V prihodnjem letu zagotovo ne bo novih rušenj
Vlada je včeraj podprla predlog spremembe zakona o graditvi objektov, po katerem črnograditeljem, ki že imajo pravnomočne odločbe o rušenju, gradbena inšpekcija na njihovo zahtevo dovoli odlog. Predviden je tudi enoletni moratorij na vse odstranitve nedovoljenih gradenj. Približno 2800 lastnikov nepremičnin, kolikor je po podatkih inšpektorata nepremičnine zgradilo brez ustrezne dokumentacije ali v nasprotju z njo ter so že dobili odločbo o odstranitvi, se vsaj začasno lahko oddahne. Njihova nepremičnina je najmanj leto dni varna pred rušenjem – če se bodo tudi poslanci strinjali s predlaganim enoletnim moratorijem na odstranjevanje teh objektov. Več na www.delo.si.
Moratorij na rušenje črnih gradenj že na vladi
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je v vladno obravnavo poslalo predlog novele zakona o graditvi objektov, ki predvideva uvedbo moratorija na izvršbe inšpekcijskih odločb o rušenju nedovoljenih gradenj za eno leto. V vmesnem času naj bi pripravili sistemsko rešitev za legalizacijo tovrstnih gradenj. Predlog novele, kot je objavljen na spletni strani vlade, predvideva, da se izvršbe inšpekcijskih ukrepov, ki se nanašajo na nelegalno gradnjo, neskladno gradnjo ali objekt, ki se uporablja brez predpisanega uporabnega dovoljenja, odložijo za eno leto od uveljavitve zakona. Moratorij ni predviden za druge kršitve v zakonu in za nevarne gradnje. Več na www.delo.si.
Omerzel: Moratorij na rušenje nedovoljenih objektov za preprečitev morebitnih krivic
Možnost enoletnega moratorija na inšpekcije izvršbe za rušenje nedovoljenih objektov, ki ga predvideva danes na vladi potrjen predlog novele zakona o graditvi objektov, je namenjen preprečitvi morebitnih krivic, ki bi lahko nastale do prenove sistemske ureditve področja, pravi resorni minister Samo Omrzel. Predlog zakona predvideva možnost odloga izvršbe inšpekcijskih ukrepov, ki se nanašajo na nelegalno gradnjo, neskladno gradnjo ali objekt, ki se uporablja brez uporabnega dovoljenja, za eno leto od uveljavitve zakona. To možnost bodo lastniki teh objektov lahko izkoristili z vložitvijo pritožbe na (sicer pravnomočno) odločbo. Moratorij ni predviden za druge kršitve v zakonu in za nevarne gradnje. Več na www.dnevnik.si.
Za rušenje črnih gradenj zmanjkalo denarja ali volje?
Medtem ko je glavna gradbena inšpektorica protikorupcijski komisiji pojasnjevala, da imajo ob 4000 izvršljivih odločbah denarja dovolj le za prisilno rušenje 50 črnih gradenj, inšpektorji niso uporabili niti tega, ki so ga imeli na voljo. Čeprav so imeli na voljo 235.389 evrov, so gradbeni inšpektorji lani prisilno rušenje odredili le za dve črni gradnji in za to porabili natanko 14.387 evrov. Medtem ko prostorski strokovnjaki že dvajset let opozarjajo, da brez odločnega in hitrega ukrepanja inšpekcijskih služb zoper črnograditelje te škodljive prakse ne bo mogoče izkoreniniti, gradbena inšpekcija očitno sedi na denarju. In ne le to. Ravno v tistem času, 10. maja 2012, je takratna predstojnica gradbene inšpekcije Aleksandra Velkovrh protikorupcijski komisiji celo pojasnjevala, da bi v tistem trenutku glede na izvršljive inšpekcijske odločbe lahko porušili okoli 4000 nelegalnih gradenj, vendar pa finančna sredstva zadoščajo le za približno 50 prisilnih rušitev letno. Protikorupcijska komisija je prav ta podatek ocenila kot najbolj kritičen, pa čeprav je tudi na podlagi izjav Velkovrhove hkrati ugotavljala, da velika korupcijska tveganja na področju prostora prinašajo tudi netransparentni, dolgotrajni in pomanjkljivo nadzorovani postopki gradbenih inšpektorjev. Več na www.dnevnik.si.
Državni svet izglasoval veto tako na nepremičninski zakon kot na zakon o proračunih za 2014 in 2015
Državni svetniki so danes s 27 glasovi za in dvema proti izglasovali odložilni veto na zakon o davku na nepremičnine. S 17 glasovi za in sedmimi proti so svetniki sprejeli tudi odložilni veto na zakon o izvrševanju državnih proračunov za leti 2014 in 2015. “Ta zakon (zakon o davku na nepremičnine, op.p.) Za je za lokalno samoupravo eksistenčnega pomena,” je dejal vodja interesne skupine lokalnih interesov, ki je predlagala veto, Milan Ozimič. Predlagatelji so opozorili, da se pri pripravi zakona ni upoštevalo pripomb predstavnikov občin, ter menili, da zakon pomeni velik poseg v avtonomijo lokalnih skupnosti in da je ustavno sporen. Več na www.dnevnik.si.
