Rušenje črne gradnje Darka Kuzmiča: 30 Bohinjcev, inšpektorja in policisti (foto)
Ob Bohinjskem jezeru se je danes začel postopek rušenja črne gradnje Darka Kuzmiča. V podporo Kuzmiču se je pri njem zbralo okrog 30 Bohinjcev, ki so inšpektorja pozvali, naj odloži izvršbo do sprejetja zakona, ki bi omogočil legalizacijo hiške. Ob posredovanju policistov so se zbrani umaknili, inšpektor pa je nadaljeval postopek. Že zgodaj zjutraj so Bohinjci pred Kuzmičevo hiško ob mladinskem domu v Ribčevem Lazu, kjer potekajo programi šole v naravi, postavili prireditveni šotor in pripravili hrano za praznovanje Kuzmičevega 60. rojstnega dne. Tako so pričakali gradbenega inšpektorja, ki je za danes napovedal rušenje hiške, v kateri Kuzmič živi že 30 let in je kljub dolgoletnim prizadevanjem ni uspel legalizirati. Več na www.dnevnik.si.
Bohinjski župan ob rušenju Kuzmičeve hišice znova podvomil v pravno državo
Bohinjska občina bo Darku Kuzmiču, ki mu je inšpekcija ta teden porušila domovanje v Ribčevem Lazu, za čez zimo ponudila prazno občinsko stanovanje v Gorjušah. Hkrati se v Bohinju bojijo, komu bodo pred zimo in pred sprejemom novega zakona o legalizaciji še porušili črno gradnjo. Župan pa je ob tem znova odprl vprašanje pravne države. Kot je na današnji novinarski konferenci povedal bohinjski župan Franc Kramar, se Bohinjci “že leta borijo kot Don Kihoti z mlini na veter proti nesmiselnim zakonom, ki so nazadnje pripeljali tudi do tega, da so Kuzmiču podrli hišo”. Boli ga, ker so “Kuzmiču rušili, ker nima denarja za plačilo dragih odvetnikov kot nekateri privilegiranci v Sloveniji, katerim črnih gradenj očitno ne bodo rušili, nekaterim pa jih bodo celo legalizirali”. Več na www.dnevnik.si.
Državi očitajo selektivnost do črnograditeljev
Darko Kuzmič, ki so mu v torek ob Bohinjskem jezeru podrli hišo, o kateri je inšpekcija ugotovila, da je črna gradnja, bo letošnjo zimo preživel v občinskem stanovanju na Gorjušah. To je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal župan Franc Kramar. Prepričan je, da pravna država ne deluje oziroma je selektivna. Preden bodo črne gradnje spet rušili v Bohinju, naj odstranijo črne gradnje vplivnih posameznikom drugod po Sloveniji, je dejal Franc Kramar in navedel razvpite črnograditeljske primere Marka Jakliča, Vitoslava Türka ter Mira Senice in Katarine Kresal. Tako kot pred dnevi štirideseterica Kuzmičevih podpornikov, ki je napovedani začetek rušenja hiše pospremila s protestiranjem zaradi selektivnega delovanja pravne države, je tudi župan poudaril, da »pravna država deluje le v nekaterih primerih«. Več na www.delo.si.
Občinsko stanovanje za črnograditelja
Črnograditelj Darko Kuzmič praznuje 60 let brez doma in brez službe. Država mu je pravnomočno in zakonito porušila brunarico, kjer je živel 30 let. »Ostalo ni nič, nekaj osebnih stvari sem rešil. Danes mi je občina Bohinj namenila solidarnostno stanovanje v nekdanji šoli na Gorjušah, na obronkih Pokljuke.« Na vprašanje, kako se bo zdaj preživljal, Kuzmič pravi: »Ne vem, nimam rešitve. Nazadnje sem bil zaposlen prek javnih del, a premalo časa za nadomestilo, ki mi zdaj tudi ne pripada. Tako dejansko nimam sredstev za preživljanje.« Več na www.dnevnik.si.
Odbor DZ potrdil davek na nepremičnine; prihodnji teden v sprejem
Odbor DZ za finance in monetarno politiko se je po desetih urah obravnave prebil skozi predlog zakona o davku na nepremičnine. Ta bo uveljavljen s 1. januarjem 2014, v prvem letu pa se bo davek od stanovanj obračunal le od 80 odstotkov tržne vrednosti in v letu 2015 od 90 odstotkov vrednosti. Potrditi ga mora še DZ, predvidoma prihodnji teden. Davek na nepremičnine bo nadomestil tri zdajšnje dajatve – davek od premoženja, nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč in pristojbino za vzdrževanje gozdih cest – ter lani uvedeni davek na nepremičnine večjih vrednosti. Prve tri dajatve so trenutno v celoti prihodek občin, ki o njihovi višini tudi samostojno odločajo, kar pa za novi davek ne bo veljalo – delil se bo namreč med državo in občine. Več na www.dnevnik.si.
Proti davku na nepremičnine zbrali 43.000 podpisov, iniciativa protesta ne pripravlja
V kolikor bo zakon o davku na nepremičnine v takšni obliki sprejet, bo morala Katoliška Cerkev prek vernikov vsako leto zagotoviti sredstva v skupni višini več milijonov evrov, so danes sporočili iz Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK). Pričakujejo, da bo vlada zagotovila čim širše družbeno soglasje pri tem davku. Na svoji spletni strani je SŠK danes zapisala, da pričakujejo, da bo vlada pri sprejemu omenjenega zakona vnaprej zagotovila čim širše družbeno soglasje, prav tako pa v zakonu še posebej zaščitila socialno šibke družbene skupine. Več na www.dnevnik.si.
