Pokopani pod velikanskimi trgovskimi centri
V vsakem od industrijskih središč bi bilo treba izbrati ključna območja in jih ohranjati. Kaj zaščititi? Težka industrija je v polpretekli zgodovini po državi pustila sledi v obliki starih, zapuščenih, zaraščenih tovarn, skladišč, rudnikov in drugih spremljevalnih objektov. Nekateri v tem vidijo umazanijo in sled gnilega socializma, drugi industrijsko dediščino. Kaj zaščititi, koliko in za kaj? Srž problema pri obravnavi industrijske dediščine v Sloveniji je že v tem, da nimamo seznama objektov, ki bi sodili pod to kategorijo. V poseben register je zapisana nepremična kulturna dediščina in trenutno je na seznamu 29.385 objektov, od tega je 1157 takih, ki imajo med strokovnimi področji navedeno »tehniška zgodovina«. A sam vpis v register še ne prinaša nobene zaščite, za to mora biti objekt razglašen za kulturni spomenik oziroma zaščiten z drugim varstvenim aktom, so poudarili na ministrstvu za kulturo. Več na www.delo.si.
Predlog davka na nepremičnine v obravnavo po nujnem postopku
DZ je danes na izredni seji sklenil, da bo predlog zakona o davku na nepremičnine obravnaval po nujnem postopku. Za je glasovalo 49 poslancev, proti jih je bilo 27. Davek na nepremičnine bo nadomestil tri zdajšnje dajatve: davek od premoženja, nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč in pristojbino za vzdrževanje gozdih cest. Vse tri dajatve so trenutno v celoti prihodek občin, ki o njihovi višini tudi samostojno odločajo, kar pa za novi davek ne bo veljalo – delil se bo namreč med državo in občine. Več na www.dnevnik.si.
Postopna obdavčitev da, a ne po Erjavčevem diktatu
Koalicijski partnerji so včeraj upokojenski stranki ponudili kompromisni predlog glede obdavčitve nepremičnin – osnova za izračun davka na stanovanjske nepremičnine naj bi bila prihodnje leto osemdeset odstotkov njihove ocenjene tržne vrednosti, leta 2015 devetdeset in leta 2016 sto odstotkov. Izvršni odbor (IO) DeSUS je pred dnevi ocenil, da predlagane davčne stopnje v osnutku zakona o davku na nepremičnine za najrevnejše sloje prebivalstva niso sprejemljive, zato so v upokojenski stranki napovedali, da bodo k predlaganemu zakonu vložili dopolnilo, po katerem bi bila v letu 2014 osnova za odmero davka 60 odstotkov ocenjene tržne vrednosti nepremičnin, leto kasneje 80 odstotkov in šele leta 2016 polna vrednost. Več na www.dnevnik.si.
Erjavec o nepremičninskem davku: DeSUS si želi zaščititi tiste, ki so socialno najbolj ogrožen
Koalicija na današnjem sestanku še ni dosegla dokončnega dogovora glede nepremičninskega davka, je po sestanku pri premierki Alenki Bratušek dejal prvak DeSUS Karl Erjavec. So pa po besedah vodje poslancev PS Janija Möderndorferja našli možno kompromisno rešitev. O stališčih glede tega bo v torek ponovno razpravljal izvršni odbor (IO) DeSUS. Erjavec je po sestanku predsednikov strank in poslanskih skupin koalicije dejal, da se glede zakona o davku na nepremičnine v koaliciji še dogovarjajo, da so sicer blizu kompromisa, a stvari še niso dokončno dorečene. Več na www.dnevnik.si.