Bogovič: Proti nepremičninskemu davku smo zbrali prek 75.000 podpisov
Prvak SLS Franc Bogovič je ob začetku redne novembrske seje v DZ pojasnil, da so pobudniki peticije proti davku na nepremičnine zbrali že prek 75.000 podpisov. Ob tem je izrazil razočaranje, da vlada ni prisluhnila ljudem in da podpisnikom pred sprejemom zakona o davku ni zagotovila potrebnih pojasnil. Kot je v okviru poslanskega vprašanja premierki Alenki Bratušek spomnil Bogovič, pobudniki peticije niso nasprotovali uveljavitvi davka, temveč so se zgolj zavzeli za širšo razpravo o njem oz. njegovo uveljavitev s 1. januarjem 2015. Pod peticijo zoper privatizacijo vodnih virov v EU je bilo letos po njegovih besedah zbranih 1,5 milijona podpisov, kar je preračunano glede na delež prebivalstva 12-krat manj kot pod peticijo o davku na nepremičnine. A Evropska komisija je tedaj zmogla toliko demokratičnosti, da je ustavila postopke, slovenska vlada pa se je odločila, da ne bo komunicirala z javnostjo, je bil oster. Več na www.dnevnik.si.
Zveri ustavljajo gradnjo vetrnice, ribe pa elektrarn
Čeprav je v osrčju ideje o območju Natura 2000 skrb za okolje ter za avtohtono floro in favno, so varovana območja pogosto prepreka ključnim gospodarskim projektom. Prva podrobna raziskava o vračanju divjih živali v Evropo, ki so jo opravili Zoološka skupnost London, Birdlife International in European Bird Census Council, je pokazala, da gozdove spet naseljujeta volk in zober (evropski bizon), v reke in jezera se vrača bober, medtem ko na nebu ponovno kraljuje orel belorepec. Gerben-Jan Gerbrandy, poslanec v evropskem parlamentu in poročevalec za biotsko raznovrstnost, vidi v vrnitvi posebnih živalskih vrst kopico gospodarskih priložnosti. Za to gre zahvala različnim naravovarstvenim direktivam kot tudi evropski naravovarstveni mreži Natura 2000. Več na www.dnevnik.si.
Za deljenje hiš smo Slovenci še preveč nezaupljivi
Starejši bi lahko ob vse večjih stroških za (pre)velika stanovanja in hiše, njihovih nizkih pokojninah ter napovedanem davku na nepremičnine stisko reševali tako, da bi v zameno za skrb, družbo in deljenje stroškov pod streho vzeli mlado družino. A zaradi nezaupljivosti in številnih dilem kaj takega pri nas še ni resnično zaživelo. Štiričlanska mlada družina iz Posavja je pripravljena v zameno za bivanje v hiši ali na kmetiji skrbeti za starejšega gospoda ali gospo, gostitelju delati družbo, ga peljati po opravkih, mu zmanjšati življenjske stroške. Želijo si le, da bi lahko pozneje hišo oziroma kmetijo podedovali. Kar nekaj starejših jih je poklicalo, z nekaterimi so se že zelo zbližali, a ko bi bilo treba podpisati pogodbo, se vedno znova izkaže, da je nezaupanje starejših do takšnega reševanja stisk v starosti še preveliko. Socialni delavci, ki na terenu zaznavajo stisko starejših, menijo, da se bo ob vse večjih stroških za največkrat (pre)velika stanovanja starejših, njihovih nizkih pokojninah in vedno večji izpostavljenosti revščini ter ob napovedanem davku na nepremičnine mogoče tudi to spremenilo. Med starejšimi namreč delež lastniških stanovanj in hiš presega 85 odstotkov. Več na www.dnevnik.si.
Nova ljubljanska sodna stavba in zapor naj bi stala do leta 2017
Nova ljubljanska sodna stavba bo, kot kaže, stala za Bežigradom, med Topniško ulico in Dunajsko cesto. Okvirna vrednost projekta je 123,5 milijona evrov, je danes napovedal pravosodni minister Senko Pličanič, zgrajena naj bi bila do leta 2017. Do tega leta naj bi stali tudi novi ljubljanski zapori. Vrednost projekta je okoli 40 milijonov evrov. Nova stavba bo pod eno streho združila vsa sodišča prve stopnje v Ljubljani ter ljubljansko okrožno tožilstvo. Sedaj so vsi ti organi razpršeni po mestu, kar onemogoča njihovo optimalno delovanje, je danes na novinarski konferenci pojasnil minister. Večina sodišč trenutno deluje v najetih prostorih, s selitvijo v lastne prostore pa bo država letno prihranila 3,2 milijona evrov. Poleg tega bo stavba energetsko varčna, zato tudi tukaj pričakujejo okoli pol milijona evrov letnega prihranka. Več na www.delo.si.
Emonika: Namesto potniškega centra parkirišče
Medtem ko čaka na odločitev vlade o podelitvi finančne spodbude projektu Emonika, Csaba Toth razmišlja o ureditvi še enega parkirišča na delu gradbišča. Na ograjenem gradbišču projekta Emonika je bilo nedavno mogoče opaziti gradbene stroje, ki pa žal še zdaleč niso napovedovali začetka gradnje tega velikega projekta, ki bi prestolnici prinesel nov avtobusni in železniški potniški center. Direktor družbe Trigranit, ki naj bi v javno-zasebnem partnerstvu s Slovenskimi železnicami uresničila omenjen projekt, Csaba Toth je pojasnil, da so opravljali redno vzdrževanje. Več na www.dnevnik.si.
