DZ sprejel zakon o davku na nepremičnine
Državni zbor je v zgodnjih jutranjih urah sprejel nekaj dopolnil k predlogu zakona o davku na nepremičnine. Pred tretjim branjem in s tem dokončno potrditvijo zakona pa so v koaliciji in opoziciji napovedali, da bodo pripravili še nova dopolnila. Predsednik državnega zbora Janko Veber je zato obravnavo prekinil in se bo nadaljevala še danes. Kljub obstrukciji poslancev SDS je državni zbor sprejel zakon o davku na nepremičnine. Novi davek bo uveden s 1. januarjem 2014, državi in občinam pa bo prispeval skupaj okoli 400 milijonov evrov letno. Tudi ob sprejemanju zakona je opozicija opozarjala predvsem na osnovo za obdavčitev, ki da je nepravična in vprašljiva. Več na www.delo.si.
Več kot 50 tisoč podpisov proti nepremičninskemu davku k predsedniku DZ
Pobudniki peticije proti predlaganemu davku na nepremičnine so danes pred začetkom seje DZ predsedniku DZ predali zbrane podpise. Doslej so jih zbrali približno 58 tisoč, je dejal prvak SLS Franc Bogovič. Upa, da bo ta številka streznila vlado, da bo ustavila sprejemanje zakona. Pobudniki napovedujejo ustavno presojo in proteste. Po predaji podpisov je pred parlamentom zaokrožilo tudi nekaj traktorjev. Eden izmed kmetov je pojasnil, da ne podpirajo trenutnega predloga davka, saj da ogroža preživetje kmetov in kmetijstva v Sloveniji. Več na www.dnevnik.si.
Opozicija poskuša znižati stopnje davka na nepremičnine
DZ se že več ur počasi prebija skozi množico vloženih dopolnil k predlogu zakona o davku na nepremičnine. Poslanci opozicije nasprotujejo praktično vsaki določbi zakona, še posebej veliko časa pa so si vzeli za razpravo o stopnjah davka za posamezno vrsto nepremičnin. “Davčne stopnje so previsoke,” je dejala Eva Irgl (SDS). Vsaka od opozicijskih poslanskih skupin je pripravila svoj predlog, kakšne naj bi bile stopnje davka za posamezne vrste nepremičnin in kateri zavezanci bi bili lahko deležni olajšav, a zaenkrat še nobeno ni bilo deležno zadostne podpore navzočih na seji. V osnutku zakona tako ostajajo zapisane stopnje davka, kot jih je predvidela vlada. Za stanovanjske nepremičnine je denimo predvidena obdavčitev v višini 0,15 odstotka posplošene tržne vrednosti nepremičnine, ki je bila ugotovljena z množičnim vrednotenjem nepremičnin. Več na www.dnevnik.si.
Nepremičninski davek: koalicijo in opozicijo razdvajata osnova obdavčitve in postopek pritožbe
Obravnava predloga zakona o davku na nepremičnine še naprej razdvaja poslance. Na izredni seji so si pri vsakem amandmiranem členu predloga zakona vse bolj vsaksebi. Razpravo v prvem delu razvnema predvsem osnova obdavčitve in postopek pritožbe davčnih zavezancev. Davek na nepremičnine bo nadomestil štiri dajatve: nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, davek od premoženja, pristojbino za vzdrževanje gozdih cest ter davek na nepremičnine večje vrednosti. Davek se bo polovično delil med državo in občinami. Izjema bodo prva tri leta, ko bo v celoti prihodek proračuna, občine pa bodo prejele enak znesek, kot so ga obračunale za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2012. Skupni priliv davka naj bi na letni ravni znašal okoli 400 milijonov evrov, po 200 milijonov za državo in občine. Več na www.dnevnik.si.
Ni nam dolgčas, res ne: te dni smo dobili nov, prekrasen primer shizofrenosti naše politike, pa tudi medijev in državljanov. Gre seveda za nepremičninski zakon in črne gradnje. Minuli teden se je po dolgem času prebudila gradbena inšpekcija in tam nekje v Bohinju podrla neko črno gradnjo. V vsaki normalni državi z normalnim delovanjem njenih inštitucij in z normalnimi mediji bi bil to ne-dogodek. Ne-dogodek, kot je odvoz smeti iz črnega odlagališča. Mi seveda nismo normalna država. Več na www.dnevnik.si.
Sloveniji se obeta enostavnejše pridobivanje gradbenih dovoljenj
Sloveniji se obeta vzpostavitev bolj učinkovitega sistema umeščanja v prostor in pridobivanja gradbenih dovoljenj, je danes v Ljubljani nakazal minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel. Vlada bi lahko po njegovih besedah že v četrtek potrdila osnutek koncepta, ki med drugim predvideva povezavo vseh podatkovnih baz in digitalizacijo. Minister je v uvodnem nagovoru zbranih na poslovnem zajtrku Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji (Amcham) priznal, da so postopki umeščanja v prostor in pridobivanja gradbenih dovoljenj v Sloveniji zdaj zelo zapleteni in dolgi, zato jih je nujno poenostaviti. Več na www.dnevnik.si.
Da je že okoli 60 odstotkov od 6000 kilometrov državnih cest v slabem ali celo zelo slabem stanju, opozarjajo tako direkcija za ceste kot AMZS in nekatere nevladne organizacije. V zadnjih letih se kljub vedno manjšemu številu prometnih nesreč s smrtnim izidom stanje cest vztrajno poslabšuje in vprašanje časa je, kdaj bodo ceste postale največji sovražnik voznikov. Avtomobili so vedno boljši, pomoč zdravnikov vedno hitrejša, kazni višje. Vozniki napredujejo nekoliko počasneje, a kljub temu se izboljšuje tudi vozniška kultura. Ceste pa bodo v prihodnjih letih morda celo vedno slabše, saj država za cestno infrastrukturo namenja vse manj denarja. O slabem stanju nekaterih slovenskih regionalk in glavnih cest priča tudi raziskava programa EuroRAP, katerega predsednik, Britanec John Dawson, je prejšnji teden obiskal Ljubljano. Več na www.delo.si.
