritonisom gre na višje sodišče

Mestna občina se bo pritožila na razsodbo okrožnega sodišča, ki je za nično razglasilo pogodbo, s katero je MOL zasebnemu podjetju Tritonis ob Vojkovi cesti prodala »funkcionalno« zemljišče s parkirišči za milijon evrov. To je glavno sporočilo župana Zorana Jankovića, ki se je vendarle odzval na omenjeno sodbo. Pojasnil je še, da v zvezi s spornima nepremičninama na okrožnem sodišču tečejo tri tožbe in da je bila ena na prvi stopnji razsojena v prid MOL, druga pa proti njej. Ker sta zadevi po njegovem mnenju skoraj enaki, je prepričan, da je občina v sporu »na varni strani«. O odstopu ni razmišljal in še vedno ne, kajti verjame v pravosodje. Direktorju Tritonisa Damjanu Bremcu, ki mu je ponudil, da bo pri svojih tožbenih zahtevkih milosten, če takoj odstopi, pa odgovarja, da mu on pač ne more postavljati nikakršnih pogojev. Več na www.delo.si.

Preglavice z naložbo v čistejšo toplarno

Termoelektrarna Toplarna Ljubljana bo prihodnje leto ponovila razpis za dobavo opreme za postavitev plinsko-parne enote, ki bo energijo namesto s premogom proizvajala z zemeljskim plinom. Ko se je lani poleti družba Siemens umaknila iz konzorcija z Rudisom, je vodstvo Termoelektrarne Toplarne Ljubljana (TE-TOL) sklenilo ponoviti razpis za dobavo turboagregata in utilizatorja za novo plinsko-parno enoto, na katerega se je poleg Rudisa s Siemensom prijavil tudi Riko z Ineo. Tedanji direktor TE-TOL Blaž Košorok je takrat pojasnil, da se želijo pogajati z več ponudniki, zato naj bi razpis ponovili že lani septembra. A TE-TOL tega še ni storil. Več na www.dnevnik.si.

Na Bregu slamnate jaslice

Letošnji veseli december v prestolnici razen slamnatih jaslic pred Zoisovo palačo, ki so delo Društva jasličarjev Anton Kravanja iz Stožic, ne prinaša večjih novosti. Letos bo z drugačnim okrasjem in lučmi izstopala le Trubarjeva ulica, saj so člani Kulturnega društva ProstoRož združili moči s tamkajšnjo dežnikarico in pripravili novoletne luči v obliki dežnikov. Več na www.dnevnik.si.

 

Pop-up dom: Poudarek na prodajanju celotne zgodbe za izdelkom

Ustvarjanje oblikovalcev in arhitektov po eni strani omejuje manjša kupna moč potrošnikov, na drugi pa zahteve po čim cenejših izdelkih. Med tema realnostima je težko najti tržno nišo. Zaradi pomanjkanja delovnih priložnosti so člani oblikovalskega kolektiva Zavod Rompom v partnerstvu z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje lani prvič organizirali prodajno razstavo, na kateri so predstavili izdelke slovenske kreativnosti. Danes zvečer bo razstava, katere namen je iskanje poslovnih priložnosti, vrata v precej večjem obsegu od lanskega odprla drugič. Več na www.delo.si.

 

Štepanjsko naselje bo športni center Ljubljane

Rekreacijsko središče ob Pesarski ulici v Štepanjskem naselju bodo poleg športnih igrišč dopolnili športni centri. Enega od njih želi občina do leta 2015 postaviti v javno-zasebnem partnerstvu. Športno središče ob Štepanjskem naselju je že definirano kot mestno rekreacijsko središče, a šele v prihodnjih letih naj bi res zaživelo kot takšno in postalo osrednje ljubljansko športno območje. V minulih mesecih je poleg igrišč, na katerih že leta domujejo igralci ameriškega nogometa in bejzbola, hitro zrasel Plezalni center Ljubljana, ki je popolnoma zasebna investicija, zraven pa naj bi v prihodnosti nastali še dve športni dvorani. Za prvo, ki bo namenjena skvošu, je idejni načrt že pripravljen, a potek še ni znan, saj gre prav tako za zasebno investicijo. Pri drugi dvorani pa bo nekaj prispevala tudi ljubljanska mestna občina. Več na www.dnevnik.si.