SDS skrbi vpliv davka na trg nepremičnin
Predstavniki podjetnikov, kmetov in občin, del civilne družbe in stranka SLS danes znova razpravljajo o načinih nasprotovanja nepremičninskemu davku. “Pričakujem skupni nastop vseh, ki v tej državi še nekaj ustvarjamo,” je pred pogovori dejal predsednik sindikata kmetov Roman Žveglič. Podpise za peticijo naj bi začeli zbirati prihodnji teden. Nasprotniki zakona so se sestali že v ponedeljek in na vlado naslovili poziv, naj zakon obravnava po rednem in ne nujnem postopku, kar pa je vlada zavrnila. Kot je pred današnjimi pogovori poudaril Žveglič, nasprotniki zakona na sam postopek ne morejo vplivati, lahko pa opozorijo na nepravilnosti zakona. “Vladajoča koalicija bo šla kot valjar skozi vse zadeve, lahko pa opozarjamo na neumnosti in anomalije tega zakona, ki so v nebo vpijoče,” je povedal Žveglič. Kot je še dejal, lahko pritisk na vlado izvajajo tudi z državljansko nepokorščino. Več na www.dnevnik.si.
Rebolj: Univerze zaradi nepremičninskega davka ob 5,7 milijona evrov
Rektorska konferenca RS je razpravljala o predlogu zakona o davku na nepremičnine in ugotovila, da univerze takšnega bremena, če bo država obdavčila celotno vrednost univerzitetnih nepremičnin brez prejetja proračunskega vira za takšno obremenitev, ne bodo prenesle. Obremenitev iz tega naslova za univerze znaša 5,7 milijona evrov. Kot je danes sporočil predsednik rektorske konference Danijel Rebolj, so univerze vsaka zase pripravile oceno finančnih posledic uvedbe zakona o davku na nepremičnine. Ugotovile so, da bi za proračun univerz pomenilo plačilo davka preveliko dodatno finančno obremenitev, in sicer v višini 5,7 milijona evrov. “Univerze v državi so bile soočene z drastičnim znižanjem proračunskih sredstev za izvedbo osnovne dejavnosti na področju izvedbe pedagoškega procesa, in to v času ko bolonjska prenova študija še ni bila v celoti zaključena,” je poudaril. Več na www.dnevnik.si.
Bomo nepremičnine prodajali Rusom?
Zagotovil, da bo davek na nepremičnine razgibal slovenski trg, ni. Mogoče se bo ponudba nepremičnin povečala, ker se bo marsikateri lastnik hotel znebiti bremena. Vprašanje pa je, koliko kupcev bo višja bremena pripravljeno sprejeti in po kakšni ceni. Čas je za rezervne načrte, s katerimi bo mogoče povečati trg. Tržna niša so petični Rusi, ki bi vlagali v stanovanjske nepremičnine. Ker pa ne morejo nastopati v vlogi kupca kot fizične osebe, so našli obvod in v ta namen začeli ustanavljati podjetja. Natančnih podatkov o številu nepremičnin v lasti ruskih kupcev ni, zato je o trendu mogoče sklepati iz podatkov o – eksponenčni – rasti števila ruskih podjetij v Sloveniji. Več na www.delo.si.
Cestarji napovedujejo ustavitev del na 52 gradbiščih
V obeh reprezentativnih občinskih združenjih (ZOS in SOS) so ogorčeni zaradi vladnega predloga za zmanjšanje investicijskih sredstev Direkciji Republike Slovenije za ceste (DRSC) v prihodnjih dveh državnih proračunih. V DRSC napovedujejo, da bo to v praksi pomenilo zaustavitev del na 52 cestnih gradbiščih po državi. V predlogu rebalansa državnega proračuna za prihodnje leto in predlogu proračuna za leto 2015 so DRSC namenili bistveno manj denarja – 121,9 milijona evrov namesto predvidenih 183 milijonov evrov leta 2014, leto pozneje pa bi upravljavci 5969 kilometrov glavnih in regionalnih cest dobili 105,7 milijona evrov. Če bosta proračuna sprejeta v predlagani obliki, v DRSC napovedujejo zaustavitev izdelave prostorske in projektne dokumentacije, ustavitev vseh že začetih gradenj in rekonstrukcij državnih prometnic ter odkupov zemljišč, za kar so bile že sklenjene pogodbe v višini 17,7 milijona evrov. Več na www.delo.si.