Slovenija se je končno zganila glede onesnaženja s PM 10
Po letih graj, dveh opominih zaradi prekomernega onesnaževanja s prašnimi delci PM 10 in grožnjah z milijonskimi kaznimi je Slovenija od Evrope v letu zraka dočakala tudi pohvalo. Evropska komisija je na zadnjem obisku pred dnevi ocenila, da smo z načrti za kakovost zraka na dobri poti. Z izjemo Ljubljane bo vlada do konca leta sprejela odloke načrtov za predvidoma šest od sedmih degradiranih območij; okrog ljubljanskega načrta se prometni in energetski resor še usklajujeta. Boljši zrak je v državi pričakovati v treh letih, neuradno pa je slovenski »paket PM 10« težak kar okrog 60 milijonov evrov. Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto in Zasavje se v prašnih delcih, ki pokončajo dvanajstkrat več Slovencev kot prometne nesreče, utapljajo desetletja. Prek 60 odstotkov PM 10 v Sloveniji prispevajo individualna kurišča, sledita promet in industrija. Več na www.delo.si.
V Sloveniji nastalo novo naselje Gorica na Medvedjeku
V Sloveniji se je v tretjem četrtletju letos v primerjavi s predhodnim povečalo število naselij, saj je na novo nastalo naselje Gorica na Medvedjeku v občini Trebnje. Tako je vseh naselij po podatkih Statističnega urada RS s 1. oktobra letos 6033. Poleg tega se je povečalo število ulic, ki jih je sedaj 10.311. Število statističnih regij in občin se ni spremenilo. V Sloveniji je še vedno 12 statističnih regij in 211 občin. Ustanovljenih pa je bilo šest novih ulic, od tega tri v občini Domžale ter po ena v občinah Divača, Bled in Mengeš. Več na www.delo.si.
Sneg: V Kočevju težave z izvajalci, v Slovenj Gradcu še ni proračuna
Na Ptuju so v podjetju Javne službe, ki je v celoti v občinski lasti, dobro pripravljeni. Vendar je lanska obilna snežena zima le povzročila nekaj nervoze, za to bo občina za zimsko službo namenila skoraj štirikrat več denarja kot lani (lani 285.000, letos 750.000 evrov). V občini Kočevje, kjer je izvajalec zimske službe Komunala Kočevje, imajo nekaj težav z novim načinom izbire podizvajalcev. Prvič so razpisali javno naročilo, ki še ni zaključeno, na katerega pa se mnogi traktoristi, ki so do sedaj plužili ceste, niso javili. »Pripravljeno imamo začasno rešitev, tako da bodo stroji na cestah, če bo sneg zapadel,« pravi Marko Kljun, direktor Komunale Kočevje. Vendar pa v primeru velikih količin snega pričakuje tudi kakšne težave, kar pa ni presenetljivo, saj je občina Kočevje največja občina v Sloveniji, kjer je poleg glavnih cest potrebno zimsko vzdrževati še 174 kilometrov lokalnih cest. Več na www.delo.si.
»Prometni razvoj mesta je zaviralo pomanjkanje politične volje«
Mestni prostorski načrti avtomobilu vse bolj odrekajo gostoljubje v glavnem mestu, vendar prometna politika preteklih treh let prinaša prve otipljive sadove. Po dolgih desetletjih se spet več ljudi vozi z avtobusom, prav tako se stabilizira finančna slika LPP. Kritiki urejanja javnega prometa sicer opozarjajo na nepremišljene kazni in dvorne strokovnjake. Občina je v zadnjih desetih letih samo za mestni avtobusni promet namenila približno 63 milijonov evrov. Meščanom je sicer vsakodnevno na voljo približno 180 avtobusov, dva tisoč taksijev, v mestnem jedru, zaprtem za avtomobile, pa trije kavalirji in nekaj taksijev s koncesijo za dostop. Več na www.delo.si.
Vevški obrat Papir servisa je zaprl svoja vrata
Obrat Papir servisa v Vevčah je od danes zaprt, saj nima več okoljevarstvenega dovoljenja. Vodstvo je 114 zaposlenih za nedoločen čas poslalo na čakanje, 58 pogodbenih delavcev pa obvestilo, da jim ne bodo podaljšali pogodb. Direktor Janez Mlakar je za Delo povedal, da je včeraj prevzel sodbo upravnega sodišča, ki je sicer že 26. septembra odpravilo okoljevarstveno dovoljenje (OVD) za vevški obrat, a je pravnomočna postala šele z dnem prevzema. Več na www.delo.si.
Papir servis še upa na rešitev vevškega obrata
Direktor Janez Mlakar po zaprtju obrata vseeno računa na pomoč države, občina pa je precej ravnodušna. »Danes je dan, ko je zaradi za nas povsem nerazumne razveljavitve okoljevarstvenega dovoljenja brez dela ostalo 173 delavcev Papir servisa, od tega kar 146 invalidov.« To nam je včeraj na vprašanje, ali so zaradi pravnomočne sodbe upravnega sodišča dejansko ustavili delo v obratu v Vevčah, odgovoril generalni direktor Papir servisa Janez Mlakar. Hkrati nam je dal vedeti, da vodstvo podjetja še vedno upa, »da bo v soglasju z državo in civilno družbo le mogoče popraviti nastalo škodo, sicer bodo finančne in socialne posledice za celotno družbo in vse zaposlene še veliko hujše«. Več na www.delo.si.
Na MOL danes o parkirninah in programu športa
Ljubljanski mestni svetniki bodo danes odločali o predlogu za podaljšanje časa za plačevanje parkirnine v ožjem mestnem središču, o letnem programu športa za 2014 ter o zamenjavi na direktorskem mestu družbe Bežigrajski športni park. Na dnevnem redu je tudi poročilo nadzornega odbora, ki je med drugim obravnaval sredstva za svetniške skupine. Nadzorni odbor Mestne občine Ljubljana (MOL) je opravil nadzor nad razpolaganjem s premoženjem MOL, namenskosti in smotrnosti porabe proračunskih sredstev ter finančnega poslovanja uporabnikov teh sredstev za lani. Odbor je pri sredstvih za svetniške skupine ugotovil, da so evidence o tem, ali so izpolnjeni pogoji za porabo sredstev reprezentance skladni s pravilnikom, skope. Več na www.delo.si.