Nekdanji vojaški odpad država prenesla na MOL
Ovir za začetek urejanja petdesetih dodatnih vrtičkov na nekdanjem vojaškem odpadu v Savljah ni več. Vlada je namreč prejšnji teden odobrila brezplačni prenos vseh zemljišč na občino. Izvajalec del pa bo moral pohiteti, da ga ne prehitita jesensko deževje ali zima. Ker je bilo zemljišče, na katerem je že vrsto let okoli dvesto vrtičkov, formalno v lasti države oziroma obrambnega ministrstva, ga je bilo treba prenesti na občino. Vlada je to storila 14. novembra, ko je sprejela predlog pogodbe o brezplačni odsvojitvi nepremičnega premoženja države v korist ljubljanske mestne občine. Več na www.delo.si.
Šišenska tržnica prilagaja ponudbo
Po vsega pol leta od ureditve je tržnica v Spodnji Šiški doživela več sprememb. Bistveni sta, da so na začetku novembra precej povečali okrepčevalnico Na vasi in da se tam spet da kupiti sveže meso. Podaljšali so tudi brezplačno parkiranje za svoje kupce. Dušan Borošak, pooblaščeni vodja in upravljavec tržnice, nam je povedal, da so okrepčevalnico, v kateri sta tudi vinoteka s 150 vrstami slovenskih vin in vinotoč, povečali tako, da so iz nje umaknili živilsko trgovino z domačimi mesninami, kruhom, mlečnimi izdelki in izdelki iz programa bioprehrane. Na ta račun ima namesto prejšnjih štirideset zdaj kar sto sedežev. Tako lahko naenkrat pogostijo precej večje skupine gostov kot doslej (odprto imajo od 9. do 22. ure). Več na www.delo.si.
Taktilnih oznak še niso dokončali
Na ljubljanski mestni občini obljubljajo, da bodo v primeru ugodnih vremenskih razmer taktilno pot še letos speljali do lekarne na Prešernovem trgu. V Zvezi za slepe in slabovidne upajo, da jih bodo talne oznake v prihodnje pripeljale tudi do sedeža mestne občine in glavne ljubljanske tržnice. »Če se le da, se Čopove izogibam. Je prevelika gneča. Na vsaki strani je polno gostinskih mizic, potem so tukaj še drogovi za luči. Za nas bi morali na sredini ulice narediti taktilno vodilno linijo, ki bi nas varno pripeljala do Prešernovega trga,« je lani poleti med sprehodom po mestnem središču potarnala Slavica Bukovec – Zupanič iz Zveze za slepe in slabovidne. Reko pešcev in kolesarjev, ki se vsak dan steka po tej obljudeni ulici, rad zaobide že marsikdo od pešcev, ki vidi, za slepe in slabovidne pa so bile tamkajšnje razmere pogosto nepremostljiva ovira. A če so se slepi in slabovidni še lani Čopove ulice izogibali, je ta s prenovo, ki se je končala septembra, zanje postala vsaj malo bolj prijazna. Več na www.dnevnik.si.
Letos so v glavnem mestu opremili pet trim otokov
Na Grajskem hribu, na območju med Šancami in Orlovim vrhom, je od konca oktobra urejen trim otok, ki ga sestavlja šest različnih naprav. Vsaka je opremljena z informativno tablo, na kateri so napotki za izvedbo vaj. Letos so v občini skupaj opremili pet takih otokov. Postavitev trim otoka na Grajskem griču je skupaj z napravami in pripravo terena stala 9000 evrov z davkom. Vseh pet trim otokov, ki jih je ljubljanska občina postavila v letošnjem letu, pa je stalo približno 45.000 evrov, je povedal Marko Kolenc, vodja mestnega oddelka za šport. Povedal je, da so letos postavili in opremili pet takšnih trim otokov v različnih četrtnih skupnostih v Ljubljani. Namestili so jih v Murglah, ob Golovcu, v bližini Žal, ob Koseškem bajerju, najnovejši pa je na Grajskem griču. Gre za urejene prostore, ki imajo po šest trim naprav, vsak pa je opremljen z informativno tablo, na kateri so napotki za izvedbo vaj. Za vzdrževanje trim otokov in naprav skrbi javni zavod Šport Ljubljana v sodelovanju s četrtnimi skupnostmi. Več na www.delo.si.
Povezali bi Stožice in Večno pot
V Ljubljanskem potniškem prometu nameravajo v kratkem podaljšati progo 18, ki zdaj povezuje Tovarno Lek in Kino Šiška. Tiskovna predstavnica podjetja Tamara Deu Ošlak pravi, da so jih k temu spodbudili občani četrtnih skupnosti Bežigrad, Šiška in Vič, fakultete v Rožni dolini, živalski vrt in tudi individualni potniki, ki potujejo iz Šiške na Vič ali obrnjeno. Natančnega poteka nove proge na Ljubljanskem potniškem prometu še nimajo, preučujejo pa možnost, da bi avtobusi startali v Stožicah, kjer je parkirišče parkiraj in pelji (P+R), nato bi peljali skozi industrijsko cono Šiška, nadaljevali po Večni poti, šli mimo fakultet in študentskega kampusa v Rožni dolini in se nato vključili v obstoječo mrežo avtobusnih prog, kjer bi bilo mogoče prestopiti na kakšen drug avtobus. Več na www.dnevnik.si.
