Arhitektura kot stroka ima izjemno moč nad okoljem, v katerem živimo, saj (pre)oblikuje in organizira stvarni prostor. V sodelovanju z lastniki in upravljalci prostora odloča o videzu, organizaciji, strukturi, delovanju prostora, s tem usmerja naše gibanje po prostoru, našo uporabo tega in v določeni meri tudi naše počutje in vedenje. Politika si prizadeva z različnimi predpisi in regulativami zamejiti interese posameznikov in zagovarjati interese javnosti. Slednjemu je zaprisežen tudi nevladni sektor. Toda kdo lahko zares odloča kakšni naj bodo prostori, ki so v javni ali skupni lasti, ali pa so javni po svoji funkciji? Katera avtoriteta ve, kaj javnost res želi?
Da bi zadostili interesu javnosti in naredili prostore prijazne uporabnikom, v zadnjih letih upravljalci prostorov in vodje projektov, ki posegajo v prostor, vse bolj uporabljajo participativni pristop.
Na ta način poteka tudi projekt obnove Mladinskega centra Mengeš – AIA. Pod vodstvom Sare Badovinac, ki je kot zmagovalka na nagradnem natečaju prevzela vodenje obnove, od septembra do decembra v Mengšu poteka participativni projekt obnove mladinskega centra.
Zmagovalni predlog je participacijo uporabnikov prostora predvideval že od vsega začetka, saj jo je avtorica postavila v samo središče prostorske prenove. Veliko pomembnejši od samega rezultata se zdi delovni in učni proces, ki vključuje mlade uporabnike centra. Mladi se imajo tako možnost spoznavati in povezovati v drugačni vlogi, saj sami aktivno sodelujejo in sooblikujejo prostor tako s svojim delom, kot s svojimi idejami. Ob tem usvajajo praktične veščine ter spoznavajo svoje talente in sposobnosti. Istočasno preko sprejemanja odločitev o prostorskih rešitvah razvijajo tudi smisel za prostor in spoznavajo pozitivno prakso poseganja v prostor.
Prenova pa ne naslavlja le družbenega temveč tudi okoljski vidik trajnostnega razvoja, saj temelji na ponovni uporabi po principu rethink – reuse – recycle. Mladi se preko akcij zbiranja materialov in opreme ter izposojanja orodja povezujejo tudi z drugimi prebivalci, ki so se izkazali kot dobrohotni podporniki in donatorji.
Obnovo centra Mengeš lahko označimo kot izjemno uspešen participativni projekt, ki z vključevanjem mladih v proces obnove zagotavlja kakovost prostora, občutek pripadnosti in lastništva prostora med mladimi, razvija zavest o pomenu vključujočega urejanja prostora ter tako pomembno prispeva k tvorjenju zavzete, aktivne lokalne skupnosti.