Peticija za neposreden prenos mestnih sej
Po tako imenovanem snemalnem škandalu na zadnji seji mestnega sveta, ko je svetnik SDS Jernej Pavlin brez dovoljenja s kamero snemal razpravo, so v svetniškem klubu NSi sestavili peticijo »Za neposreden prenos sej ljubljanskega mestnega sveta«. Njegova vodja Mojca Kucler Dolinar je prepričana, da je obstoječe informiranje o delovanju MOL in mestnega sveta nezadostno. »V javnem interesu Ljubljančanov je, da se seje mestnega sveta predvajajo v neposrednem prenosu preko spleta in/ali lokalnih televizijskih postaj, saj imamo pravico vedeti, kako seje vodi župan, kako glasujejo od ljudstva izvoljeni mestni svetniki in čigave interese zastopajo,« pravi svetnica. Več na www.delo.si.
Ljubljana med kandidati za zeleno evropsko prestolnico leta 2016
Na izbor za nagrado za zeleno evropsko prestolnico leta 2016 se je poleg Ljubljane prijavilo še 11 mest iz 10 držav. Nagrado za zeleno prestolnico Evrope prejme mesto, ki je vodilno na področju okolju prijaznega mestnega življenja. Zmagovalca bodo razglasili junija prihodnje leto v Koebenhavnu, zeleni prestolnici Evrope leta 2014. V boj za laskavi naziv so se poleg Ljubljane podali še Dabrowa Gornicza, Essen, Larissa, Nijmegen, Oslo, Reggio Emilia, Santander, Tours, Umea, Zaragoza in Pitesti, so ta teden sporočili iz Evropske komisije. Več na www.dnevnik.si.
Šiškarji žalostno opazovali žaganje dreves pred bloki
Čeprav so prebivalci Šiške v sredo poklicali na pomoč policijo, možje v modrem niso mogli preprečiti poseka dreves ob Vodnikovi cesti. Policisti so namreč ugotovili, da je zemljišče, na katerem je potekal posek, v zasebni lasti, zato niso mogli ukrepati. Posek dreves v Ljubljani že skoraj pregovorno zbudi bes sosedov. Enako je bilo ta teden Na jami v Spodnji Šiški, ko je kamniška družba Žurbi posekala drevesa nasproti nepalske restavracije Himalaya. Nekateri stanovalci bližnjega bloka so bili razočarani, ker so padla drevesa, ki so dajala prijetno senco in ozelenila okolico. Drugi pa so se razburjali, da si je nekdo prilastil parkirišča, kjer so prej mirno parkirali svoja vozila. Zaradi tega ni čudno, da so stanovalci v sredo na pomoč poklicali tudi policijo. Več na www.dnevnik.si.
Karner na Viču začel izsekavati gozd
Priprave na gradnjo stanovanjske soseske Zelena oaza se nadaljujejo. Na vzhodnem in osrednjem delu hektar velikega gozdička so najeti delavci včeraj dopoldne namreč začeli sekati drevesa. Padla naj bi skoraj vsa, izjema bo le zaščiteni zeleni bor. Kot je sporočil vodja civilne iniciative Za zeleni Vič Slavko Marolt, je njegov sosed že zjutraj opazil delavce nekega zasebnega podjetja, ki so ogradili del velikanske parcele in začeli z motornimi žagami žagati drevesa. O njihovem početju, za katero je vodja delavcev zatrdil, da ima dovoljenje lastnika zemljišča, je civilna iniciativa takoj obvestila inšpekcijske službe in policiste. Prvih na kraj dogajanja ni bilo, drugi pa so zgolj napisali zapisnik. Po njihovem odhodu, je povedal Marolt, so drevje le še obrezovali, sekali pa nič več. Več na www.delo.si.
Izsekali bodo gozd, ki formalno ne obstaja
Gozdička ob nekdanji tovarni Tovilu je čedalje manj. Sekači, ki jih je najel Mihael Karner, ga neutrudno krčijo. Okoli podrtije sredi parcele niso imeli težav, zapletati pa se je začelo ob Koprski ulici. Stanovalci namreč nočejo umakniti parkiranih osebnih avtomobilov. Več na www.delo.si.
Ker gozdiček ob nekdanji tovarni Tovil uradno ni zabeležen kot gozd, saj je nastal zaradi zaraščanja površin med propadajočimi objekti, gozdarska inšpekcija ne more ukrepati zaradi poseka dreves. Potem ko je civilni iniciativi za zeleni Vič leta 2011 uspelo ustaviti sekanje dreves v gozdičku ob nekdanji tovarni Tovil, se je družba Velinvestment zdaj ponovno lotila dreves. Najela je zasebno družbo, ki zadnja dva dneva kljub nasprotovanju tamkajšnjih stanovalcev podira povsem zdrava drevesa. Sosedje so se poseku lahko le deloma zoperstavili, in sicer tako, da niso premaknili svojih vozil ob Koprski ulici. Več na www.dnevnik.si.
Karner na pomoč poklical mestne redarje
Spopad med civilno iniciativo Za zeleni Vič in Mihaelom Karnerjem, investitorjem načrtovane stanovanjske soseske Urbana oaza na območju Tovila, se je zaostril. Vanj sta se včeraj namreč vključila tudi mestno redarstvo in policija. Potem ko so stanovalci bloka na Koprski ulici 2 predvčerajšnjim s parkiranjem svojih avtomobilov na pločniku ob tej cesti preprečili posek visokih dreves v neposredni bližini, je Karner tretji dan udaril nazaj. Na mestno redarstvo je namreč nekdo (kdo razen Karnerja bi sicer imel interes?) telefonsko prijavil nepravilno parkirana vozila na javnem pločniku vzdolž Koprske ulice. Redarstvu seveda ni preostalo drugega, kot da prijavo preveri na terenu. Več na www.delo.si.
Namesto širitve le dve novi krožišči?