Zemljo dobili od države, a z zamudo

Dela na nekdanjem vojaškem odpadu v Savljah bi morala biti že v polnem teku in se končati konec meseca, a ne bo tako, saj je občina šele uradno pridobila zemljišča za nove vrtove. V začetku septembra je Mestna občina Ljubljana že izbrala ljubljansko podjetje Lavaco, da bo uredilo tretjo cono občinskih vrtičkov na travniku za Glinškovo ploščadjo, a pogodbe z njimi še niso podpisali. Pred tem bi namreč morali urediti lastništvo zemljišč, kar pa je na koncu trajalo dlje, kot so pričakovali. Več na www.dnevnik.si.

Gredice na ključ za vrtičkarske začetnike

Krajinska arhitektka Nataša Bučar Draksler je že leta 2010 v projektu Vrt za srce povezovala lastnike zemlje s pridelovalci. Prepoznavnost, ki jo je pridobila s projektom, ji je prinesla ponudbo za zakup njive v ljubljanskih Savljah, ki jo je preuredila v gredice in jih v obliki različnih paketov ponudila bodočim vrtičkarjem. »S projektom Pridelaj si na eni strani povezujem tiste, ki imajo zemljo, a je ne morejo obdelovati, ker so prezaposleni, prestari, nimajo znanja ali pa bi jo radi spravili v promet in s tem še kaj zaslužili, ter druge, ki bi si radi kaj pridelali, pa so bili pri iskanju primernega zemljišča že večkrat zavrnjeni, nimajo orodja, ne vedo, kdo jim bo zemljo zoral, postavil ograjo, dovažal vodo,« pojasnjuje Nataša. Več na www.delo.si.

 

Padlo bo 34 dreves

Nad Osojno potjo na Ljubljanskem gradu so na ljubljanski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije za posek označili 34 dreves ter tamkajšnjemu zasebnemu lastniku izdali odločbo o odobritvi poseka izbranih dreves. Vsa označena drevesa so, kot so sporočili z zavoda, robinije, neprave akacije, njihova skupna lesna masa pa meri dvanajst kubičnih metrov. »Za posek so bila drevesa označena zaradi oslabelosti oziroma zaradi zmanjšane stabilnost. Na strmem pobočju namreč predstavljajo nevarnost za ljudi in spodaj ležeče objekte,« je odločitev zavoda za sečnjo pojasnila Marijana Tavčar. Več na www.dnevnik.si.

Kanalizacija v Ljubljani, Medvodah in Vodicah: razpis ponovljen, ponudbi dražji

Na ponovljeni razpis za nadgradnjo sistema odvajanja komunalne odpadne vode v občinah Medvode in Vodice ter gradnjo povezovalnega kanala C0 v Ljubljani sta prispeli dve ponudbi. Oba glavna ponudnika sta sodelovala že na prvem razpisu, ki se je končal brez izbora izvajalca, toda tokrat je njuna ponudbena cena višja. Projekt predvideva gradnjo dobrih 45 kilometrov kanalizacije, zadrževalnega bazena in treh črpališč. V Ljubljani je načrtovana gradnja kanalizacijskega zbiralnika C0 od vzhodne obvoznice do čistilne naprave Brod in sekundarnih kanalov v skupni dolžini približno 12 kilometrov, v vodiški občini je predvidena gradnja povezovalnega kanala od naselja Vodice do kanalizacijskega sistema v Ljubljani vključno z dvema navezavama na dosedanje kanalizacijsko omrežje v Bukovici pri Vodicah v skupni dolžini približno devet kilometrov, v medvoški občini pa načrtujejo gradnjo približno 24 kilometrov kanalizacije v naseljih Verje, Zg. in Sp. Pirniče, Vikrče, Medvode, Preska, Ladja, Goričane, Vaše in Rakovnik. Pri projektu občine računajo na izdatno sofinanciranje EU, toda odločbe o sofinanciranju ne morejo pridobiti, dokler nimajo pravnomočno izbranega izvajalca del. Več na www.delo.si.