Z novim letom tri parkirne cone
Mestna občina Ljubljana namerava z novim letom najemnikom stanovanj s prijavljenim začasnim prebivališčem izdajati parkirne dovolilnice za parkiranje na območjih plačljivega parkiranja v dveh conah. Mestna občina Ljubljana bo s prvim januarjem območja plačljivega parkiranja razdelila na tri cone. Za posamezno območje s parkomati je občinski oddelek za gospodarske dejavnosti in promet določil delovni čas in ceno ure parkiranja, opredelil, za koliko ur hkrati lahko vozniki plačajo parkirnino in koliko parkirnih dovolilnic lahko pridobijo stanovalci. Čeprav je občina do zdaj na stanovanje izdala največ dve parkirni dovolilnici, je z uvedbo tretje parkirne cone to pravilo pripravljena spremeniti. Predlog sprememb odloka o urejanju prometa namreč v tretji coni dovoli pridobitev do treh parkirnih dovolilnic, pri čemer prva stane 60 evrov, vsaka naslednja pa je za 60 evrov dražja. V prvi coni bodo stanovalci, tako kot doslej, lahkokupili eno oziroma v drugi coni dve dovolilnici. Več na www.dnevnik.si.
Letna taksa je korak v pravo smer, a so še pomanjkljivosti
Taksisti bodo morali z novim letom svoja vozila opremiti s posebno nalepko, na kateri bo zaporedna številka. Dobili jo bodo tisti, ki bodo imeli urejene dokumente in ki bodo plačali občinsko takso. Čeprav gre predlog v pravo smer, pa taksisti opozarjajo na nekatere pomanjkljivosti. Na občini bodo decembra, že drugič letos – aprila so vanj vnesli najvišjo dovoljeno ceno za kilometer vožnje – spreminjali odlok o prevozih z avtotaksiji. O njem bodo na decembrski seji odločali mestni svetniki. Z novim letom bodo taksistom tako znova začeli zaračunavati letno takso v znesku 300 evrov za uporabo avtotaksi postajališč in rumenih pasov, s čimer si bodo pridobili tudi dovoljenje za opravljanje dejavnosti avtotaksi službe na območju MOL. Ob izdaji dovoljenja bo moral taksist svoje vozilo opremiti z nalepko, na kateri bosta napis »Taksi LJ« in zaporedna številka, v vozilu pa hraniti avtotaksi izkaznico in izvod dovoljenja. Več na www.delo.si.
Selitev proizvodnje Papir servisa na Barje visi v zraku
Delavci podjetja Papir servis, ki so jih po zaprtju obrata v Vevčah pred desetimi dnevi preselili na zavod za zaposlovanje, so obupani. Njihova usoda je po besedah direktorja smetarskega podjetja Janeza Mlakarja odvisna od dogovora z Mestno občino Ljubljana o selitvi predelovalnice odpadne embalaže na Barje. Medtem ko Vevčani odpirajo šampanjce zaradi zmage nad smetarskim gigantom Papir servisom, ki mu je upravno sodišče odvzelo okoljevarstveno dovoljenje za opravljanje dejavnosti v obratu tiskarne SET Vevče, 172 delavcev, ki so pred desetimi dnevi ostali brez dela, nima razloga za veselje. Več na www.dnevnik.si.
Sklad želi najeti 30 stanovanj
Da bi zagotovil dodatna stanovanja za upravičence do neprofitnih najemnih stanovanj, bo Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana poskušal najeti do 30 stanovanj. Zaradi velikega pomanjkanja neprofitnih najemnih stanovanj je ljubljanski Javni stanovanjski sklad z najemniškimi stanovanji v preteklosti v povprečju osrečil le približno desetino vseh upravičencev. Zato bo sklad zdaj poskusil pridobiti do 30 dodatnih stanovanj, ki pa jih ne namerava kupiti, temveč jih želi najeti za obdobje 20 let in jih oddati v najem svojim upravičencem. V zameno bo sklad najemodajalcu plačeval mesečno nadomestilo v višini tržne najemnine, skladovi najemniki pa bodo tako kot običajno plačevali neprofitno najemnino in obratovalne stroške. Več na www.dnevnik.si.
Karner naj bi privabil ruskega vlagatelja
Po zagotovilih Mihaela Karnerja bo gradnjo soseske Urbana oaza na mestu nekdanje tovarne Tovil na Viču financiral ruski vlagatelj. Ko je prišlo na dan, da namerava Mihael Karner, ki ga v Ameriki sumijo prodaje prepovedanih snovi in pranja denarja, na Viču graditi sosesko Urbana oaza, so se mnogi spraševali, kako bo Karner financiral omenjeni projekt. Opozicijska SDS v ljubljanskem mestnem svetu je v začetku lanskega leta župana in njegove sodelavce spraševala, ali je res vseeno, od kod investitorjem denar za gradbene projekte. Karner pa je zdaj razkril, da bo stanovanjsko sosesko na mestu nekdanje tovarne Tovil financiral investitor iz Rusije, ki je v projekt pripravljen vložiti 20 milijonov evrov, kolikor bo po Karnerjevih besedah stala gradnja soseske. Več na www.dnevnik.si.