Projekt širitve Zaloške ceste v štiripasovnico, ki naj bi rešil prometne tegobe v tem delu Ljubljane, se vse bolj odmika v prihodnje leto. Krajani, nezadovoljni z megalomanskimi načrti mestne občine, se po predstavitvi svojega projekta s tripasovnico po novem zavzemajo, da bi obstoječi cesti dodali le dve krožišči. Na Mestni občini Ljubljana (MOL) za zdaj še nočejo razkriti, katero podjetje se bo lotilo širitve Zaloške ceste v štiripasovnico. Iz prispelih ponudb lahko sklepamo, da bo to Javna razsvetljava, ki je bila na javnem razpisu s ponudbo v višini 5,9 milijona evrov najcenejša od štirih prispelih. Pritožb na javni razpis ni bilo, postopek za izbor izvajalca naj bi bil pravnomočno končan prihodnji teden. Več na www.dnevnik.si.
»Prostor je treba narediti prijazen za vse pešce«
Zveza društev slepih in slabovidnih je pred dobrim mesecem s podžupanom Janezom Koželjem dosegla dogovor, da bodo pri prenovi pločnikov in križišč v glavnem mestu upoštevali načrt talnega taktilnega vodilnega sistema (TTVS) za slepe. Načrt TTVS sta naredili krajinski arhitektki Andreja Albreht in Andreja Zapušek Černe. Ker pa prenove potekajo počasi, naj bi čim prej začeli lepiti gumijaste oziroma nabrizgavati plastične začasne oznake, je povedal predsednik zveze Tomaž Wraber. Več na www.delo.si.
»Treba je razmišljati kot taksist«
Dober mesec po tistem, ko so taksisti na pobudo župana Zorana Jankovića pripravili svoj predlog za ureditev taksi službe v glavnem mestu, ki so ga poimenovali Dober taksi, so se v četrtek sestali na občini. Čeprav sta tako ena kot druga stran skrivnostni, je znano, da se bosta znova sestali čez štirinajst dni, ko bosta menda tudi dokončno dorekli, kako bo taksi služba urejena v prihodnje. Več na www.delo.si.
Trim otok že na grajskem griču
Potem ko so letos poleti s postavitvijo fitnesa na prostem ob koseškem ribniku število fitnesov na prostem v Ljubljani povečali na sedem, so v javnem zavodu Šport Ljubljana že uresničili tudi napoved, da bodo kmalu poskrbeli še za tiste rekreativce, ki se za krepitev kondicije radi spopadejo z vzponom na grajski grič. Konec minulega meseca je namreč ponudbo že postavljenih štirih trim otokov ob Poti spominov in tovarištva dopolnil še trim otok na območju grajskega griča. Med Šancami in Orlovim vrhom tako rekreativce že vabi trim otok s šestimi napravami, opremljen pa je tudi z informativno tablo, na kateri so napotki za pravilno in učinkovito izvedbo vaj. Več na www.dnevnik.si.
Kozarček kuhanega vina do dva evra
Kljub višjim cenam najema nekaterih gostinskih hišk je bilo zanimanje za najem prazničnih stojnic tudi letos veliko. Največ prijav so na javnem zavodu Turizem Ljubljana ponovno prejeli za najem gostinskih hišk. V javnem zavodu Turizem Ljubljana so tudi letos ponudili v najem skupno 48 sejemskih hišic, ki bodo med 3. decembrom in 1. januarjem v sklopu prazničnega sejma dopolnile prazničnoponudbo na ulicah in trgih v mestnem središču. »Po pričakovanjih je bilo tudi letos največ zanimanja za gostinske hiške,« je pojasnila vodja odnosov z javnostjo v Turizmu Ljubljana Petra Stušek. Za 31 sejemskih hišic na Bregu, kjer bodo najemniki smeli prodajati le predmete, »ki po svojem namenu in obliki ustrezajo prazničnemu vzdušju in predstavljajo priložnostna darila«, se je namreč prijavilo 36 potencialnih najemnikov, medtem ko si eno od desetih malih gostinskih hišic želi najeti kar 39 gostincev, za najem sedmih velikih gostinskih hišk pa so v Turizmu Ljubljana prejeli devetnajst prijav. Več na www.dnevnik.si.
»Kaj pa, če bi za košnjo mestne trave uporabili ovce?«
Ogledalo se je tokrat podalo po spletnih poteh meščanskih pobud, ki vsakodnevno prihajajo na občinski naslov. Doslej se jih je nabralo že skoraj osem tisoč, občinski oddelki pa nanje odgovarjajo precej potrpežljivo. In tudi hitro, lahko priznamo. Kar je seveda edino pravilno, meščanske pobude so vendarle pomembna reč. Če bi občinarji tako hitro odgovarjali še na novinarska vprašanja, bi skoraj lahko rekli, da živimo v popolnem mestu, ki je povrhu vsega še najlepše. Več na www.delo.si.
Prenova mladinskega centra Mengeš: Participacija kot sistem urejanja prostora (foto)
V mladinskem centru Mengeš pod vodstvom društva za prenovo kakovosti življenja AIA od septembra poteka prenova osrednjih prostorov, saj je obstoječe stanje potrebovalo temeljito preobrazbo. S projektom so mlade prostovoljce vključili v načrtovanje in odločanje o prostoru ter jih s tem vpletli v soodločanje pri upravljanju dogajanja v njihovi ožji lokalni okolici. Danes smo jih obiskali med delavnico šablonskih vzorcev. Mladinski centri združujejo različne interesne in generacijske skupine mladih, zato so primerni za projekte, ki temeljijo na vzajemnem učenju in medsebojnem sodelovanju. Prostor v mladinskem centru je pomemben, saj vpliva na razvoj mladih generacij, ki tam preživljajo prosti čas in razvijajo svoje kreativne, športne, organizacijske in druge sposobnosti. Več na www.dnevnik.si.
Evropa ne bo plačala litijskih napak
Ker litijska občina gradnje 480 metrov kanalizacije na Ponoviški cesti v Litiji ni vnesla v investicijski program evropskega projekta odvajanja in čiščenja odpadne vode v porečju srednje Save, bo morala 840.000 evrov (in DDV) vredno naložbo plačati iz občinskega proračuna. Več na www.delo.si.
Prvi revizijski zahtevek za loško obvoznico
Sarajevsko podjetje Euro – Asfalt je slovenski direkciji za ceste (DRSC) poslalo revizijski zahtevek za razveljavitev odločitve o izbiri Gorenjske gradbene družbe (GGD) in njenih partnerjev OHL ŽS in Iskra Sistemi za nadaljevanje gradnje poljanske obvoznice v Škofji Loki. Neizbrani ponudniki lahko revizijske zahtevke oddajo do ponedeljka, 18. novembra, opolnoči. Po tem bo o zahtevkih odločala direkcija. Če jih bo sprejela, kar je malo verjetno, lahko odločitev spremeni, če pa bo revizijske zahtevke zavrnila, preide odločanje neposredno v državno revizijsko komisijo (DRK). Več na www.delo.si.
V Preddvoru in Žirovnici škodo ocenjujejo na prek 1,4 milijona evrov
Močan veter, ki je v ponedeljek pustošil po Gorenjski, je na elektrodistribucijskem omrežju povzročil za okrog 150.000 evrov škode. V najbolj prizadetih občinah Preddvor in Žirovnica pa škodo ocenjujejo na skupaj preko 1,4 milijona evrov. Milijon evrov naj bi presegla škoda v občini Preddvor, 400.000 evrov pa v občini Žirovnica. Na precejšnjem delu Gorenjske, pa tudi drugod po državi, je v ponedeljek močan veter odkrival strehe objektov in podiral drevesa. Padla drevesa so poškodovala več objektov in vozil ter zapirala prometne povezave. Več na www.dnevnik.si.
Vplivno območje čistilne naprave v Zarici je še uganka
Čistilno napravo s 95.000 populacijskimi enotam bo za 20 milijonov evrov nadgradilo češko podjetje OHL ŽS z Gorenjsko gradbeno družbo. Toda gradbeno dovoljenje še ni izdano, občina pa si je položaj zapletla še s podpisovanjem individualnih pogodb s prebivalci vplivnega omočja, za katerega sploh ne ve, kje je. Pred gradbenim dovoljenjem je potrebno pridobiti tudi okoljevarstveno soglasje, ki ga po besedah podžupana Bojana Homana s stalnim pritoževanjem ovira družina Premk Bogataj z Drulovke. »To je folklora v Sloveniji, poglejte, kaj se dogaja s poljansko obvoznico,« je dejal podžupan Bojan Homan. Več na www.delo.si.
Nov razpis za koncesionarja za jeseniško tržnico
Občina Jesenice bo prihodnji teden objavila nov razpis za izbiro koncesionarja za jeseniško tržnico, saj je dosedanji koncesionar, podjetje A-kont, odpovedal nadaljnje upravljanje tržnice. Na občini so zagotovili, da je koncesionar do njih poravnal ves dolg (8.000 evrov), uradno predajo poslov bodo opravili prihodnji teden. Za prihodnjega koncesionarja bo letna koncesnina nižja od sedanje (najmanj 5000 evrov), saj bodo del najemnine za objekt dobili tudi z najemnino za plezalno steno na tržnici (9000 evrov). Na občini pričakujejo, da bo nov koncesionar upravljanje tržnice lahko prevzel marca prihodnje leto. Več na www.delo.si.
Vsaj tri leta je bil hotel na Voglu žalosten spomenik lastniku, podjetniku Zmagu Pačniku. Ne samo da ni bilo v njem najemnikov, hotel je nezadržno propadal. Hude zime na Voglu mu niso prizanašale, nekaj poskusov oživljanja ponudbe je bilo neuspešnih. Toda zdaj je že jasno, da bo sredi decembra hotel Ski na Voglu spet sprejel goste, ki bodo v zimski sezoni imeli na voljo nesporno eno najlepših lokacij v naših smučarskih središčih. Več na www.dnevnik.si.
VIDEO: Na vrata romske gostilne obesili napis
Prah okoli romske gostilne Romani Kafenava za katero je župan Andrej Fištravec odločil, da bo le dobila svoje prostore na Gorkega ulici 34, se očitno še ni polegel. Že dan po uradni dodelitvi prostora na vratih bivše picerije Ču-Ču visi transparent, na katerem piše: “Nočemo gostilne!”. Kot smo že poročali, nekateri krajani ne soglašajo z izbiro prostora, saj želijo, da se tam uredi večnamenski medgeneracijski center. Za pokušino, kaj bo gostilna Romani Kafenava ponujala, so sredi tedna romski kuharji in natakarji v Bruslju pripravili pogostitev za okoli 300 gostov. Naš novinar Boris Jaušovec je dogajanje opisal kot veselo, razigrano in nasmejano. Gostje so z veseljem segali po zanje eksotični hrani, v še boljše razpoloženje pa jih je spravil romski orkester Skandal band iz Makedonije. Več na www.vecer.com.
Romska gostilna bo zaživela v nekdanji piceriji Ču-Ču
Romska restavracija v Mariboru, ki naj bi pod okriljem zavoda Epeka delovala kot socialno podjetje, bo očitno vendar zaživela tam, kjer je bila predvidena – v nekdanji restavraciji Ču-Ču. Mariborski župan Andrej Fištravec je za jutri napovedal podpis najemne pogodbe za te prostore. Mariborska občina je pobudnikom odprtja prve slovenske romske restavracije Romani kafenave že pred kratkim ponudila prostore v nekdanji gostilni Ču-Ču na Gorkega ulici. Ko so ti javnosti pred kratkim že hoteli uradno predstaviti lokacijo gostilne, so na občini tik pred zdajci umaknili podpis najemne pogodbe, saj so temu nasprotovali vodstvo mestne četrti Magdalena oziroma prebivalci. A zdaj se je (pred dnevi je o zapletu poročal tudi BBC) zgodil nov preobrat: »V četrtek mestna občina podpisuje pogodbo z Epeko, ki pred 14 dnevi ni bila realizirana,« je včeraj dejal župan Andrej Fištravec in dodal, da bo tako Ču-Ču dobil novo vsebino. Več na www.delo.si.
Romi dobili ključe, krajani zbirajo podpise proti restavraciji
Predsednik romskega društva Pralipe Fatmir Bećiri (desno) si je takoj po podpisu najmne pogodbe ogledal prostore bodoče restavracije. »Jaz tega na razumem. Mi smo Romi Mariborčani. To, kar se dogaja je le sovraštvo,« je ob podpisu najemne pogodbe za lokal, kjer bo romska restavracija, povedal predsednik romskega društva Pralipe Fatmir Bećiri. Krajani temu nasprotujejo in zbirajo podpise za razveljavitev odločitve. »Romi želimo biti odprti in enakopravni. S tem projektom bi radi izkazali gostoljubnost vsem prebivalcem Maribora in pokazali, da Romi hočejo delati,« pravi Fatmir Bećiri. Več na www.delo.si.
V Mariboru podpisali pogodbo za romsko restavracijo, nasprotniki zbirajo podpise
Mariborski župan Andrej Fištravec je z združenjem Epeka danes podpisal pogodbo za najem prostora v nekdanji gostilni Ču-Ču na Gorkega ulici z namenom odprtja romske restavracije Romani kafenava. Okoliški prebivalci pa so v sredo začeli zbirati podpise proti temu lokalu. Pravijo, da so v prve pol ure zbrali nekaj manj kot 50 podpisov. Romska restavracija Romani kafenava, ki jo Epeka vzpostavlja v sodelovanju z romskim društvom Romano Pralipe Maribor, je primer socialnega podjetništva, ki je financirano iz Evropskega socialnega sklada in ga podpira tudi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Odprtje je predvideno za spomladi prihodnje leto, v njej pa naj bi zaposlili najmanj pet pripadnikov romske manjšine. Več na www.dnevnik.si.
BBC kritično o propadlem projektu romske restavracije v Mariboru
Slovenija se je znašla v središču pozornosti britanske medijske hiše BBC. Ta se tokrat ni razpisala o spremembah v politični vrhuški ali vstajniškem gibanju, ampak se je znova osredotočila na slovenske kulinarične posebnosti, tokrat na romsko kuhinjo. Zgodba sicer nima tako pozitivne note, kot tedaj, ko se je o sodobni slovenski kulinariki kot o eni najbolj vznemirljivih v Evropi razpisala novinarka Robin McKelvie. Njen kolega Phil Cain namreč piše opropadlem projektu romske restavracije v Mariboru. Več na www.delo.si.
Cene stanovanj in najemnine še visoke
Center alternativne in avtonomne produkcije (CAAP) pripravlja pilotni projekt kooperativne gradnje, ki bi ga radi uresničili na sedaj prazni občinski parceli na Ruški cesti. Idejne rešitve za gradnjo na parceli nedaleč od Studenške brvi in prenovo prometa na tem delu bodo predstavili na posvetu o stanovanjskih kooperativah danes ob 17. uri v Kulturno-informacijskem središču EPM na Trgu Leona Štuklja. Stanovanjske kooperative so sicer za zdaj še alternativna rešitev za tiste, ki nimajo rešenega stanovanjskega problema, pa bi radi živeli na “svojem”, a si zaradi visokih cen stanovanj in visokih najemnin tega ne morejo privoščiti. Več na www.vecer.com.
Premalo izkoriščeno brezplačno energetsko svetovanje
Že skoraj dve desetletji v Mariboru deluje energetsko svetovalna pisarna, v kateri je občanom na voljo brezplačno strokovno energetsko svetovanje. Projekt Ensvet, ki spada pod ministrstvo za infrastrukturo in prostor, poteka po celi Sloveniji. V več kot 30 energetskih pisarnah – te so v praktično vseh večjih slovenskih mestih – občanom svetuje 50 energetskih svetovalcev. Njihova glavna naloga je, da z brezplačnimi nasveti in razgovori pomagajo pri uresničevanju ukrepov za učinkovitejšo rabo energije. Kljub temu da so nasveti za občane brezplačni, se za energetsko svetovanje v Mariboru odloči (pre)malo ljudi. Več na www.vecer.com.
Dvorišče v mestu postalo smetišče
Stanovalci Mladinske ulice 6 obupujejo nad kupom smeti, ki že dlje časa kazi njihovo dvorišče. Smeti niso moteče le zaradi videza, pač pa lahko tudi ogrozijo dobrobit stanovalcev, saj naj bi se v kopici smeti že naselile podgane. Zgodba se je začela že pred dobrima dvema letoma, ko je podjetnik pričel obnovo hiše na tamkajšnjem naslovu. Na dvorišču je v soglasju s stanovalci porušil dotrajane drvarnice, ki so kazile podobo okolice. Iz meseca v mesec je na kupu več smeti, rešitve pa od nikoder. Več na www.vecer.com.
Potomci Attemsov bodo prejeli gozdove in zemljišča, namesto gradu pa odškodnino
Občina Slovenska Bistrica in potomci družine Attems že več kot dve desetletji čakajo na razplet zahteve slednjih po vrnitvi nacionaliziranih nepremičnin. Kot kaže je država zdaj z Attemsi le sklenila dogovor vsaj glede več kot 2100 hektarjev gozdov in 110 hektarjev kmetijskih zemljišč, medtem ko so se vrnitvi bistriškega gradu v naravi že odrekli. Kot so za STA pojasnili na državnem pravobranilstvu, Attemsi v postopku pred okrajnim sodiščem v Slovenski Bistrici zahtevajo vrnitev premoženja po določbah zakona o izvrševanju kazenskih sankcij in ne po določbah zakona o denacionalizaciji. Več na www.dnevnik.si.
Talno ogrevanje na Glavnem trgu
Med prenovo starega mestnega jedra so na Glavnem trgu manj kot pol metra pod starim tlakom razkrili arheološke ostaline, zaradi katerih je Zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKD) Celje upočasnil gradnjo. Prejšnji teden so arheologi določili pogoje za nadaljevanje del. Po prvih ugotovitvah gre za poznoatično vilo s talnim ogrevanjem, freskami in drobnimi najdbami posodja. Najprej so pred zelenico stavbe Glavni trg 17 in 17a arheološke raziskave pokazale star kamnit zid z za Celje značilno antično gradnjo do globine štirih metrov, ki je verjetno nastal v pozni antiki rimske Celeje. Več na www.delo.si.
Za koncentracijo, a brez centralizacije
Z reorganizacijo javne uprave je treba počakati, dokler ne bodo opravljene temeljite analize, reorganizacija pa mora biti dogovor med državo in lokalnimi skupnostmi. Pri tem je treba upoštevati izhodišča iz leta 2005, ko sta bila cilj reorganizacije povezovanje območnih izpostav državnih organov na ravni upravnih enot ter prenos in združevanje posameznih nalog. To je bistvo zahtev šestnajstih županov Koroške ter Zgornje Savinjske in Šaleške doline, ki jih je v ponedeljek in pred napovedano reorganizacijo javne uprave v Velenje povabil župan Bojan Kontič. Po njihovem napovedana reorganizacija pomeni zgolj selitev zaradi zmanjšanja števila zaposlenih, ne pa dejanske izboljšave organizacije. Predsednico vlade zato pozivajo, da ustavi sedanje parcialno reševanje ter ob sodelovanju med več resorji in predstavniki občin zagotovi strokovne in celovite rešitve. Več na www.delo.si.
Ruski poslovnež v projekt s slovenskim arhitektom
Ruski zdravnik Musa Abidov, sicer tudi lastnik ljubljanskega inštituta za imunopatologijo, do danes na upravno enoto občine Ravne še vedno ni uspel dostaviti vseh soglasij, potrebnih za izdajo gradbenega dovoljenja. Z njim bi novopečeni lastnik lahko začel dolgo napovedovano in težko pričakovano obnovo Rimskega vrelca v Kotljah, ki ga je pred natanko letom dni kupil od ravenske občine, potem ko ga je ta že v tretje prodajala na javni dražbi. Posel je bil sklenjen tako rekoč tik pred dvanajsto, glede na dosedanjo hitrost ruskega poslovneža pa se mnogi bojijo, da dvorca še lep čas ne bodo začeli obnavljati. Več na www.dnevnik.si.
Čistilne naprave tudi v porečju Meže
Na Ravnah začenjajo prvi malo več kot deset milijonov evrov vreden sklop obsežnega projekta gradnje kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav v porečju reke Meže. Na novo ravensko centralno čistilno napravo se bo v letu in pol priključilo 9500 gospodinjstev. Prvi sklop projekta odvajanja in čiščenja odpadne vode v porečju Meže poleg občine Ravne, ki bo prispevala 2,8 milijona evrov, sofinancirata še evropski kohezijski sklad in država, vključuje pa gradnjo centralne čistilne naprave Ravne na Koroškem z zmogljivostjo 12.000 populacijskih enot ter gradnjo 4,6 kilometra povezovalnih kanalov, dveh črpališč in dveh zadrževalnih bazenov. Čistilno napravo bodo postavili v naselju Dobrije, do sredine leta 2015, ko naj bi bil projekt končan, pa bo nanjo priključenih več kot 9500 občanov iz naselij Ravne, Kotlje in Tolsti Vrh. Več na www.delo.si.
Koroška skrbi za mlade podjetnike
V poslovni coni Otiški Vrh so včeraj odprli nov mrežni podjetniški inkubator, že četrti v mreži koroških podjetniških inkubatorjev (MPIK), ki so jo zasnovali v regionalni razvojni agenciji skupaj z občinami. MPIK Dravograd obsega 694 kvadratnih metrov poslovnih prostorov, ki vključujejo pet proizvodno-storitvenih enot s spremljajočimi prostori in povprečno velikostjo 140 kvadratnih metrov. Naložba je bila vredna 748.000 evrov, 530.000 evrov je prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj, 218.000 pa občina Dravograd. Več na www.delo.si.
Škocjanske jame peto osmo čudo sveta
Škocjanske jame so po izboru tistih, ki so na portalu www.virtualtourist.com glasovali za osmo čudo sveta, izmed 324 znamenitosti dosegle peto mesto. »Čeprav ves čas poslušamo, da je Slovenija majhna in neprepoznavna v svetu, očitno to za njene kraške podzemne lepote ne velja. Še bolj se bomo morali truditi, da bomo ostali vredni ogleda. Med našimi primarnimi nalogami ostaja tudi trajnostni razvoj širšega območja parka,« je dejala direktorica Parka Škocjanske jame Gordana Beltram. Kdo je zaslužen za brezplačno svetovno promocijo Škocjanskih jam in kdo jih je uvrstil med kandidate, v parku ne vedo. Škocjanske jame, edina evropska znamenitost, uvrščena na prvih pet mest, so prekosile tudi Dubrovnik, ki se je uvrstil na deseto mesto, in celo svetovno znane znamenitosti, kot je na primer Alhambra v Granadi. Več na www.delo.si.
Občine so prepričane, da jim je bila storjena krivica
Po neuspehu na razpisu za energetsko sanacijo javnih stavb je osem občin iskalo pravico na upravnem sodišču. A nekatere od teh kljub dobljenim tožbam ostajajo brez denarja, saj jih je ministrstvo znova zavrnilo. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je Tolmincem prejšnji teden znova reklo ne in drugič zavrnilo njihovo vlogo, s katero so na razpisu poskušali dobiti 2,3 milijona evrov državnega denarja za energetsko sanacijo 40 let stare montažne stavbe tolminskega šolskega centra. Odločitev bi bila razumljiva, če ne bi izpolnjevali razpisanih pogojev, a Tolminci in odločitev upravnega sodišča dokazujejo drugače. Več na www.dnevnik.si.
Kraji ob reki Vipavi vendarle uvrščeni med poplavno ogrožene
Severnoprimorski župani so lani dvignili glas, ker je država v dokumentu o območjih poplavne ogroženosti pozabila na poplavna območja ob reki Vipavi. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je nato vendarle med 61 najbolj poplavno ogroženih območij v Sloveniji naknadno uvrstilo tudi naselje Vipava, med njimi pa so že bila območja v občinah Nova Gorica, Miren, Šempeter – Vrtojba, Idrija, Cerkno in naselju Podnanos. Država že pripravlja podrobnejše karte poplavne nevarnosti in karte poplavne ogroženosti za sam urbani del naselja Vipava, za traso načrtovanega plinovoda po Vipavski dolini in za območje ob slovensko-italijanski meji. Do konca leta 2015 pa mora za reševanje poplavne ogroženosti na teh območjih pripraviti tudi načrt za zmanjševanje poplavne ogroženosti. Več na www.dnevnik.si.
Laženci zavrnili vetrnice, Vepa bo vztrajala
Pobudnik izdelave državnega prostorskega načrta za Vetrni park Sneožeška brda, podjetje Vepa, ustanovljeno prav z namenom zgraditve parka, se projekta loteva zelo temeljito. Zaupa mu država, zaupa mu tudi Unicredit banka, ki je k vlogi za energetsko dovoljenje prispevala garancijo. Noben zakon investitorja ne zahteva podrobnih predstavitev v skoraj vsaki vasi, pa je v osmih dneh izvedel razpravo v Senožečah, Dolenji vasi in Lažah. A povsod se je pokazalo, da ne zaupajo ljudje, ki bi poletu 2017 živeli s pogledom na vetrnice. »Ne verjamemo vam, da boste naredili dobro za ljudi. Kako sploh naj verjamemo tej državi,« opozarjajo. Več na www.delo.si.
Vetrne elektrarne: Morali bi se učiti iz napak
Investitor, podjetje Vepa, in prostorski načrtovalci prvega vetrnega parka pri nas, ki bi v krajevni skupnosti Senožeče obsegal do 40 vetrnic, so glede na ostre odzive domačinov, ki jih skrbijo negativni vplivi na zdravje in okolje, že naredili prvi korak nazaj. Aleš Musić iz podjetja Vepa je domačinom povedal, da so iz obravnave zato že izločili vse vetrnice, ki so od roba naselij oddaljene manj kot 800 metrov. A takšno zagotovilo bi bilo lahko zavajajoče. Več na www.dnevnik.si.
V Postojni danes spet proti Počku
Občinski svet od ministrstva za obrambo (Mors) zahteva takojšnje prenehanje aktivnosti na Počku in da državnega prostorskega načrta (DPN) za vadišče ne sprejme. Pobudniki seje se še sprašujejo, kako je vlada našla denar za Mestno občino Ljubljana (MOL), za Postojno pa ne. Na zahtevo skupine svetnikov in prvopodpisane podžupanje občine Postojna Margarete Srebotnjak Borsellino se bodo na današnji prvi izredni seji verjetno strinjali z zahtevo, da vlada DPN za Poček ne sprejme. Mors je namreč preprečil, da bi Postojnčani videli predlagani DPN in uredbo, vlada pa naj bi uredbo sprejela že ta mesec, kar pa so v Postojni izvedeli šele 17. oktobra. Več na www.delo.si.
Občina: Ministrstvo nas šikanira
Občina Postojna bo sprožila vse pravne postopke, če bo vlada kljub nasprotovanju stroke in javnosti sprejela uredbo o državnem prostorskem načrtu za osrednje vadišče Slovenske vojske Postojna in če ministrstvo za obrambo ne bo prenehalo vseh aktivnosti na vadišču, za kar so se občani na referendumu sicer izrekli že leta 2000. Tako je na včerajšnji izredni seji odločil občinski svet. Toda na ministrstvu odgovarjajo, da je sprejem uredbe o državnem prostorskem načrtu tik pred vrati in da so v postopku priprave predloga uredbe »v kar največji možni meri« upoštevali pripombe javnosti, podane v času javne razgrnitve. Je pa Zoran Klemenčič, državni sekretar na obrambnem ministrstvu, včeraj v Postojni napovedal, da bo pred obravnavo na vladi predlog uredbe še enkrat javno objavljen in da ne bo sprejeta še ta mesec, kot so na prvotno napovedali. Več na www.dnevnik.si.
Ajdovcem zaradi RCERO zagrozili s tožbami
Občine severne Primorske bodo nadaljevale projekt RCERO Nova Gorica. Če ga občina Ajdovščina finančno ne bo podprla, bodo 1,2 milijona evrov, ki bi jih morali prispevati Ajdovci, porazdelile medse, novogoriški župan Matej Arčon pa bo v imenu občin v regiji vložil tožbo proti drugemu največjemu partnerju v projektu. To so sklepi včerajšnje izredne seje sveta regije, na kateri so govorili prav o prihodnosti projekta RCERO Nova Gorica. Kot smo že poročali, so ajdovski svetniki prejšnji teden zavrnili predlog dnevnega reda izredne seje, kjer bi se odločili, kako nameravajo sodelovati v projektu regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO). Čeprav je bilo na seji navzočih precej županov in predstavnikov sveta regije, so Ajdovci presodili, da je ponovno odločanje o zadevi nepotrebno. Odločitev so sprejeli že 17. oktobra, ko so sklenili, da bodo v projektu RCERO Nova Gorica še sodelovali, vendar zanj ne bodo prispevali predvidenega finančnega vložka. Več na www.delo.si.
Piranski vodovod obnavljajo, voda bo dražja
Medtem ko so se štiri podjetja (Grafist, Adrianig, CPK in Godina) že lotila projekta obnove (izboljšave) hidravličnega omrežja v slovenski Istri, se v treh občinah pripravljajo na višje cene vode. Sama voda ne bo dražja, bo pa za to kanalščina in po novem uvedena omrežnina, zato bo končni seštevek računa za porabljeno vodo za večino uporabnikov precej bolj zasoljen. Piranski svetniki so v sredo potrdili precej zapleten sistem povišanja cen kanalščine, zaradi česar je težko z eno številko odgovoriti za vse primere. Več na www.delo.si.
Od prejšnjega petka je brezplačna brezžična internetna povezava na javnih površinah v piranski občini pod blagovno znamko Free Pi prekinjena. Vzrok za to je, da občina dolguje operaterju in izvajalcem približno 68.000 evrov. Povezavo so izklopili operaterji, ki za leto 2012 še niso prejeli 18.700 evrov plačil za postavitev omrežja in tisti, ki za vzdrževanje in delo Obalnega tehnološkega sklada v letu 2013 niso prejeli nekaj manj kot 50.000 evrov. Več na www.delo.si.
Časarju delno uspelo, Türk ima še možnosti
Robertu Časarju, nekdanjemu predsedniku uprave Luke Koper, je uspelo delno legalizirati nedovoljeno gradnjo na svoji hiši v Portorožu. Upravna enota Piran mu je 22. oktobra namreč izdala gradbeno dovoljenje, ki je zdaj že pravnomočno in s katerim so legalizirali en poseg na več desetletij starem poslopju. Časar je podal dve vlogi za legalizacijo posegov: za en del posegov je pred kratkim dobil gradbeno dovoljenje in se je izognil rušenju. Za drugi del posegov mu je Upravna enota Piran vlogo zavrnila. Več na www.delo.si.