Škofjeločani zaradi obvoznice protestno zaustavili promet

Približno 200 Ločanov je danes s sprehajanjem čez prehode za pešce med 14. in 15. uro opozorilo pristojne, da nujno potrebujejo  obvozno cesto. Država naj poskrbi za dograditev poljanske obvoznice, z evropskimi viri ali brez njih, razmere so nevzdržne, so si bili enotni protestniki. Mnogi od njih so na enak način izražali svoje nezadovoljstvo že pred tremi leti. Tokrat je promet na Spodnjem trgu povsem obstal, policisti pa so s preusmerjanjem reševali popoln prometni kolaps. Da se med ljudmi močno kuha, je bilo razbrati že prejšnji teden, saj številna pisma, ki so jih prebivalci starega mestnega jedra, občinski svetniki ter mnogi posamezniki naslovili na premierko, državni zbor, poslance in ministrstva, niso imela dovolj velikega odmeva. Več na www.delo.si.

 

Ločani imajo dovolj zavlačevanja z obvoznico

Brez javnega obveščanja, brez facebook profilov, brez twitanja in podobnih sodobnih omrežij, zgolj s sporočanjem od ust do ust, so se Škofjeločani organizirali v ne nazadnje zelo dobro pripravljen protest, s katerim so poskušali vsaj malo opozoriti na hudo stisko, ki jo zaradi nezgrajene obvoznice doživljajo že desetletja. Več na www.dnevnik.si.

Obe pritožbi v revizijo

Po pričakovanjih je Direkcija RS za ceste včeraj zavrnila obe pritožbi na izbiro izvajalca za nadaljevanje gradnje loške obvoznice. Postopek se bo zdaj nadaljeval pred državno revizijsko komisijo. Naj ponovimo, da je direkcija kot najboljšega ponudnika izbrala Gorenjsko gradbeno družbo, ki pa ni bila najcenejša. Najprej so nato prejeli pritožbo najcenejšega ponudnika Euro Asfalt iz Sarajeva, ki ga je DRSC izločil, ker ni izpolnjeval pogojev glede reference. Nato se je pritožil še tretji najcenejši ponudnik, prav tako bosansko podjetje Integral inženjering s partnerjem družbo Gorenjc, češ da pa Gorenjska gradbena družba ne izpolnjuje pogojev razpisa glede referenc. Več na www.dnevnik.si.

Sklad ne bo gradil na Jesenicah

Republiški stanovanjski sklad na Jesenicah ne bo gradil dveh stanovanjskih blokov s 46 stanovanji na območju ob TVD partizan, saj občinski svet ni potrdil osnutka podrobnega prostorskega načrta za to območje. Svetniki so se razdelili, po 11 jih je nasprotovalo oziroma podprlo predlog. Po seji je direktor stanovanjskega sklada Žiga Andoljšek za radio Triglav dejal, da bo območje ostalo neurejeno in da bo treba izseliti vse, ki ga protipravno uporabljajo. Kljub temu, da je v občini veliko praznih stanovanj, da je prometa z nepremičninami malo ter da je na Jesenicah še precej novih, neprodanih stanovanj, je Andoljšek ocenil, da je zavrnitev 6,5 milijona evrov vredne naložbe škoda za občino. Več na www.delo.si.

»Romi naj imajo tudi dolžnosti«

»Za doseganje romskih pravic je verjetno dovolj služb in organizacij, manjka pa služb, ki bi preverile rezultate in poskrbele, da bi Romi imeli tudi dolžnosti, kot jih imamo ostali državljani-davkoplačevalci,« opozarjajo prebivalci Šalke vasi, Željn in Grička. Ko je občina Kočevje konec poletja začela z urejanjem komunalne infrastrukture v romskem naselju na Gričku, je med okoliškimi prebivalci zavrelo. Ti namreč že desetletja živijo skupaj z Romi, ki imajo svoje naselje v Željnah in na Gričku, in ne nasprotujejo komunalnemu urejanju njihovih na črno zgrajenih stanovanjskih objektov. Ne želijo pa, da bi se naselja širila. Več na www.delo.si.