Židanove prevoznice za les so polomija
Strokovnjaki ugotavljajo, da avgusta uvedene prevoznice za les ne zagotavljajo njegove sledljivosti, omogočajo goljufije in v ničemer ne prispevajo k zajezitvi sive ekonomije, zato politikom predlagajo, naj jih odpravijo in najdejo primernejšo rešitev. Če se bo vladni koordinator za boj proti sivi ekonomiji Dejan Židan s to rakavo rano Slovenije spopadal tako, kot se je je lotil z lovljenjem tihotapcev lesa, lahko vlada pozabi na okoli 200 milijonov evrov dodatnih proračunskih prilivov, ki jih pričakuje na račun zajezitve sive ekonomije. Eden Židanovih pionirskih projektov na tem področju je bila uvedba prevoznic za les, s katerimi naj bi stopili na prste lesnim tihotapcem, a vse kaže, da je ta dokument, ki naj bi spremljal sleherni prevoz lesa, že po poldrugem mesecu veljavnosti obsojen na smrt. Več na www.dnevnik.si.
Ali veste, koliko občin nima ulic?
Slovenija je v tretjem četrtletju dobila novo naselje, poročajo statistiki državnega statističnega urada: to je Gorica na Medvedjeku v občini Trebnje. Statistični urad Republike Slovenije (Surs) redno poroča tudi o upravno-teritorialni razdelitvi, pri tem pa se opira na zbirke podatkov pri Geodetski upravi Republike Slovenije (Gurs). »V Registru prostorskih enot, ki ga vodi in vzdržuje Gurs, je bilo 1. oktobra 2013 evidentiranih 12 statističnih regij, 211 občin, 6033 naselij, 10.311 ulic in 542.768 hišnih številk. Največja po površini je občina Kočevje s 555 kvadratnimi kilometri, najmanjša pa občina Odranci s sedmimi kvadratnimi kilometri,« poročajo državni statistiki. Dodajajo še, da je največ naselij, 158, v občini Krško, so pa tudi občine, v katerih je le po eno naselje – to pa so Kobilje, Odranci in Trzin. Povprečna površina naselij v Sloveniji je 3,4 kvadratnega kilometra. Več na www.delo.si.
Le redkim vrnejo denar zaradi zamud vlakov
Lani so Slovenske železnice zaradi zamud 144 potnikom povrnile del kupnine za vozovnico. To je presenetljivo malo, če vemo, da je v tem času z vlakom potovalo približno 15,5 milijona potnikov. Na posameznih oglaševalskih mestih v slovenskih vlakih so se v zadnjem času pojavila obvestila o pravicah potnikov. Marsikdo je ob tej priložnosti prvič izvedel, da so mu Slovenske železnice v nekaterih primerih zaradi zamud vlakov dolžne vrniti del vrednosti vozovnice. Slaba novica za potnike je, da so pogoji za povračilo kupnine precej rigorozni. Več na www.dnevnik.si.
Janković: Plačali bomo davek za stavbo, ki jo dajemo v brezplačno uporabo državnim organom
Ljubljanski župan Zoran Janković je prepričan, da bo davek na nepremičnine, tudi če bo sprejet, doživel mnoge pripombe. Kaj bo pomenil za Mestno občino Ljubljana, še ne ve, saj še ni jasno, kakšen predlog bo sprejet. Je pa ob tem opozoril na primer Kresije, saj bo občina plačala davek za stavbo, ki jo daje v brezplačno uporabo državnim organom. Župan je na današnji novinarski konferenci omenil, da so kot Združenje mestnih občin zavzeli skupno stališče do napovedanega davka na nepremičnine. Ob tem pravi, da je bil eden od njihovih predlogov upoštevan, in sicer triletno prehodno obdobje za plačilo davka. Več na www.dnevnik.si.
Po uvedbi rumenih pasov še nova parkirišča P+R
Na podlagi javnega razpisa, ki je v zaključni fazi, bo ministrstvo za infrastrukturo in prostor razdelilo osem milijonov evrov evropskega denarja za zgraditev novih parkirišč P+R. Ljubljanska urbana regija naj bi v dveh letih dobila sedem novih tovrstnih parkirišč, tisto na Dolgem mostu pa naj bi se razširilo. Do konca leta naj bi v podjetju Omega Consult za več kot dva milijona evrov pripravili prometno študijo, ki bo vsebovala idejne in podrobne izvedbene načrte za 23 lokacij parkirišč P+R (parkiraj in se pelji) v ljubljanski urbani regiji. Po besedah namestnika direktorice Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije Mateja Gojčiča je študija, za katero bo večji del denarja prispeval evropski sklad za regionalni razvoj, prvi pogoj za črpanje evropskih kohezijskih sredstev. Več na www.dnevnik.si.