Pogodba med MOL in Tritonisom nična
Pogodba med MOL in Tritonisom, s katero je občina temu zasebnemu podjetju ob Vojkovi cesti prodala zemljišče s parkirišči za milijon evrov, je nična, vknjižba lastninske pravice na Tritonis pa neveljavna. Tako je nedavno razsodila okrožna sodnica Vanja Klavora, sodba pa še ni pravnomočna. O sodbi nas je prvi obvestil direktor Tritonisa Damjan Bremec, ki je takšnega razpleta vesel, saj predstavlja osnovo za nadaljevanje sojenja v drugi pravdni zadevi, ki je z njo zelo povezana. Gre namreč za njegovo tožbo proti MOL, da mu vrne približno 1,1 milijona evrov, kolikor je za zemljišča ob Vojkovi plačal po končani in na prvi stopnji dokazano »nezkoniti« javni dražbi, zamudne obresti, stroške priprave projekta neuresničene novogradnje in sodne ter odvetniške stroške. Skupaj to znaša približno dva milijona evrov. Več na www.delo.si.
Romi iz naselja Hudeje si že dalj časa prizadevajo, da bi njihovo romsko naselje trebanjska občina poimenovala po potoku Vejar. Trebanjski občinski svetniki so po večletnih željah pripadnikov te etnične manjšine pred kratkim na seji le opravili prvo branje odloka. Uradno pobudo za izločitev dela naselja Hudeje sta na občinsko vodstvo naslovila tamkajšnje romsko društvo Romano drom in romski svetnik Matija Hočevar, ki je za Delo povedal, da si s tem želijo predvsem doseči, da bi se naselje s približno 350 prebivalci vsestransko razvijalo. Je pa to prvi korak, pravi Hočevar, k ustanovitvi svoje lastne krajevne skupnosti (KS) po zgledu prekmurske romske KS Pušča. Država in občina sta za komunalno in cestno ureditev v zadnjih letih prispevali približno 1,5 milijona evrov, zato po mnenju mnogih to naselje spada med najlepše urejena romska naselja v državi, zagotovo pa na Dolenjskem. »Tudi javno razsvetljavo imamo. Ponoči je kakor v Las Vegasu,« je povedal Hočevar. Več na www.delo.si.
V Tržiču obnovili dvorano Sokolnica
V Tržiču, kjer letos praznujejo 110. obletnico ustanovitve sokolskega društva, so odprli obnovljeno dvorano Sokolnica (Sokolski dom), ki je bila zgrajena leta 1910 in je kot enota kulturne dediščine vpisana v Register kultrune dediščine na Ministrstvu za kulturo RS. Obnovili so vse ključne dele stavbe, uredili pa tudi zunanjost in prostor pred vhodom. »Ocenjujem, da bo obnova stala nekaj več kot 220.000 evrov. Upamo, da bomo nekaj sredstev lahko namenili še za nakup športne opreme in rekvizitov,« je dejal predsednik Splošnega športnega društva (SŠD) Tržič Matjaž Dovžan. Več na www.delo.si.
Še drugi revizijski zahtevek za loško obvoznico
Na ponoven izbor združbe Gorenjske gradbene družbe (GGD), moravskega OHL ŽS in Iskra Sistemov za dokončanje južne (poljanske) obvoznice v Škofji Loki, se je poleg sarajevskega Euro-Asfalta pritožila tudi združba najugodnejšega ponudnika, bosansko-hercegovskega Integral Inženjeringa in gorenjske družbe Gorenjc. Oba revizijska zahtevka bo najprej obravnaval investitor, Direkcija RS za ceste (DRSC), ob verjetni zavrnitvi pa bo imela končno besedo Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (DRK). Če bodo revizorji razpis še drugič razveljavili, bo propadlo tudi že odobrenih 27 milijonov evropskih nepovratnih sredstev, saj projekta ne bo moč dokončati do konca leta 2015. Več na www.delo.si.
Škofjeločani zaradi poljanske obvoznice pripravljeni tudi na proteste
Prebivalci Škofje Loke in Poljanske doline so vse bolj nezadovoljni s potekom postopkov za izbor izvajalca za nadaljevanje gradnje poljanske obvoznice. V bojazni, da obvoznice ne bo in da bo promet še dalje tekel skozi staro mestno jedro, so pripravljeni tudi na proteste. Najprej pa pričakujejo hitro in razumno odločitev pristojnih organov. »Izjemno nezadovoljni smo tako v Škofji Loki, kjer morajo predvsem prebivalci Spodnjega trga nenehno poslušati gost promet in dihati izpušne pline, kot v Poljanski dolini in na Severnem Primorskem, kjer se zaradi slabe prometne povezave gospodarstvo ne more normalno razvijati,« je na današnji novinarski konferenci v Škofji Loki izpostavil škofjeloški župan Miha Ješe, ki skupaj s kolegi iz Poljanske doline budno spremlja, kaj se dogaja s projektom. Več na www.dnevnik.si.
Kranj načrtuje zadolževanje do devet milijonov evrov
Prihodnje leto bo Mestna občina Kranj imela rekorden proračun: 66 milijonov prihodkov in kar 82 milijona evrov odhodkov. Razliko 16 milijonov bodo delno poravnali s presežkom iz letošnjega proračuna, nova zadolžitev pa je predvidena do devet milijonov evrov. Kar 44 milijonov evrov je v potrjenem osnutku proračuna namenjenega investicijam, od teh bosta 30,5 milijona zahtevala vodovod Bašelj–Kranj in projekt Gorki (vodovod, kanalizacija in čistilna naprava). Vodja projektne pisarne Brane Šimenc in direktor občinske uprave Mitja Herak sta glede teh največjih naložb, za kateri naj bi še do konca novembra iz Ljubljane prejeli odločbo o sofinanciranju, optimistična. Več na www.delo.si.