 

Cerod in občine so si skočili v lase

Na novomeški policijski upravi so potrdili naše informacije, da zaradi domnevnih nepravilnosti, ki se nanašajo na podjetje Cerod, obravnavajo prijavo zoper odgovorni osebi v novomeški občini in v podjetju Cerod. Po neuradnih podatkih policija zoper njiju vodi predkazenski postopek. Novomeški župan Alojzij Muhič pravi, da s prijavo ni seznanjen, direktor podjetja Cerod Alojz Turk pa je za Delo povedal, da gre verjetno za pogodbi, ki ju je pred leti sklenil s Papir servisom za odvoz odpadkov na obdelavo v Lenart in za mehansko obdelavo odpadkov na deponiji v Leskovici. Po njegovem ju je pregledal tudi nadzorni svet, a nepravilnosti ni odkril. »Moje delo je pregledno, pošteno in zato se obiska policistov ne bojim,« pravi Turk, prepričan, da so ovadbo spisale osebe, ki hočejo preprečiti izvedbo projekta Cerod 2. Po naših informacijah naj bi policisti v tej zadevi doslej zaslišali že skoraj 70 oseb, med katerimi ni direktorja Turka. Več na www.delo.si.

Občina meče milijone skozi okno

Potem ko je novomeški župan Alojzij Muhič priznal, da je pogodba s podjetjem Protekt za najem prostorov Razvojno-izobraževalnega centra na Topliški cesti, ki jo je podpisal junija 2011, škodljiva, ga je občinski svet pozval k njeni prekinitvi. Muhič je sprva zagotavljal, da bo zahteval znižanje materialnih stroškov in najemnine za polovico ter izključitev parkirišč, a se je prejšnji teden z najemodajalcem pogovarjal le o 12-odstotnem znižanju najemnine za eno leto. Ali bo direktor Protekta Matija Bradač na ta pogoj pristal, naj bi bilo znano prihodnji teden. Več na www.dnevnik.si.

Priprava na gradnjo tribune spet v teku

V dolenjski prestolnici načrtujejo zgraditev nove tribune tamkajšnjega stadiona Portoval. Nova vzhodna tribuna bo imela približno 1000 nadkritih sedišč in tudi vse potrebne prostore, ki jih zahteva Nogometna zveza Slovenije, kot so garderobe, sanitarije ter pisarne za delegate, sodnike in novinarje. V objektu, ki so ga zasnovali v treh nivojih, so med drugim predvideli še zaprti bazen in večnamensko dvorano za rekreacijo. Več na www.dnevnik.si.

Nekdanja opekarna kar kliče po obnovi

Odkar je na območju nekdanje opekarne v Zalogu pri Straži celjska družba Ekosistemi začela zbiranje in obdelavo odpadkov, je njihova dejavnost pod budnim očesom krajanov in ekologov. Na domnevne kršitve med drugimi opozarjajo v Društvu RDEG, kjer so od začetka leta 2011 opravili 13 tako imenovanih ekopatrulj. Predsednik društva Aleš Plut je prepričan, da bi morali po zaprtju opekarne to najprej ustrezno sanirati, zato zahtevajo rušenje dotrajanih objektov in ureditev utrjenih površin, kjer bi izcedne vode zajemali z lovilniki ter jih prečistili najprej na industrijski in nato še na centralni čistilni napravi na Selih. Več na www.dnevnik.si.

Hladilnico in Lubadarja na hladno

Mukotrpna poletna pogajanja in debatiranja z uporabniki Kulturnega centra Pekarna v zvezi z nadaljevanjem prenove kompleksa so se vsaj za zdaj izkazala kot brezpredmetna. Mestna občina Maribor je namreč sporočila, da ustavlja drugo in tretjo fazo prenove osrednjega mariborskega centra urbane kulture. Dobrih 1,8 milijona evropskih in državnih evrov bo zato ostalo neporabljenih. Zakaj takšen razplet? »Prejšnji mesec je župan naslovil utemeljeno prošnjo za drugačno časovnico poteka prenove. Z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo smo prejeli odgovor, da podaljšanje ni možno,« so nam sporočili iz Mestne občine Maribor. Več na www.dnevnik.si.

Zavozlana predaja potniškega terminala

Čeprav je prenovljeni potniški terminal mariborskega letališča že konec julija dobil uporabno dovoljenje, podjetju Komunaprojekt še vedno ni uspelo opraviti primopredaje z državo kot lastnico. Več kot trimesečno čakanje na izplačilo zadržanih sredstev močno duši poslovanje mariborskega gradbenega podjetja, ki mu je zdaj očitno uspelo izpolniti zadnji pogoj, da se bo ta posel vendarle sklenil. Več na www.dnevnik.si.