Novo karto hrupa A-Projektu in PNZ
Ovir, da MOL z izbranim podjetjem (s skupno ponudbo sta nastopila A-Projekt in PNZ) podpiše pogodbo za novelacijo karte hrupa za območje občine, ni več. Državna revizijska komisija je namreč zavrnila revizijski zahtevek podjetja Zavod za varstvo pri delu Ljubljana. Pri reviziji je zanimivo, da jo je pravočasno vložilo podjetje, ki je izmed treh ponudnikov postavilo najnižjo ceno. Kot smo že pisali, je na julijskem javnem odpiranju ponudb ZVD močno izstopal, saj je bil delo pripravljen opraviti za vsega 25.900 evrov. Druga dva ponudnika sta bila cenovno precej podobna, A-projekt in PNZ sta v skupnem nastopu ponudila ceno 59.500, Boson pa 61.050 evrov (vsi znesku so brez DDV). Čeprav smo se že takrat spraševali, ali gre v prvem primeru za dampinško ponudbo, pa je iz sporočila državne revizijske komisije razvidno, da se niso pritožili na izbor izvajalca, temveč zato, ker so bili iz postopka izločeni še pred pogajanji o najugodnejšem ponudniku. Razlog je bil, da niso predložili zahtevanih referenc oziroma te niso bile ustrezne. Več na www.delo.si.
Kolezija: Občina dobila gradbeno dovoljenje
Mestna občina Ljubljana je dobila gradbeno dovoljenje za ureditev kopališča Kolezija, ki že več let čaka na obnovo. Na Koleziji bodo zgradili olimpijski bazen, izvajalca del nameravajo izbrati še pred novim letom, začetek gradnje pa je odvisen od vremena, je dejal ljubljanski župan Zoran Janković. Po Jankovićevih besedah čakajo še na pravnomočnost gradbenega dovoljenja za Kolezijo, ki so ga prejeli v petek. Projekt za razpis za rušitev obstoječih objektov je že pripravljen, razpis za gradnjo pa bodo objavili predvidoma do konca novembra, je povedal župan. Pojasnil je, da bodo poleg olimpijskega bazena in manjšega bazena uredili še spremljajoče prostore za obiskovalce. Vodo bodo ogrevali, tako da računajo na obratovanje kopališča pet do šest mesecev v letu. Prenovljeno kopališče, ki že več let ne obratuje, bo postalo novo rekreativno središče za tisti konec mesta, je prepričan Janković. Več na www.dnevnik.si.
Črnuškega bajerja noče nihče vzdrževati
Črnuški bajer, ki so ga leta 2010 prikazovali kot vzorčni primer sanacije degradirane vodne površine in urejanja grajenega javnega dobra, danes kaže klavrno podobo. Ker še nima urejenega statusa, torej lastnika in vzdrževalca, so vodo prerasle alge, brežino pa plevel. Ko sta podjetji Imos in Deoss leta 2009 sklenili urediti degradirano območje nekdanje opekarne z opuščenim glinokopom vred, so bili v črnuški četrtni skupnosti navdušeni. Na zemljišču, kjer je bilo odlagališče gradbenih in drugih odpadkov, tam pa je bil tudi »divji« bajer, sta namreč predvidela stanovanjske bloke in dom upokojencev. Hkrati bi dobili preurejen in lepo oblikovan bajer na najmanj 3260 kvadratnih metrov površine. In še na začetku leta 2011 so bili prepričani, da so po krajinski ureditvi bajerja z okolico končno dobili vodno površino, uporabno za naravovarstvene, naravoslovne, izobraževalne in ribogojske namene. Četudi je v občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za to območje bajer predviden tudi kot umetni zadrževalnik padavinskih voda z iztokom v Črnušnico, ga zdaj noče nihče imeti ne v lasti ne v upravljanju in vzdrževanju. Formalno je tako še vedno v »začasni« Imosovi lasti. In to kljub 12. členu OPPN, ki določa, da je treba po izvedbi bajerja oziroma pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja za katerikoli objekt na tem območju izvesti odmero vodnega zemljišča in mu določiti status. Več na www.delo.si.
