Skupina Odgovorno do prostora! je danes poslala odgovornim in širši zainteresirani javnosti sporočilo, v katerem nasprotuje legalizaciji nelegalnih gradenj, podobno stališče pa je že v ponedeljek posredovala pristojnemu ministrstvu tudi Mreža za prostor. Obe združenji svoje nasprotovanje napovedani legalizaciji utemeljujeta s podobnimi razlogi. Ocenjujeta, da zaenkrat za smiselnost legalizacije nista izpolnjena dva ključna pogoja: 1. ni izdelana ocena stanja in 2. ni vzpostavljen sistem, ki bi zagotovil učinkovito preprečevanje novih nelegalnih gradenj.
Obe združenji zato tudi t.i. moratorij na rušenje črnih gradenj, ki ga je Vlada RS poslala v Državni zbor v obliki sprememb Zakona o graditvi objektov, ocenjujeta kot preuranjen ukrep in opozarjata, da je reševanje problema nelegalne gradnje nujno treba vključiti v kontekst napovedane prenove resorne zakonodaje. Skupina Odgovorno do prostora! ob tem tudi opozarja, da stroka in javnost doslej nista dovolj dobro seznanjeni z razlogi za legalizacijo in cilji, ki jih vlada z legalizacijo zasleduje ter izraža pričakovanje, da bodo odgovorni rešitve oblikovali tako v sodelovanju s stroko in po posvetovanju s širšo zainteresirano javnostjo.
Mreža za prostor v svojem stališču izpostavlja temeljno vprašanje, na katerega bi si kot družba morali odgovoriti v zvezi z legalizacijo: ali je legalizacija potrebna in kakšne koristi bi prinesla družbi? Jasno je, da prinaša koristi posameznikom, ki so kršili predpise, saj jim prinaša pravno varnost. Manj jasno je, kaj na daljši rok prinaša družbi kot celoti, izven akutnih javno-finančnih vprašanj. Po mnenju Mreže za prostor je edina družbena korist legalizacije bolj učinkovito izvajanje različnih politik v prostoru, ki je mogoče le v razmerah, ko pravila v prostoru veljajo, in to za vse enako. Vsi ostali družbeni učinki legalizacije so kvečjemu škodljivi: omajano zaupanje v pravni red, povečani stroški gradnje in vzdrževanja komunalne in prometne infrastrukture, uničena podoba prostora…
Če torej po izvedeni legalizaciji kot družba (in v njeni službi predvsem država) ne bomo zmogli vzdrževati stanja 100% legalnosti nam ostanejo le škodljive posledice legalizacije. Po mnenju Mreže za prostor bi bila zato legalizacija sprejemljiva zgolj pod pogojem, da je od začetka legalizacije popolnoma jasno, da je država sposobna sankcionirati prav vsako gradnjo, ki ni skladna s predpisi. Ker predvsem ravnanje države v zvezi z nezakonitimi gradnjami v zadnjih letih in mesecih kaže na to, da ta dva pogoja nista izpolnjena, legalizaciji črnih gradenj v tem trenutku nasprotuje.
V Mreži za prostor menimo, da je napačen zlasti vrstni red napovedanih ukrepov Vlade RS. Najprej je potrebno sprejeti sistemsko prenovo zakonodajnega okvira na področju urejanja prostora in graditve objektov, ki vključuje tudi poenostavitev pridobivanja dovoljenj za gradnjo in povezavo izdajanja dovoljenj z nadzorom nad gradnjo, kot je stroka že predlagala, nato se je potrebno prepričati, da uvedeni sistem dejansko deluje in preprečuje nove nezakonite gradnje, šele nato pa je smiselno pristopiti k sanaciji stanja za nazaj, k čemur bi pod določenimi pogoji lahko šteli tudi neke vrste legalizacijo.