Občina Maribor nima za vzdrževanje vinograda

Mestna občina Maribor je na ministrstvo za kmetijstvo in okolje naslovila pobudo za neodplačni prenos zemljišč z vinogradom na Piramidi v njeno last, a glede na pojasnila pristojnih ni verjetno, da bi pobuda kmalu obrodila sadove, občina pa za nakup, obnovo in vzdrževanje tako ali tako nima denarja. Omenjena zemljišča na Piramidi so v lasti Republike Slovenije, z njimi pa upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki jih je oddal v zakup mariborskemu Vinagu. Ta je od julija v prisilni poravnavi, medtem pa so vse glasnejše kritike meščanov zaradi zanemarjenosti vinograda na mestnem griču. Več na www.delo.si.

 

Prednost kolesarjem

V zadnjih dneh se je na Večer obrnilo več stanovalcev mariborske Orožnove ulice, ki so nezadovoljni s tamkajšnjo spremembo prometnega režima, predvsem zaradi zmanjšanja števila parkirišč. Ob tem opozarjajo, da so okvirji, namenjeni parkiranju koles, nameščeni tako, da bodo parkirana kolesa v že tako ozki ulici ovirala promet ali pa vsaj preprečevala dostop do gledališča in stolnice. V Mestni občini Maribor odgovarjajo, da so za stanovalce na novo uredili parkirna mesta le nekaj deset metrov stran, v Smetanovi ulici, kjer so zdaj boljše možnosti za parkiranje kot prej v Orožnovi. Več na www.vecer.com.

 

Občina Maribor na dražbi najemnin oddala le dva lokala

Mestna občina Maribor (MOM) ima na mesec zaradi praznih lokalov, ki jih ne uspe oddati v najem, izpad dohodka približno 12.000 evrov. Čeprav je najemnine že dvakrat znižala (skupaj za 30 odstotkov), je zanimanje majhno. Na zadnji dražbi je oddala le dva lokala. Občina je v najem ponudila devet lokalov v izmeri od 21,80 do 734,78 kvadratna metra, izklicne cene najemnine pa so se gibale od 155 do skoraj 3300 evrov na mesec, kolikor bi bilo treba minimalno odšteti za najem znamenite Rotovške kleti. Vendar zanimanja zanjo ni bilo. Občina je oddala le dva lokala, a samo enega za višjo ceno od izklicne. Več na www.delo.si.

Ču-Ču ostaja lokacija za romsko gostilno

Po sinočnjem zboru krajanov Mestne četrti (MČ) Magdalena je župan Andrej Fištravec dejal, da v tem trenutku ne vidi razlogov, da bi spremenil odločitev o umestitvi romske gostilne v bivši lokal Ču-Ču. »Če bo Maribor želel lepšo prihodnost, se bomo morali naučiti živeti drug z drugim,« pravi. Zbor krajanov, ki ga je mariborski župan Andrej Fištravec sklical na zahtevo MČ Magdalena, je bil v telovadnici osnovne šole Franceta Prešerna, kjer se je zbralo okrog sto krajanov. To je bilo premalo, da bi lahko na zboru sprejeli kakršen koli sklep, saj bi jih za sklepčnost moralo biti najmanj 277. Več na www.delo.si.

Nad Fištravca s kritikami glede netransparentnega sklepanja dogovora o romski restavraciji

Mariborski župan Andrej Fištravec je danes sklical zbor krajanov mestne četrti Magdalena, na katerem so svoje poglede predstavili tako nasprotniki kot podporniki načrtovane romske restavracije na Gorkega ulici. Najglasnejši so bili tisti nasprotniki, a niso bili dovolj številčni, da bi lahko sprejeli kakšen zavezujoč sklep. Na župana se je iz okoli 100-glave množice vsul plaz kritik glede domnevno netransparentnega sklepanja dogovora z društvom Epeka in romskim društvom Romano Pralipe Maribor za vzpostavitev romske restavracije Romani kafenava v prostoru nekdanje picerije Ču Ču v mestni četrti Magdalena. Več na www.dnevnik.si.