Vetrolom v gozdovih povzročil za približno pet milijonov škode
Z odstranjevanjem polomljenih dreves je treba biti previden, je danes v Ljubljani izpostavil generalni direktor Zavoda za gozdove Slovenije Ivo Trošt, ki je pojasnil, da je vetrolom v gozdovih novembra povzročil za pet milijonov evrov škode. Letos je sicer pri delu v gozdovih umrlo že 11 zasebnikov, 26 pa jih je bilo hudo poškodovanih. Močan veter je 11. novembra v gozdovih na Goriškem in Ajdovskem, na območju Julijskih Alp, Karavank, Kamniško-Savinjskih Alp in južnega Pohorja, na jugozahodnem pobočju Snežnika ter v Škofjeloškem hribovju in Posavskem hribovju na prehodu v Dolenjsko gričevje ter na Brkinih, poškodoval najmanj 250.000 kubičnih metrov drevja. Več na www.delo.si.
Tla v Zasavju so onesnažena, a strokovnjaki ne povedo, kje
Vsi 104 zasavski prostovoljci, ki so sodelovali v nacionalni raziskavi o biomonitoringu kemikalij, so lahko pomirjeni in tudi večina od 90 vrtičkarjev iz Zasavja ne tvega zdravja, če redno uživa doma pridelano zelenjavo. Zasavska tla so onesnažena, ponekod so vrednosti celo kritične. Stanje ni alarmantno, a stroka kritičnih lokacij Zasavcem kljub temu noče razkriti. “Čemu slepomišenje? Zakaj nam preprosto ne rečete, ta del te občine je bolj onesnažen, ta del pa manj? Kaj skrivate?” je v torek zvečer na javni predstavitvi študije o izpostavljenosti prebivalcev Zasavja okoljskim onesnažilom – težkim kovinam v tleh in živilih rastlinskega izvora strokovnjake Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana pozval občan Trbovelj Boris Žavbi. Več na www.delo.si.
Izlaškega mrtveca, Hotel Medijske toplice, Zagorjani ne bodo oživljali
Vlaganje v hotelski kompleks Medijske toplice na Izlakah, ki zaprt propada že četrto sezono, bi bilo brez izbrisa hipotek preveliko poslovno tveganje za občino, je pokazala revizija. Zagorjani zato opuščajo misel na oživitev hotela, ki ima sicer znanega, a do vratu zadolženega lastnika, Poslovne sisteme Zupanc (PSZ) iz Celja. Revizija Zagorjanov sicer ni presenetila, saj tudi finančne težave Celjanov niso več skrivnost. Knjigovodska vrednost delnic PSZ je na zadnji dan lanskega leta znašala manj kot 19 evrov, borzni tečaj tistega dne pa niti en evro. To po oceni revizorke Brigite Frlin Novak pomeni, da ima PSZ v bilancah prevrednoteno aktivo oziroma premoženje, ki ga sestavljajo predvsem nepremičnine. Na teh pa je vknjiženih vrsta hipotek. Izlaška družba Hotel Medijske toplice ni izjema. Več na www.delo.si.
Občina Novo Mesto želi za prostore plačevati manj
Novomeška občina za prostore območnega Razvojno izobraževalnega centra in še nekaj svojih služb v tako imenovani rumeni stavbi na Topliški cesti od leta 2011 brez stroškov objekta letno nameni približno 300.000 evrov bruto. Ta strošek si želijo znižati za 12 odstotkov. Če najemodajalec na to ne bo pristal, bodo skušali doseči razvezo pogodbe. Novomeški župan Alojzij Muhič, ki meni, da gre pri tej dolgoročni pogodbi za previsoke stroške najema, se je danes sestal s predstavnikom najemodajalca in direktorjem družbe Protekt Dolenjska Matijo Bradačem. Kot pravi Muhič, so pogodbo pripravili na novomeški občinski upravi in jo je sam zgolj podpisal. Več na www.delo.si.
V Mariboru odprli socialno trgovino Sotra
Slovensko združenje za duševno zdravje Šent je danes v Mariboru odprlo socialno trgovino Sotra. T. i. trgovina odprtega srca ponuja socialno ogroženim osnovne življenjske izdelke po nižjih cenah, hkrati pa omogoča zaposlitev ranljivim skupinam. Še pred odprtjem prve tovrstne trgovine pri nas se je v njej registriralo več kot sto kupcev. Trgovina se nahaja na Zrkovski cesti na Pobrežju. Kot je na novinarski konferenci pred odprtjem povedal izvršni direktor združenja Šent Nace Kovač, želijo s tem projektom ponuditi ljudem kakovostne izdelke po cenah, ki si jih lahko privoščijo. Prav tako želijo v trgovini dati priložnost za delo ljudem, ki niso po lastni krivdi brezposelni. Več na www.delo.si.
»Nazadnje sem delal v trgovini z avtomobilskimi rezervnimi deli, imena podjetja pa ne bom izdal, ker si ne zasluži reklame,« pravi Mariborčan Miro Merčnik. Spomladi je izgubil službo, zdaj pa je dobil novo zaposlitev. Postal je poslovodja socialne trgovine Sotra, ki je včeraj doživela slovesno odprtje. Projekt socialne trgovine, ki je omogočil zaposlitev petih oseb iz ranljivih skupin, je udejanjilo Slovensko združenje za duševno zdravje Šent. V Sotri na mariborski Zrkovski cesti bodo prodajali osnovne življenjske potrebščine po nižjih cenah, nakupovati pa bodo smeli tisti, ki imajo mesečni prihodek nižji od 450 evrov. Pred odprtjem se je pred trgovino nabralo več deset kupcev, kar nakazuje pravilnost napovedi, da bo zaradi hude socialne stiske, ki pesti mesto, Sotra uživala precejšnji obisk. »Za zdaj smo natisnili 5000 izkaznic, doslej pa smo jih izdali več sto,« pravi Iva Poropat, direktorica Sotre. Več na www.dnevnik.si.