Peticijo proti uvedbi davka na nepremičnine je podpisalo že več kot 11.000 ljudi
Peticijo proti uvedbi davka na nepremičnine, ki ga vlada želi uveljaviti s prihodnjim letom, je danes do 14. ure podpisalo več kot 11.000 oseb. Podpisniki peticije nadaljujejo javne tribune, popoldne bosta v Celju in Semiču. K podpisu peticije je pozvala NSi, medtem ko v Skupnosti občin Slovenije podpisujejo svojo, vsebinsko sicer enako peticijo. Peticijo, ki se jo je začelo podpisovati v ponedeljek, je glede na podatke s spletne strani, prek katere zbirajo podpise, danes do 14.15 podpisalo 11.180 oseb. Podpise je sicer mogoče fizično oddati na eni izmed 62 območnih obrtno-podjetniških zbornic po Sloveniji, na sedežu Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) v Ljubljani in na ostalih lokacijah po Sloveniji, so sporočili iz OZS. Več na www.dnevnik.si.
GZS za uvedbo davka na nepremičnine, vendar ne v taki obliki
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) zavrača navedbe, da ne nasprotuje vsebini predlaganega davka na nepremičnine. Kot ocenjujejo, je davek na nepremičnine sicer boljša oblika dajatve kot nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, predlogu zakona pa nasprotujejo. Najbolj kritični so glede stopnje davka za poslovne in industrijske nepremičnine. Vlada po zadnjem predlogu še naprej vztraja pri najvišji davčni stopnji prav za gospodarske družbe, s čimer bi gospodarstvo dodatno obremenila za 30 milijonov evrov, kar je v trenutnih gospodarskih razmerah povsem nesprejemljivo in tudi neodgovorno, so v GZS zapisali v sporočilu za javnost. Ob tem dodajajo, da davek na nepremičnine predstavlja bolj pravično obliko dajatve kot nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Kot pojasnjujejo, so bile doslej razlike po občinah velike, davkoplačevalci pa neenakopravno obremenjeni. Več na www.dnevnik.si.
Skupnost občin Slovenije s peticijo proti predlogu zakona o davku na nepremičnine
Skupnost občin Slovenije (SOS) je oblikovala spletno peticijo proti sprejetju predloga zakona o davku na nepremičnine. V peticiji, ki je dosegljiva na tem spletnem naslovu, županje in župani skupaj z občankami in občani izražajo svoje odločno nasprotovanje predlogu omenjenega zakona. O možnostih podpisa peticije je SOS obvestila vse slovenske občine, so še sporočili. Sicer pa v današnji tiskani izdaji Dnevnika pišemo, da predlogu zakona o davku na nepremičnine z izjemo vlade nasprotujejo skoraj vsi, pri čemer izpostavljamo prav župane. Več na www.dnevnik.si.
Župani: Država gre v tri krasne, ukrepajmo čim prej
Koalicijska večina bo prihodnji teden na izredni seji državnega zbora najverjetneje potrdila predlog zakona o davku na nepremičnine, ki mu razen vlade nasprotujejo domala vsi. Pri tem opravilu naj bi poslancem z balkona sejne dvorane za ovratnik dihali župani, ki – ne glede na to, iz katere politične stranke prihajajo – zakonu v predlagani obliki odločno nasprotujejo. Župan Kranjske Gore Jure Žerjav vidi največji greh prihajajočega nepremičninskega davka v posplošeni tržni vrednosti nepremičnin, do katere je geodetska uprava (Gurs) prišla tako, da je Slovenijo razrezala na 19 vrednostnih con. Središče Kranjske Gore je v 16., zaradi česar je mrliška vežica na tamkajšnjem pokopališču, na katerem na leto pokopljejo povprečno 25 ljudi, skupaj z majhnim parkiriščem po Gursovih podatkih vredna 456.000 evrov, stavba jeseniške občine, v kateri dela 50 ljudi, pa 515.000. Več na www.dnevnik.si.
Nepremičninski davek: SLS zahteva pet nujnih sej odborov DZ
Poslanska skupina SLS je danes vložila zahteve za sklic izrednih sej petih odborov DZ, na katerih bi obravnavali predlog zakona o davku na nepremičnine. Vladi bi med drugim predlagali, naj se zakon uveljavi z letom 2015, naj se izboljša metodologija vrednotenja in naj se posodobi nepremičninske evidence. Vodja poslanske skupine SLS Mihael Prevc je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal, da so izredne seje – zahtevajo seje odborov DZ za kmetijstvo, gospodarstvo, notranje zadeve, infrastrukturo in delo – “zadnja rešilna bilka”, ki jo skušajo izboriti, da bi vlado in koalicijo “srečala pamet”. Več na www.dnevnik.si.