Svetniki odstopajo zaradi Romske gostilne

Predsednica sveta mariborske Mestne četrti (MČ) Magdalena Jožica Lešnik Švajger in podpredsednik Tomaž Kostanjevec sta odstopila iz vseh funkcij v MČ, piše v kratkem sporočilu medijem. Tako sta se odločila zaradi medijske kampanje, pritiskov in groženj v povezavi s problematiko Romske gostilne, ki jo bodo drugo leto odprli v nekdanji piceriji Ču-Ču v MČ Magdalena. Ob tem sta omenila še materialno škodo: »Ponoči je neznanec razbil vetrobransko steklo in prerezal obe sprednji pnevmatiki na avtomobilu Lešnik Švajgerjeve.« Več na www.delo.si.

Ne gre skozi želodec …

Romska gostilna, ki je v štajerski prestolnici že nekaj časa kamen spotike in razlog delitve, še vedno zbuja veliko medijske pozornosti. Potem ko je o naraščajoči nestrpnosti v mestu ob Dravi že poročal britanski BBC, so se tokrat o (ne)integraciji romske populacije razpisali pri nemškem dnevniku Frankfurter Rundschau. Novinar Norbert Mappes-Niediek iz Gradca, ki je sicer redno poroča o dogajanju v državah bivše Jugoslavije, je tako obiskal mariborske Rome in povzel vse epizode, o katerih smo obširno poročali v Večeru; od brezposelnosti romske populacije, boja za prostore, težav pri pridobivanju ključev, županovega omahovanja, podpisa pogodbe, nasprotovanja krajanov ter do nestrpnosti in romske problematike v Mariboru nasploh. Več na www.vecer.com.

 

Lahko koroške ceste reši evropski denar?

Na srečanju z ministroma Virantom in Pličaničem so koroški župani predlagali, naj država poleg načrtovanja hitre ceste poskrbi tudi za modernizacijo državnih cest na Koroškem, kar bi po mnenju župana Mestne občine Slovenj Gradec Andreja Časa lahko financirali z denarjem, ki ne bo porabljen za že odobrene evropske projekte. Župan MOSG Andrej Čas je na srečanju z ministri ugotavljal, da država občinam »počasi dozira resnico o projektu hitre ceste, ki vsaj v tej finančni perspektivi nikakor ni izvedljiv, državnega prostorskega načrta (DPN) za odsek od avtocestnega križa do Velenja verjetno ne bo prej kot konec leta 2015, finančni viri pa bodo verjetno samo slovenski.« Več na www.delo.si.

Ruski poslovnež dobil gradbeno dovoljenje

Upravna enota Ravne je investitorju, ruskemu zdravniku Musi Abidovu, lastniku ljubljanskega inštituta za imunopatologijo, vendarle izdala gradbeno dovoljenje, s katerim lahko začne obnavljati Rimski vrelec v Kotljah. A glede na to, da sta od podpisa pogodbe o nakupu propadajočega objekta minili že dve leti, mnogi še vedno dvomijo, da se bo v Kotljah kmalu kaj premaknilo z mrtve točke. Več na www.dnevnik.si.

Zaradi krčenja sredstev v negotovosti 17 izseljenih družin

Država je Posočju z rebalansom proračuna za prihodnjeleto vzela 70 odstotkov sredstev za popotresno obnovo po potresu leta 2004. Takšna odločitev trenutno pomeni le eno: obnova bo zastala. Država je z rebalansom proračuna Posočju za letošnje leto odvzela dobrih 300.000 evrov, v naslednjem letu pa kar štiri milijone evrov denarja za popotresno obnovo. Državni tehnični pisarni (DTP) za prihodnje leto v proračunu ostaja pičlih 1,4 milijona evrov, kar ne bo zadostovalo niti za poplačilo 3,6 milijona evrov vrednih že sklenjenih pogodb za dokončanje del, kaj šele, da bi lahko izpeljali obnovo ob potresu poškodovanih stavb, ki so bile za sanacijo predvidene prihodnje leto. In teh je vsaj 30. Številke se ne izidejo in če država Posočju ne bo prisluhnila, bo popotresna obnova zastala. Več na www.dnevnik.si.