Včeraj ob 14. uri je po trimesečni prenovi in številnih zapletih, ki so nastali, ko je župan Andrej Fištravec sredigradnje ustavil projekt in projektantom na pobudo občanov naročil spremembo semaforiziranega križišča v krožišče, promet po delno prenovljeni Ulici Pariške komune vendarle stekel. Prenova, ki jo je izvajal Nigrad, je stala 687 tisoč evrov. Mariborska občina si obeta, da bo kar dobrih 500 tisoč evrov od tega prispevalo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, a to vlogo občine še proučuje. Več na www.vecer.com.
Za več kolesarjev in pešcev v mestu
Na Partizanski cesti 21 so odprli Mobilnostni center Maribor, večnamenski prostor, namenjen koordinaciji in aktivni promociji trajnostne mobilnosti v mestu. Mestna občina Maribor (MOM) v sodelovanju z Mariborsko razvojno agencijo s tem projektom usmerja aktivnosti k izboljšanju kolesarskega prometa ter izboljšanju kakovosti, dostopa in uporabe javnega prometa v mestu. Lokacija centra ni izbrana naključno, ampak načrtno v bližini glavne železniške in avtobusne postaje, saj želijo zagotoviti podporno okolje za razvoj in promocijo trajnostne mobilnosti v mestu. Več na www.vecer.com.
Protest za in proti romski gostilni
V znak protesta proti romski restavraciji, ki naj bi jo odprli v bivši piceriji Ču-Ču, se je sinoči tam zbralo blizu 20 ljudi. Kot je poudaril eden od njih, je v bližini največja osnovna šola v Mariboru, okoli pa je že devet gostiln, zato nočejo še desete. V mestni četrti Magdalena si na tej lokaciji želijo medgeneracijski center. Se je pa sočasno z nasprotniki romske gostilne na drugi strani ceste postavila skupina 15 ljudi, ki je izražala podporo temu projektu. »To mesto ima večjo težavo z rasizmom kot se zdi na prvi pogled. Vsi ostali argumenti proti so bolj kot ne padli, ko je župan povedal, da je prostor in za medgeneracijski center in romsko gostilno,« je dejal Gregor Stamejčič Grizli, ki je v rokah držal plakat: »Imamo kubansko, japonsko, italijansko … Zakaj ne bi imeli še romske?« Več na www.delo.si.
“Ali bodo tukaj samo kostanj pekli?”
Nestrpnost v zvezi z načrtovano romsko restavracijo v Mariboru ne pojenja. Prejšnji teden so na sedežu mestne četrti Magdalena začeli zbirati podpise zoper ta socialni projekt, včeraj pa je po spletu zaokrožila kopija letaka, ki vabi na večerni neuradni zbor občanov. »Hitro povej naprej, pridimo vsi in pokažimo, da se ne damo!« piše na letaku, na katerem se anonimneži odkrito norčujejo iz Romov in iz načrtovanega projekta mariborskega Združenja Epeka, ki je prejšnji teden vendarle dobilo v najem občinske prostore v ulici Gorkega. Na anonimno vabilo se je odzvalo približno 15 krajank in krajanov. Zbrali so se pred nekdanjo picerijo Ču-ču, ki jo bo Epeka prenovila in preuredila v gostilno Romani kafenava. »Poglejte Francoze: oni so dali vsakemu po 400 evrov in so se rešili te populacije,« je dejal Zvone Ingolič, ki meni, da je tukaj že preveč gostiln. »Ali bodo tukaj samo kostanj pekli?« se je spraševal. »Kar so naredili, je svinjarija,« je dodal njegov znanec, ki meni, da ta gostilna ne bo na ustrezni kakovostniravni. »Nimam nič proti Romom, ampak če ne gre, ne gre.« Več na www.dnevnik.si.
Urad varuha človekovih pravic podprl projekt romske restavracije
Urad varuha človekovih pravic je danes podprl projekt romske restavracije v Mariboru, ki sicer že nekaj dni dviguje prah v tem mestu, predvsem pa v mestni četrti Magdalena. Kot so zapisali v uradu, spremljajo dogajanje in upajo, da do zbiranja podpisov ne prihaja zaradi nestrpnosti oziroma zato, ker naj bi v lokalu delali le Romi. Kot so danes sporočili iz urada varuha človekovih pravic, so se iz medijskih poročil seznanili, da krajani mestne četrti Magdalena nasprotujejo odprtju gostinskega lokala v njihovem okolišu in v ta namen zbirajo podpise, s katerimi naj bi izrazili tudi podporo načrtovanemu projektu medgeneracijskega centra. Več na www.dnevnik.si.
Bo Verbund plačal vsaj del škode zaradi poplav?