Ceste bodo prihodnja leta le vzdrževali, obnavljati jih ne bodo mogli
V Sloveniji je 60 odstotkov cest v slabem stanju, najbolj problematičnih je 840 kilometrov regionalnih cest, je ob robu mednarodne konference projekta SENSOR dejal direktor direkcije za ceste Gregor Ficko. Dodal je, da glede na predvidena sredstva v proračunih za leti 2014 in 2015 cest ne bodo mogli obnavljati, ampak jih bodo večino le vzdrževali. Po besedah Ficka je država v zadnjih desetih letih letno obnovila približno 100 kilometrov cest, morala pa bi jih 400 kilometrov. V kolikor se bo ta trend nadaljeval, bo Slovenija potrebovala 60 let za obnovo svojega državnega cestnega omrežja. Več na www.dnevnik.si.
Neprepoznavnost Slovenije je kronična in kritična
Pregovor »Malo denarja – malo muzike« velja tudi v turizmu. Država je skopa z denarjem za promocijo, zato je v tujini neprepoznavna, posledice so vidne tudi pri turističnem obisku in številu prenočitev. »Neprepoznavnost Slovenije je postala kronična in kritična. Kolikor denarja vlagamo v promocijo, tako prepoznavni pač smo v tujini,« meni Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, ki se je zgrozil ob tem, ko je evropska poslanka iz Italije Hrvaško nedavno postavila ob mejo z Italijo. »Kot da Slovenije sploh ni,« ugotavlja Altbauer in se pridružuje drugim turističnim delavcem, ki so prepričani, da bi morala država v promocijo blagovne znamke Slovenija vložiti vsaj 20 milijonov evrov na leto. To bi pomenilo deset odstotkov DDV, ki ga poberemo od tujih turistov, oziroma odstotek letnih prilivov iz tujskega turizma. Več na www.dnevnik.si.
Spremembe prostorskega načrta MOL bo obdelal LUZ
Spremembe in dopolnitve izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta (OPN MOL) bo skoraj zanesljivo obdelalo podjetje LUZ, d. d., iz Ljubljane. Kljub podaljšanju roka za oddajo ponudb za en teden je bilo namreč edino, ki jo je poslalo. Na včerajšnjem javnem odpiranju ponudb smo zvedeli še ceno, za katero je omenjena družba pripravljena obdelati 1817 pobud, ki so jih Ljubljančani, podjetja, ustanove in zavodi poslali v predvidenem roku (med 20. majem in 20. junijem letos). Ta brez davka znaša milijon in 236 tisočakov, z njim pa nekaj več kot 1,5 milijona evrov. Kaj je razlog, da se ni prijavilo nobeno drugo podjetje, najbrž lahko le ugibamo. Glede na vprašanja med trajanjem razpisa, pa sklepamo, da so bile za druge morebitne ponudnike prehud zalogaj zlasti predpisane reference. Več na www.delo.si.
Plečnikov stadion: Jankoviću očitajo zlorabo pooblastil
Čeprav mu mestni svetniki še niso dali pooblastila, da glasuje za zamenjavo direktorja družbe Bežigrajski športni park, je ljubljanski župan Zoran Janković to storil že septembra. Predstavniki stanovalcev Fondovih blokov, ki že dalj časa nasprotujejo prenovi Plečnikovega stadiona po načrtih poslovneža Joca Pečečnika, ljubljanskemu županu Zoranu Jankovićuočitajo, da je zlorabil svoja pooblastila. Pojasnili so, da se je Janković kot predstavnik Mestne občine Ljubljana, ki je ena od treh družbenic v podjetju Bežigrajski športni park (preostali družbenici sta Pečečnikov GSA in Olimpijski komite Slovenije), 17. septembra podpisal pod spremembo družbene pogodbe, ob tem pa ni imel pooblastila mestnih svetnikov, da to lahko stori. Več na www.dnevnik.si.
Mestna občina Ljubljana mora upniškemu odboru propadle družbe Gina, ki je nameravala graditi študentski kampus, dokazati, da je Gini pravočasno odpovedala pogodbo o komunalnem opremljanju. Bo občina izgubila več kot tri milijone evrov komunalnega prispevka? Na zadnjem sestanku upniškega odbora družbe Gina, ki je nameravala graditi študentski kampus ob Vojkovi ulici, a je pristala v stečaju, se člani upniškega odbora niso mogli zediniti glede tega, ali so zemljišča Gine komunalno opremljena. Predstavnik Mestne občine Ljubljana je namreč upniškemu odboru predložil kopijo dokumenta, s katerim je župan Zoran Janković Gino junija 2010 obvestil, da je dobre tri milijone evrov vredna pogodba o komunalnem opremljanju omenjenih zemljišč razvezana. To pomeni, da zemljišča niso komunalno opremljena, zato je predstavnik občine dobil navodila, naj na upniškem odboru glasuje proti sprejetju točke o prodaji zemljišč Gine, s prodajo katerih bodo (vsaj deloma) poplačani upniki Gine. Več na www.dnevnik.si.
Ljubljana bo to jesen dobila 341 novih dreves
Te dni se je v Ljubljani začela jesenska akcija sajenja novih dreves, prav tako pa so se komunalni delavci lotili strojnega in ročnega odstranjevanja odpadlega listja, ki se ga je nabralo zlasti po nedavnem neurju z močnim vetrom. V jesenskem času bodo delavci Tise po vsej občini posadili kar 341 dreves različnih sort, debeline in višine, večina dela pa naj bi bila predvidoma končana do srede decembra. Vrednost del je ocenjena na 120.000 evrov (brez davka), večinoma pa gre za menjavo suhih in bolnih dreves, ponekod pa tudi za nadomeščanje tistih, ki jih je izruvalo ali drugače uničilo katero od letošnjih neurij. Več na www.delo.si.
Na križiščih nič več sezonskega cvetja, le še trajnice
Ste eden tistih, ki hodite (če se le ne vozite) po ljubljanskih cestah z dvignjeno glavo in ne opazujete le, kakšni avtomobili ali motorji vozijo mimo vas, ampak tudi, kako je urejena okolica? Mestni vrtičkarji oziroma delavci Snage, s katero ima Mestna občina Ljubljana (Mol) sklenjeno pogodbo, skrbijo, da so grede v obcestnem prostoru urejene. Za letne saditve in vzdrževanje gredic namenijo 200.000 evrov. Na večjih križiščih Celovška – Bleiweisova, Dunajska – Vilharjeva, krožišče Žale itn. so letos prvič v celoti sezonsko cvetje zamenjali s trajnicami, sezonsko cvetje pa bodo še naprej sadili ob spomenikih, zgodovinskih objektih in v parkih. 34 gred po ljubljanskih križiščih na površini 2.000 kvadratnih metrov bodo krasile Gaura, Penisetum,Sedum, Napeta, Carex. Posadili bodo 17.350 kosov. Več na www.delo.si.
Ljubljana znova v boj za najbolj zeleno mesto v Evropi
Danes se je končal prijavni rok za izbor Zelena prestolnica Evrope 2016. Na tekmovanje se je prijavilo dvanajst mest, med njimi tudi Ljubljana, so sporočili iz Evropske Komisije. Evropski komisar za okolje Janez Potočnik je ob tem izrazil zadovoljstvo, da se je na tekmovanje prijavilo toliko mest. To po njegovem mnenju kaže na to, da se evropska mesta trudijo izboljšati kakovost življenja svojih prebivalcev in okolja. Letos so se na izbor prvič lahko prijavila mesta z najmanj 100.000 prebivalci, medtem ko je bila pretekla leta spodnja meja pri 200.000 prebivalcih. Na izbor se je tokrat prijavilo več kot polovico mest, ki imajo manj kot 200.000 prebivalcev. Več na www.delo.si.
Skoraj pol manj denarja za ljubljanski šport
V prihodnjem letu je za program športa v ljubljanski občini v mestnem proračunu zagotovljenih 11,77 milijona evrov. To pa je skoraj za polovico manj kot letos, ko je zanj na voljo 20 milijonov. Najbolj bodo trpeli vzdrževanje, obratovanje in investicije v športno infrastrukturo. Tako kažejo številke v predlogu Letnega programa športa (LPŠ) v MOL za leto 2014, ki ga bodo mestni svetniki sprejemali na ponedeljkovi seji. Za vzdrževanje in obratovanje ter investicije v športno infrastrukturo bo prihodnje leto zagotovljenih 4,42 milijona evrov, od tega za tekoče transferje v javne zavode 2,92 milijona evrov. Letos je bilo za to namenjenih skoraj 13 milijonov evrov, od tega 3,26 milijona za transferje v zavode. Za športne programe bodo zagotovili 7,35 milijona evrov, od tega bodo športni programi financirani neposredno iz oddelka za šport v višini 236.000 evrov. Za tekoče transferje izvajalcem LPŠ je namenjeno 6,93 milijona, za tekoče transferje v javne zavode pa 177.446 evrov. Več na www.delo.si.
Občinski koncesionar KPL, zadolžen za zimsko službo, bo v kratkem naprodaj na javni dražbi. Kolikšna bo izklicna cena, še ni znano, občutno pa jo bo znižala obremenjenost podjetja s samomorilskimi poroštvi in krediti, ki jih je orkestrirala nekdanja uprava CPL. Če je bila zimska služba v Ljubljani že pred začetkom lanske sezone pod vprašanjem, tudi letos tik pred zdajci ni povsem jasno, kdo jo bo opravljal. Občinski koncesionar, podjetje KPL, je namreč tik pred prodajo na javni dražbi, Mestna občina Ljubljana pa bi ob spremembi lastništva podjetja, ki ji ne bi bilo pogodu, lahko tudi prekinila koncesijsko pogodbo. To se sicer najverjetneje ne bo zgodilo, pa tudi če bi se, na občini zagotavljajo, da bi v tem primeru zimsko službo (najverjetneje) prevzelo eno od podjetij v Javnem holdingu. Več na www.dnevnik.si.
Predlog taksistov je še na občini
Čeprav so na MOL septembra dejali, da bodo na prejeta predloga taksistov v zvezi z ureditvijo razmer taksi službe odgovorili v mesecu dni, tega še niso storili. Kot pojasnjujejo, sta predloga še vedno v usklajevanju, se pa, kot dodajajo, v večini točk strinjajo s predlagatelji, nekaj pa jih bo treba še uskladiti. Potem ko je župan Zoran Janković taksiste pozval, naj namesto predlagane uvedbe zelenih taksijev, ki bi delovali pod okriljem Ljubljanskega potniškega prometa, sami povejo, kako bi uredili kaotične razmere, so na občini prejeli dva predloga, enega od skupine Metro, Laguna, Intertours in Rondo ter drugega od Janeza Novaka s šestimi sopodpisniki. Z MOL so septembra sporočili, da sta oba »kakovostno pripravljena«, da se v večini točk strinjajo s predlagatelji, nekaj pa jih bo treba še uskladiti. Čeprav so takrat dejali, da bodo na prejete predloge odgovorili v mesecu dni, tega še niso storili. Kot pojasnjujejo, sta predloga še vedno v usklajevanju, »zato o podrobnostih še ne moremo obveščati javnosti«. To bodo storili, ko bodo »zadeve dorečene«, kar bo, kot pravijo, v kratkem. Več na www.delo.si.