Ogrevalo jih bo morje

Grand hotel Bernardin bodo po novem letu ogrevali z energijo, ki jo bodo s toplotnimi črpalkami pridobivali iz morja. Čeprav to ni prvi takšen projekt, bo gotovo vspodbudil razmislek o podobnem viru energije tudi za druge uporabnike. »Toplotna črpalka ima moč enega megavata, Hoteli Bernardin pa nam bodo za ogrevanje tega hotela na leto namesto približno 300.000 evrov za nafto plačali 200.000 evrov za dobavljeno energijo.« Hoteli Bernardin, ki zdaj za ogrevanje vseh hotelov porabijo približno 1,3 milijona evrov na leto, ne bodo investirali niti evra. »Naložba, ki jo ocenjujemo na 500.000 evrov, in vzdrževanje bo naša skrb,« je povedal Peter Habjan, vodja projekta iz podjetja GGE. Več na www.delo.si.

Šest milijonov evrov za čistejšo Vipavo

Za odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Vipave bo občina Vipava prejela kar 3,2 milijona evrov iz evropskega Kohezijskega sklada, sami bodo prispevali še 2,2 milijona evrov, vložek države pa bo dobrega pol milijona evrov. Z deli so že začeli, projekt pa naj bi zaključili sredi leta 2015. Po besedah Božidarja Lavrenčiča, višjega svetovalca za gospodarstvo, okolje in prostor občine Vipava ter vodje omenjenega projekta, največ težav v občini trenutno povzročajo odpadne vode vinske kleti in mlekarne, ki jih obstoječa čistilna naprava ne more sprejeti, prav tako pa ta ni dovolj zmogljiva, da bi se nanjo lahko dodatno priključili vsi potencialni uporabniki. Zato nameravajo z naložbo zgraditi novo čistilno napravo Vipava s šest tisoč enotami, prav tako bodo poskrbeli za manjkajoči fekalni kanalizacijski sistem in povezovalni kanal v dolžini 4,93 kilometra od Orehovice in Podbrega (Hrašče) z delom naselja Podnanos na centralno čistilno napravo Vipava. Naložba sicer zajema tudi gradnjo oziroma rekonstrukcijo približno 1,37 kilometra padavinske kanalizacije ter obnovo 0,8 kilometra vodovoda. Več na www.delo.si.

Za čisto reko Vipavo

Vipavska občina bo prihodnje leto za naložbe namenila 75 odstotkov vseh sredstev iz 12 milijonov evrov težkega proračuna. Največ bodo porabili za nadaljevanje del pri obnovi Lanthierijevega dvorca, ureditev vaških jeder in gradnjo nove čistilne naprave ter kanalizacijskega sistema. Več na www.dnevnik.si.

Ajdovci so si premislili

Ajdovski svetniki so si včeraj premislili in drugim severnoprimorskim občinam sporočili, da ostajajo v skupnem projektu regijskega odlagališča odpadkov. Odločitev je bila pragmatična in pod vtisom grožnje drugih občin s tožbo ter pravnega mnenja Inštituta za javno upravo. V slednjem Rajko Pirnat namreč meni, da Ajdovščina iz projekta ne more izstopiti brez soglasja drugih občin. Predsednica sveta regije Darja Hauptman je včeraj odločitev pozdravila, svetnik Mitja Tripkovič, ki je tudi predlagal ponoven razmislek o izstopu, pa rezultat sočno primerjal s kuhanjem krompirja: »Nekateri so pač trdi in rabijo malo več časa, da se skuhajo.« Več na www.dnevnik.si.

Potniški terminal so reševali študentje

Naložba v potniški terminal se izplača. Za prvo fazo njegove uresničitve bi potrebovali od dva do štiri milijone evrov. Projekte zanj bo Luka Koper naročila leta 2014. To nam je potrdil Gašpar Gašpar Mišič, predsednik uprave Luke Koper, potem ko so prejšnji konec tedna v sklopu Piranskih dnevov arhitekture odprli razstavo študentskih projektov. Razstavo projektov idejnih rešitev potniškega terminala so odprli v koprski galeriji Radovac in bo odprta do sredine decembra. So sestavni del študijskega procesa Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani in arhitekturne fakultete Univerze Florida (ZDA). Za študente obeh fakultet so pripravili najprej nekajdnevno delavnico, pozneje pa so naloge končali individualno. Več na www.delo.si.

 

 

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri