Čas je, da se zavzamemo za zaščito mestnih dreves, kot so to storili že v mnogih mestih po svetu. Drevesa morajo biti v mestu zaščitena pred neprimernim ravnanjem zaradi njihovega pomena za ljudi, za videz mesta, za okolje in za kakovost bivanja nasploh ter tudi zato, ker so pogoji za rast in razvoj dreves v mestu zelo težki. Zaščita je ukrep, ki v javnem interesu preprečuje povzročanje nepovratne škode in uničenje mestnega drevja. Novoposajeno drevo v mestu težko zraste in se razvije v zrelo drevo, zato je vsako odraslo drevo zelo dragoceno. Zaradi številnih koristi imajo drevesa nenazadnje tudi ekonomsko vrednost: v Londonu so pred časom ocenili povprečno vrednost mestnega drevesa v širšem središču mesta na 12.000 funtov. Zaščita je preventivni ukrep, ki v javnem interesu podpira dolgoživost mestnega drevja in skrbi za obnavljanje drevesnega fonda. Zaščititi je treba vsa odrasla drevesa v mestu in s tem zagotoviti strokovno obravnavo drevja in nadzor nad sekanjem.
Jesen je in mediji podobno kot spomladi spet večkrat poročajo o sekanju, obglavljanju in pretiranem obžagovanj mestnih dreves. Zdi se, da večino poročil izvira iz nezadovoljstva meščanov in tudi novinarjev nad tem, kako se ravna z drevesi v mestu. Meščani se za pomoč obračajo na občino in policijo, novinarji sprašujejo delavce na terenu in lastnike zemljišč, če imajo dovoljenja za sekanje. Pojasnila občine se vedno znova ustavijo pri tem, da ne more ukrepati pri ravnanju z drevesi, ki rastejo na zemljiščih, ki niso v njeni lasti. Nasprotna stran v svoj zagovor običajno ponuja razlage, da so drevesa stara, desetletja nevzdrževana in nevarna. Manj spretni lastniki razložijo, da so drevesa pač njihova in da imajo s prostorom svoje načrte. Iz prispevkov v medijih je možno razumeti, da se mestna drevesa zdijo ljudem pomembna, in da zato pričakujejo, da bo pri motečih posegih ukrepala občina.
V tem in preteklem tednu smo zainteresirani v Ljubljani lahko sledili zgodbam o poseku dreves na Viču in v Šiški , pa tudi informaciji o obglavljenju javnega drevoreda ob Masarykovi. V primeru Viča in Šiške je meščane zmotilo ravnanje dveh zasebnikov, v primeru Masarykove pa je nek zasebnik posegel v mestni drevored. Upam si trditi, da je v obeh primerih skrb meščanov enako upravičena. Gre za drevesa in prav nič ni pomembno, kdo jih je posadil in na čigavi zemlji rastejo. Podobno kot pri hišah, meščanom na splošno ni posebej pomembno čigave so in kdo jih je dal zgraditi, ampak to, kakšne so hiše v mestu in kje stojijo. Četudi bo torej kršitelj z Masarykove kaznovan, to ne bo spremenilo dejstva, da so ta drevesa trajno poškodovana. Druge zgodbe iz našega mesta nas učijo, da številna tako neprimerno obravnavana drevesa postanejo slej ko prej prenevarna za svojo okolico in jih je treba posekati.
Kaznovanje nedovoljenih posegov v drevesa, ki so v občinski lasti, je razumljivo in potrebno, ne zadošča pa za učinkovito varstvo mestnih dreves. Mesto v katerem so ena drevesa lepo vzdrževana in v dobri kondiciji, druga pa so nestrokovno obrezana ali zanemarjena, deluje neurejeno in predvsem tudi tvega, da bodo drevesa večkrat vandalizirana, kot pa v mestu, ki se odloči za preventivno zaščito vsega odraslega drevja. Če je v mestu treba za posek drevesa dobiti dovoljenje, to vodi v odgovorno ravnanje z drevjem od saditve do vzdrževanja in je odraz javnega interesa za kakovost in količino mestnega drevja. Tako se je z drevesi včasih ravnalo tudi pri nas in zato ljudje tudi sprašujejo po dovoljenjih za sekanje. Številna mesta po svetu so že spoznala, da se splača zbrati voljo in vsa odrasla mestna drevesa enako zaščititi. Stvar volje namreč je, da se pričakovanja meščanov učinkovito vgradi v sistem upravljanja z naravnim dobrom v mestu.
Foto: Maja Simoneti IPoP (CC BY-NC 4.0)