Inšpektorji kmalu spet na nabrežja
Dober mesec dni po koncu evropskega košarkarskega prvenstva na občini zagotavljajo, da so vsi gostinci, ki so lahko na podlagi dogovora z mestno občino v času prvenstva stole in mize postavili tudi zunaj meja svojih gostinskih vrtov, obseg vrtov ponovno zmanjšali. V času evropskega košarkarskega prvenstva je občinska delovna komisija za organizacijo Eurobasketa 2013 gostincem dovolila, da povečajo svoje gostinske vrtove, za kar jim v tem času ni bilo treba plačati višje najemnine. Tako so tudi nekateri gostinci, ki imajo svoje lokale na prenovljenem Petkovškovem nabrežju, v času prvenstva svoje mize pomaknili približno en za meter bolj proti reki, kot to predvideva arhitekturna rešitev projektantov iz ateljeja Atelier arhitekti, prav tako pa so bile preveč ob rob nabrežja postavljene tudi mize vzdolž novih kaskadnih klopi. Na občini so takrat zagotovili, da bodo po končanem prvenstvu preverili, ali so gostinci, tudi tisti na Petkovškovem nabrežju, obseg svojih vrtov po končanem prvenstvu ponovno zmanjšali. Dogovora naj bi se gostinci držali, pravijo na občini. Več na www.dnevnik.si.
Še dodatni mesec za prenovo vodnjaka
»Robbov vodnjak bo v gradbenih odrih vsaj še do konca novembra, saj so vzdrževalci ugotovili, da je v precej slabšem stanju od pričakovanega. Na nekaterih mestih je namreč dobesedno razpadel. Sicer pa pričakujem, da bo zimsko pokrivalo dobil še letos.« Tako je na vprašanje, zakaj je vodnjak še vedno v gradbenih odrih, odgovoril župan Zoran Janković. Zato najbrž lahko pričakujemo kakšno dopolnilo k osnovni pogodbi z izvajalcem, to je Restavratorskim centrom pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije – zaradi nepredvidenih del. Smo pa ostali brez odgovora, kakšna bo zimska zaščita (lesena, steklena), kdo jo bo postavil in koliko bo stala. Od mestnega oddelka za kulturo smo namreč dobili le »zgodovino« zimske zaščite Robbovega vodnjaka. Več na www.delo.si.
Škofjeloška obvoznica: cevovod ni vodovod
Cevovod za tehnološko vodo pri mali hidroelektrarni ne more biti referenca za gradnjo vodovoda pod državno cesto, so v cestni direkciji pojasnili neizbranemu izvajalcu za nadaljevanje del na škofjeloški obvoznici. Standardi so bili sicer navedeni že v razpisni dokumentaciji, tokrat pa v direkciji še dodatno pojasnjujejo, da je gradnja vodovodnega omrežja še posebej zahtevna, saj je od oskrbe s pitno vodo odvisno zdravje ljudi. Neizbrani izvajalec – predvidoma Integral inženjering iz bosensko-hercegovskih Laktašev – se lahko na odločitev direkcije pritoži: če bo pošto prevzel 6. novembra, bo rok za pritožbo 18. november, če pošte sploh ne bo prevzel, se bo rok podaljšal za 15 dni. Kar bo nevarno blizu konca leta, ko mora biti pogodba z izbranim izvajalcem podpisana, saj sicer projekt ne bo dokončan do konca leta 2015, kar je pogoj za koriščenje večinskih evropskih sredstev. Več na www.delo.si.
Neizbrani ponudnik gradnje druge in tretje etape loške obvoznice je na Direkcijo RS za ceste poslal zahtevo po dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila. Kot je znano, je direkcija izbrala Gorenjsko gradbeno družbo, ki pa z 22,1 milijona evrov ni bila najcenejši ponudnik. To je bilo bosansko podjetje Integral inženjering (s partnerjem Gorenjc, ki je v pretežni lasti škofjeloškega Tehnika), ki bi ista dela opravilo za le 200 tisočakov manj. Direkcija ga ni izbrala, ker bosansko podjetje ni izpolnjevalo vseh razpisnih pogojev, med drugim tudi ne reference o gradnji vodovoda v vrednosti nad 100.000 evri. Takega naj bi namreč vgradili tudi v predor, ki bo del obvoznice. Več na www.dnevnik.si.
Svetovna rekorderka po trajanju obnove
Zavito, strmo in za gradbene posege zelo zahtevno cesto proti Sorici obnavljajo že skoraj celo desetletje in prav toliko časa morajo Soričani trpeti dolgotrajne zapore in dolge obvoze, zaradi česar močno trpi tudi turizem, manjši je obisk smučišča Soriška planina, višje stroške imajo lokalni podjetniki, lesarji, lastniki žag. V Sorici se zdaj najbolj bojijo, da je državi zmanjkalo denarja za dokončanje obnove, tako da se bodo morali še naslednjih nekaj let voziti po na pol obnovljeni cesti in čakati, kdaj in za koliko časa jih bo spet doletela kakšna nova zapora. Več na www.dnevnik.si.
Visoka obdavčitev škodi turizmu
Lastnike nepremičnin v Kranjski Gori bo novi zakon o obdavčitvi nepremičnin precej udaril. Bolj kot to, da bo občinska malha zaradi novega davka lažja za okoli četrt milijona evrov, novi zakon in dodatne obremenitve, ki jih prinaša, skrbijo predvsem kranjskogorsko gospodarstvo, pravi župan Jure Žerjav. Občane vabi, naj podpišejo peticijo proti novemu zakonu. Ukrepi, ki dodatno bremenijo poslovanje družbe, še posebno kadar se uvajajo nenadoma in brez prehodnega obdobja, niso dobri, pravi pomočnik direktorja Hita Alpinee Mišo Mrvaljevič. Ali bodo v podjetju plačali več davka in koliko ga bodo predvidoma plačali, niso povedali, Mrvaljevič je dejal le, da imajo za prihodnjo sezono podpisanih že veliko pogodb, tako da bo zagotovitev dodatnega denarja za plačilo davka zanje »resen izziv«. »Iskreno hočemo verjeti, da ima vlada pripravljene tudi ukrepe, s katerimi bo ublažila negativne posledice v okoljih, kjer so cene nepremičnin sicer visoke, a s tem škodijo panogam, ki so v teh okoljih motor razvoja in omogočajo zaposlovanje,« je dejal Mrvaljevič in navedel nekatere slovenske turistične kraje (Kranjska Gora, Bled, Portorož). Več na www.delo.si.
Medtem ko je projekt kulturnega središča Maks že zgodovina, arhitekturni biro Sadar + Vuga poskuša od občine in investitorice družbe ZIM doseči plačilo dolga za načrtovanje objekta. Arhitekti so pred kratkim na sodišče vložili tožbo, a spor zdaj rešujejo z mediacijo. Velikopotezni projekt Maks, ki ga je hotelo izpeljati prejšnje vodstvo Mestne občine Maribor (MOM), je za seboj pustil ogromno gradbeno jamo na desnem bregu Drave in dolgove. Na Okrožnem sodišču v Mariboru je bila včeraj že tretjič razpisana obravnava v gospodarskem sporu, v katerem arhitekturni biro Sadar + Vuga od MOM, občinskega podjetja ZIM in družbe ZIM gradnje zahteva plačilo skoraj 650.000 evrov. Sodišče je včeraj stranke napotilo v mediacijski postopek, v sklopu tega pa bodo poskušale v treh mesecih doseči dogovor o plačilu za opravljeno delo arhitektov. Več na www.delo.si.
Na Okrožnem sodišču Maribor je po več nepojasnjenih preložitvah včeraj naposled le potekala sodna obravnava v tožbi pisarne Sadar-Vuga proti Mestni občini Maribor (MOM), družbi ZIM, zasnove in vodenje investicij d.o.o. in njeni hčerinski družbi ZIM Gradnje d.o.o, zaradi neuresničenega projekta Mariborsko kulturno središče (Maks). Več na www.vecer.com.
Maribor nima denarja za nov akvarij
V Akvariju-terariju, eni najbolj znanih ustanov v mestu, so se razveselili izida monografije z naslovom Akvarij-terarij Maribor – 60 let. Nič kaj veselo pa je to, da za rešitev prostorskih težav akvarija ni denarja. Akvarij-terarij, ki spada pod Nigradovo hčerinsko firmo Nipa, je junija praznoval 60 let, na Nigradu pa so na začetku leta začeli razmišljati o izdaji knjige, ki je zdaj izšla v 500 izvodih. V monografiji Akvarij-terarij Maribor avtorice Vesne Zagoršćak je predstavljena zgodovina akvarija, ki se prepleta z opisi rib in plazilcev, anekdotami, intervjuji z zaposlenimi itd. Knjigo je založil Nigrad, projekt pa je stal 12.000 evrov. Medtem v akvariju še vedno upajo, da se bo našel tudi denar za nove prostore, ki bodo izboljšali pogoje dela. »Kljub vsej dobri volji, želji in entuziazmu nam zadeva polzi iz rok. Akvarij propada,« je opozoril njegov vodja Branko Kolar. Več na www.delo.si.
Na mariborskem Glavnem trgu so postavili velik kontejner, v katerem so sprva nameravali mladi prostovoljci prikazati, kako se lahko biva v stanovanjski kooperativi. A za vse to bi potrebovali veliko soglasij za priključke na elektriko, vodo, kanalizacijo in drugo, zato so se odločili, da v kontejnerju pripravijo razstavo fotografij s spremljajočim razlagalnim besedilom o stanovanjskih kooperativah v Ženevi, ki so ji lani obiskali. Odprtje razstave je tako uvod v mesec predstavitve stanovanjske problematike v Mariboru. Več na www.vecer.com.
Najbrž nikogar več ne more presenetiti, da se je pri projektu prenove Letališča Edvarda Rusjana Maribor ponovno zalomilo. Vse od septembra 2008, od izdaje razpisa za prenovo, je namreč šlo narobe vse, kar je narobe lahko šlo. Mešetarilo se je že z razpisom, takratno ministrstvo za promet je namreč projekt šele po pogajanjih dodelilo SCT-ju, ki je mariborski Konstruktor vrgel iz igre s sumljivim strmoglavljenjem cene, in to kljub temu da je bilo že takrat jasno, da je SCT v zadnjih izdihljajih… Več na www.vecer.com.
Spremembe odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor določajo (tudi) območja za ljubiteljsko kmetijsko dejavnost in omogočajo postavitev enostavnih objektov, kot so lope, ute … Odlok bo omilil pogoje za legalno postavljanje manjših in manj zahtevnih objektov. Lastniki in zakupniki kmetijskih zemljišč, ki so ljubiteljsko obdelovali “svoj košček zemlje”, pa si ob tem postavili tudi različne utice, lope, vikende, kamor so spravljali orodje in drugo opremo, se umaknili pred dežjem in podobno, so posebno nestrpno pričakovali predlog sprememb dopolnitev odloka o prostorsko ureditvenih pogojih (PUP) za podeželje v občini Maribor. Doslej jih je namreč inšpekcija zaradi teh objektov, ki so si jih postavili brez dovoljenj, preganjala oziroma zahtevala odstranitev. Več na www.vecer.com.
Ljutomerske tlakovce bodo spet polagali pozimi
Potem ko je občina pred osmimi meseci zaradi poškodb na voznih površinah kot investitor projekta rekonstrukcije Glavnega trga unovčila bančno garancijo v višini malo več kot 144.000 evrov, je soboški Nograd nazadnje začel tudi delati. »Pred sanacijo je bilo treba izdelati izvedbeni projekt in glede na to je bil junija objavljen javni razpis za izbiro izvajalca,« direktor občinske uprave Tomi Zrinski opravičuje večmesečni zastoj projekta, h kateremu izvajalec del izpred petih let, ljutomerski Segrap, ni hotel pristopiti. Segrapov direktor Miran Blagovič k temu dodaja: »Zaradi unovčene bančne garancije moramo poseči po pravnih sredstvih – tožbah, saj nismo edini krivec za nastalo situacijo.« Blagovič ugotavlja, da je za razpadajočo vozno površino trga kriv predvsem slab nadzor nad izvedbo projekta izpred petih let, pa tudi, da razpadajočih tlakovcev ni polagal Segrap, temveč njihov podizvajalec: »Glavni krivec za nastalo situacijo je občina Ljutomer kot lastnik trga, saj je nanj sprostila promet.« Več na www.delo.si.
Risanje hitre ceste napreduje po polžje
Projekt umeščanja hitre ceste tretje razvojne osi med mejnima prehodoma v Dravogradu in pri Metliki se je začel leta 2004. Toda deset let kasneje je od skoraj 200 kilometrov dolge trase za le 35,5 kilometra znano, kje bo cesta speljana. Čeprav so trasam posameznih odsekov nasprotovali številne civilne pobude in župani, tem ne kaže pripisati vse krivde, da se z boljšimi prometnimi povezavami s Slovenijo in zamejstvom hitrejši razvoj ni pripeljal v njihove kraje. Predvsem je, pač z menjavanjem vlad, kakor je običajno, usihala in rasla politična zavzetost za umeščanje ceste v prostor. Kot po pravilu so se obljube o cesti, ki jo vse regije odločno zahtevajo, namnožile pred državnimi volitvami. Več na www.delo.si.
Vlada z varčevanjem podaljšuje popotresno agonijo
Usklajevanje proračuna za letošnje in prihodnje leto je odščipnilo skoraj polovico denarja, namenjenega popotresni obnovi v zgornjem Posočju. Župani, državna tehnična pisarna (DTP), oškodovanci in izvajalci upajo, da bodo poslanci prihodnji teden v parlamentu zmogli dovolj modrosti in omogočili konec obnove. Trenutno je v zgornjem Posočju zaradi zadnjega potresa razseljenih več kot 50 družin. Ljudje se zaradi predlaganega rebalansa dnevno obračajo na DTP ter iščejo pojasnila in zagotovila za sanacijo, toda na kakršne koli odgovore še čakajo, čeprav so štirje župani občin Bovec, Kobarid, Tolmin in Idrija že konec septembra premierko Alenko Bratušek s pismom rotili, da naj v varčevalnem zanosu popotresni obnovi ne odreže kar 45 odstotkov predvidenega denarja. Iz vladnega kabineta so nam sporočili zgolj to, da pripravljajo odgovor na dopis z resornim ministrstvom za kmetijstvo in okolje. Več na www.delo.si.
Po Volovji rebri Volovja reber?
Občina Ilirska Bistrica je iz osnutka občinskega prostorskega načrta (OPN) izločila vetrno polje Volovja reber, v prostor umeščeno z občinskim odlokom o lokacijskem načrtu. Ni pa nemogoče, da bi Elektro Primorska postopek obnovil, tokrat v obliki državnega prostorskega načrta (DPN). Marca 2007 sta Elektro Primorska in občina Ilirska Bistrica za dvajset let sklenila sporazum o letni renti 1750 evrov na vetrnico, in to za 47 vetrnic moči 750 kilovatov, skupaj 1.645.000 evrov, izplačljivih v dveh obrokih. Po zmanjšanju števila vetrnic na 33 so sporazum z aneksom popravili. Čeprav je investitor pridobil gradbeno dovoljenje, na Volovji rebri ni začel graditi zaradi zavrnjenega okoljevarstvenega soglasja in tako rente niso izplačali. Več na www.delo.si.
»Hočemo, da tudi oni slišijo nas!«
»To je njihova teorija, jaz pa vem, kaj je njihova praksa,« je sinoči, potem ko je s sokrajani demonstrativno zapustila prvo delavnico o vetrnicah, dejala prebivalka Dolenje vasi, katere dom stoji najbližje obstoječi vetrnici, od nje oddaljen 850 metrov. Prebivalci krajevne skupnosti (KS) Senožeče oziroma Dolenje vasi, ki že imajo izkušnjo z 2,3-megavatno vetrnico, in ki nasprotujejo postavitvi še do 40 vetrnic z močjo do treh megavatov v svoji krajevni skupnosti, so sinoči s povišanimi toni zapustili prizorišče prve delavnice, ki jo je organiziral investitor, podjetje Vepa. Več na www.delo.si.
Luka bo lahko poglobila morsko dno
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je, tako kot smo prvi poročali pred dvema dnevoma na Delo.si, izdalo Luki Koper dve gradbeni dovoljenji za kaseti, v kateri bodo lahko odlagali izkopani mulj pri poglabljanju prvega luškega bazena. Gradnja obeh kaset se bo lahko začela že prihodnji teden, saj bodo izvajalce čez nekaj dni že uvedli v delo. V Luki Koper tekmujejo s časom, saj je vsak dan pomemben za pridobitev poslov pri vse pomembnejših kontejnerskih poslih. Če hočejo največji ladjarji (Maersk, CMA-CGM in MSC) voziti v Luko Koper večje količine zabojnikov, mora pristanišče zagotoviti globlje morsko dno. En kilometer vplovnega kanala (zunaj pristanišča) je država že poglobila avgusta, Gašpar Gašpar Mišič, prvi mož Luke, obljublja, da bo do konca januarja 2014 na 14 metrov poglobljen tudi bazen ob prvem (kontejnerskem) pomolu. Mišič je z izvajalci (GP Krk s Hrvaške in Grafistom) podpisal dve pogodbi v skupnem znesku 2,9 milijona evrov, kar je 631.000 evrov ceneje od prvotno predvidenih cen. Hkrati so se dogovorili tudi, da bodo dela izvajali pospešeno, tako, da bodo skušali doseči poglobitev do obljubljenega roka. Več na www.delo.si.
Koper vsem poplavam navkljub ostaja na suhem
Pogovor z Zdravkom Hočevarjem direktorjem rižanskega vodovoda o pitni vodi za Koper in o razsoljevanju morja. Devetim občinam Obale in Krasa ni uspelo pravočasno pripraviti dokumentacije za začetek del in pridobitev 40 milijonov evrov iz evropskega kohezijskega sklada za izboljšanje vodooskrbe. Navkljub poplavam po Sloveniji, ostaja regija na suhem. Zdravka Hočevarja, direktorja Rižanskega vodovoda Koper, smo povprašali, kdo je za to kriv in kakšne so možne alternative. Več na www.delo.si.
V Izoli kmalu tri nova krožišča
Glavna državna (Prešernova) cesta skozi Izolo je te dni na dveh koncih veliko gradbišče, promet po njej pa bo še poldrugi mesec povzročal težave tako tistim, ki se peljejo skozi Izolo, kot meščanom, ki se prevažajo med starim mestnim jedrom in novimi naselji južno od Prešernove ceste. Občina bo najpozneje do sredine decembra temeljito prenovila dve krožišči (Simonov zaliv in pri kampu Jadranka), če bo dokumentacija pripravljena se bodo decembra lotili obnove še tretjega krožišča (križišče Prešernove in Kajuhove pri Osnovni šoli Vojke Šmuc). Obnova dveh krožišč je vredna 545.000 evrov. Zaradi zapor nekaterih cest, ki prečkajo Prešernovo cesto, bodo prisiljeni spremeniti tudi avtobusni potniški promet. Avtobusi nekaj časa ne bodo mogli pripeljati potnikov v središče Izole, zato urejajo pet začasnih avtobusnih postajališč na Prešernovi cesti: pri kampu Jadranka, pri Osnovni šoli Vojke Šmuc, pri Leninovi ulici, pri trgovini Spar in pri križišču Simonov zaliv. Več na www.delo.si.
Nadaljnji prenovi Lanthierija še 4,5 milijona evrov
Prenova veličastnega dvorca Lanthieri v Vipavi se bo nadaljevala. Tukajšnja občina je namreč pridobila še 2,4 milijona evrov kohezijskih sredstev za prenovo gospodarskega poslopja dvorca, sama bo zagotovila še 1,6 milijona evrov, medtem ko bo država primaknila dobrih 400 tisočakov. Občina Vipava je namreč uspešno kandidirala na drugem javnem razpisu za sofinanciranje prenove in obnove, celostne revitalizacije in modernizacije kulturnih spomenikov v lasti občin iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki so ga razpisali na ministrstvu za kulturo. Kot so za Delo povedali na omenjenem ministrstvu, je za prenovo gospodarskega dela dvorca predvidenih nekaj manj kot 4,5 milijona evrov: EU bo z naložbo zagotovila 2.422.500 evrov, država 427.500 evrov, občina Vipava pa 1.634.666 evrov. Več na www.delo.si.