Direktor Dravskih elektrarn Maribor (DEM) Viljem Pozeb pravi, da družba zbira podatke za morebitno tožbo zoper Verbund. Operater avstrijskih hidroelektrarn je namreč povzročil za 730 kubičnih metrov večji pretok Drave od naravnega. DEM je v lanskih poplavah utrpel 31,5 milijona evrov škode. »V DEM zbiramo podatke, o nadaljnjih korakih pa se bomo odločili glede na razvoj dogodkov, saj je več poti, kako doseči cilj,« je na vprašanja Dela glede morebitnega odškodninskega zahtevka slovenskih energetikov do avstrijskih odgovoril Viljem Pozeb. Med možnostmi omenja tožbo in poravnavo. Več na www.delo.si.
Na Muti vztrajajo: plačali ne bodo niti evra več
Po naših neuradnih informacijah bi se lahko projekt odvajanja in čiščenja odpadnih vod v porečju Drave »Zgornja Drava«, vreden skupno 37 milijonov evrov, zaradi dodatnih zahtev izvajalcev, Rika in Pomgrada SGP, še podražil. In to kljub temu, da sta nam Andrej Ivanc, vodja okoljskega inženiringa v podjetju Riko, in predsednik uprave Pomgrada Tadej Ružič še pred dobrim mesecem dni zatrdila, da podražitve z aneksi zagotovo ne bo. Več na www.dnevnik.si.
V Linhartovi ulici ob celjski živilski tržnici je župan Bojan Šrot včeraj posadil prvega izmed sedmih novih dreves, ki so propadla zaradi gradnje tržnice. Na bližnjem trgu pred celjskim kinom Metropol so delavci nadaljevali s prenovo trga, na katerem bodo vsaj tri nepoškodovane izmed štirih starih platan ostale na svojem mestu. Po spomladanski akciji neformalne skupine Celjanov, ki so nasprotovali odstranitvi platan, so si torej na Mestni občini Celje premislili. Še več: občina sporoča, da bodo v tednu dni v mestu in primestnih naseljih posadili 125 dreves. Že spomladi so jih posadili 20, obenem pa so morali letos 38 dreves zaradi poškodb odstraniti. Vsa drevesa bodo nadomestili. Več na www.delo.si.
Omerzel: Projekt tretje razvojne osi zahteven ter dolgotrajen
Projekt tretje razvojne osi je investicija, ki je ekonomsko in tehnično zahtevna ter dolgotrajna, je direktorjem gospodarskih območnih zbornic odgovoril minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel. Pojasnil je, da potekajo aktivnosti na področju prostorskega umeščanja na vseh treh preostalih sklopih, a z različno časovno dinamiko. Direktorji gospodarskih območnih zbornic Koroške, Savinjsko-Šaleške, Celja, Posavja, Dolenjske in Bele krajine so konec oktobra predsednici vlade Alenki Bratušek poslali poziv za čimprejšnjo izgradnjo hitre ceste na trasi tretje razvojne osi. Direktorji ocenjujejo, da postopki potekajo prepočasi, kar ima lahko za regijska gospodarstva usodne posledice. Več na www.dnevnik.si.
Vetrnice bodo lahko oskrbovale 60.000 gospodinjstev
Če bi vsi postopki stekli hitro in ne bi bilo zapletov, bi se lahko prva vetrnica v Parku vetrnih elektrarn Senožeška brda zavrtela leta 2017, pravi Aleš Musić, direktor podjetja Vepa. Projekt, ki ga vodi to podjetje, je trenutno v fazi pobude državnega prostorskega načrta in s tem povezani pripravi prostorskih dokumentov. Prav tako potekajo pogovori s prebivalci. Več kot sto krajanov Senožeč, Dolenje vasi in Laž si je ogledalo tudi avstrijski vetrni park Potzneusiedl Windpark na Gradiščanskem in se na območju, kjer je okoli 400 vetrnic, seznanilo z njihovim delovanjem in vplivi na okolje. Več na www.dnevnik.si.
Vetrnice bi postavili ob avtocesto
Občina Divača oziroma njena krajevna skupnost Senožeče postaja pravi magnet za investitorje v vetrne elektrarne. Potem ko je družba AAE na Griškem polju pri Dolenji vasi postavila prvo vetrnico pri nas, načrtuje pa še nekaj dodatnih, in ko je že stekel postopek priprave državnega prostorskega načrta za park vetrnih elektrarn Senožeška brda z do 40 vetrnicami investitorja Vepa, je v igro resno stopil še tretji investitor, kranjski Amicus. Več na www.dnevnik.si.
Zaradi varčevanja bodo zapirali gradbišča popotresne obnove
Če je vlada popotresni obnovi še julija potrdila po 5,5 milijona evrov za letošnje in prihodnje leto, je z nedavnim uravnoteženjem proračuna najprej odščipnila 1,5 milijona evrov, za naslednje leto pa kar štiri milijone. Župani občin Idrija, Tolmin, Kobarid in Bovec ter posoška poslanca so Židana opozorili, da država mora zaključiti obnovo v celoti. »Država je ustanovila državno tehnično pisarno kot organ vlade, ki sanira naravno nesrečo. Naravna nesreča še ni bila sanirana, zato obnove ne moremo zaključiti na takšen način. Zavedamo se položaja, toda to je nesprejemljivo,« je bila jasna kobariška županja Darja Hauptman. Njen bovški kolega Siniša Germovšek je poudaril, da se začeta dela navkljub rebalansu, ki je kolač pomoči zmanjšal za več kakor 70 odstotkov, ne smejo ustaviti. Več na www.delo.si.