Papir servis ostal brez okoljevarstvenega dovoljenja
Upravno sodišče je Papir servisu odpravilo okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov v Vevčah. Čeprav je odločitev sprejelo 26. septembra, jo je okoljska organizacija Alpe Adria Green prejela šele v teh dneh. Vseh sedem civilnih iniciativ, ribiška družina Vevče in Alpe Adria Green so z odločitvijo sodišča zelo zadovoljni, saj je s tem, ko je upoštevalo njihove utemeljitve v tožbi proti ministrstvu za kmetijstvo in okolje in posledično agenciji za okolje, ki je izdala sporno dovoljenje, preprečilo, da bi to postalo pravnomočno. Zaradi napačne uporabe materialnega prava in pomanjkljivega ugotavljanja dejanskega stanja bo moral upravni organ postopek ponoviti. Več na www.delo.si.
Problemi Papir servisa niso problem občine
Odprava okoljevarstvenega dovoljenja za vevški obrat Papir servisa in njegovo morebitno zaprtje ni problem občine, temveč tega podjetja. Če bo izgubilo koncesijo za odvoz in predelavo odpadne embalaže, bo pač Slopak izbral drugega koncesionarja. To je na novinarsko vprašanje, kako komentira razveljavitev OVD za Papir Servis, na svoji tiskovni konferenci med drugim povedal župan Zoran Janković. V nadaljevanju je sicer pojasnil, da je najverjetnejši scenarij ta, da bo Papir servis skušal dobiti soglasje za neko prehodno obdobje, v katerem bo izpolnil vse zahteve, ki jih je upravno sodišče naložilo njemu in upravnemu organu ob morebitnem ponovnem pridobivanju OVD. Vzporedno pa se Snaga že pripravlja na morebitni prevzem posla z odpadno embalažo. Več na www.delo.si.
Globe ljubljanskega mestnega redarstva, ki jih vozniki dobijo, če ne plačajo parkirnine ali prekoračijo čas parkiranja, so zelo verjetno nezakonite. Gre za 40 evrov visoke kazni, ki jih redarstvo voznikom pošilja na pobudo upravljalca parkirišč – javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice. Odvetnik Lovrenc Babič iz odvetniške pisarne Teje Verbič voznikom svetuje, naj kazni nikakor ne plačajo. Več na www.dnevnik.si.
Zaradi stečajnega postopka, v katerem je Cestno podjetje Ljubljana, je v negotovosti tudi njegova hčerinska družba KPL, ki izvaja tudi zimsko službo v Ljubljani. »Bojimo se te zime«, je v zvezi s tem dejal ljubljanski župan Zoran Janković. Po njegovih besedah so zato tudi že pripravili plan B, po katerem bi zimsko službo prevzeli sami. Premoženje podjetja KPL bi se lahko znašlo v stečajni masi Cestnega podjetja Ljubljana (CPL). KPL zimsko službo za Mestno občino Ljubljana na podlagi koncesije izvaja s pomočjo podizvajalcev in s svojimi vozili. Za slednje Janković upa, da jih ne bo kdo zasegel. Več na www.delo.si.
Dražji bo najem sedmih malih gostinskih hišk
Čeprav je veseli december oddaljen še dober mesec, so v javnem zavodu Turizem Ljubljana ter v javnem podjetju Ljubljanska parkirišča in tržnice že začeli zbirati vloge za najem skupno 95 sejemskih in gostinskih hišk. Medtem ko so v Turizmu Ljubljana letos ponovno znižali najemnino sejemskih in velikih gostinskih hišk na Bregu, pa bodo morali nekateri gostinci za najem male hiške letos seči globlje v žep. Več na www.dnevnik.si.
Litijani iztožili sosede Šmarčane
Šmarčani morajo občini Litija plačati 285.850 evrov z zakonitimi zamudnimi obrestmi, je v tožbi litijske občine proti svoji sosedi odločilo Okrožno sodišče v Ljubljani. Litijska občina je zahtevala 373.820 evrov, vendar je sodišče odločilo, da do tolikšnega zneska ni upravičena. Sodba še ni pravnomočna. Neporavnani računi so iz konca leta 2002, ko sta sosedi sestavljali še enovito občino Litija, po neuspešnih poskusih zunajsodnih poravnav, pa so se Litijani odločili pravico poiskali v pravdnem postopku na sodišču. Gre za dolg do petih upnikov, ki ga je poplačala občina Litija in nato od Šmarčanov pričakovala, da jim bodo skladno z razdružitveno pogodbo del denarja vrnili. Litijski občini je uspelo sodišče prepričati v treh zadevah: stanovanje Mihelič – Puc, ki ga je bivša skupna občina prodala, čeprav je bilo v denacionalizacijskem postopku, nakup zemljišča za litijsko-šmarsko čistilno napravo in dolg do nepremičninskega sklada, z zahtevano finančno soudeležbo šmarske občine pri gradnji parkirišča pri skupnem zdravstvenem domu (ZD) in za vzdrževanje cestnih prehodov čez železniške tire pa ne. Več na www.delo.si.
Cesto v Zgornjem Logu bo gradil CGP
Na javnem razpisu Direkcije RS za ceste (DRSC) za gradnjo dela glavne zasavske ceste čez železniško progo v Zgornjem Logu je bilo izbrano novomeško podjetje CGP. Na izbor sta se pritožili avstrijsko in litijsko podjetje Strabag in Trgograd, a ju je Državna revizijska komisija zavrnila. Odločitev o oddaji naročila je postala pravnomočna, zato je podpis pogodbe z izbranim izvajalcem del že v teku, so sporočili z DRSC. Direktor podjetja Trgograd Andrej Poglajen je za Delo povedal, da je bila njihova ponudba za dva odstotka nižja od konkurenčnega podjetja, zato meni, da bi morali biti izbrani. Pravico na sodišču ne nameravajo iskati, je še dodal Poglajen. Več na www.delo.si.
Po energetski sanaciji zgradb računi za ogrevanje v Zagorju za tretjino nižji
Zagorjani, ki so se v minulih štirih letih odločili financirati 2,3-milijonsko investicijo v energetsko sanacijo večstanovanjskih zgradb, plačujejo v povprečju tudi za tretjino nižje račune ogrevanja. Konec leta bo v Zagorju energetsko saniranih okrog 800 stanovanj ali tretjina vseh, ki jih ima v upravljanju tamkajšnje Stanovanjsko podjetje. Začelo se je s projektom revitalizacije rudniških površin Remining Lowex, v sklopu katerega so v Zagorju v obdobju 2007-2012 energetsko sanirali skoraj 400 stanovanj skupne površine 27.140 kvadratnih metrov. »To pomeni izolacijo fasad, tudi kleti in ostrešij, menjavo oken, vgradnjo delilnikov toplote in varčno razsvetljavo v skupnih prostorih – skratka gre za izjemno učinkovit in tudi estetski projekt,« našteva Matej Drobež z občinskega oddelka za družbene dejavnosti in gospodarstvo. Če je bilo leta 2009, ko so se lotili obnove prvega objekta na Polju še nekaj težav s prepričevanjem etažnih lastnikov, da se energetska sanacija splača, se je kasneje sprožil plaz: zdaj ponudba ne dohaja povpraševanja. Odziv Zagorjanov je izjemen in če Eko sklad pred kratkim ne bi zaprl razpisa, bi lahko letos obnovili še osemdeset stanovanj, ocenjuje Drobež. Več na www.delo.si.
Država ni izbrala najcenejšega ponudnika
Direkcija RS za ceste je med petimi ponudniki, ki so 6. septembra oddali ponudbe za dokončanje del na loški obvoznici (gradnja predora pod Stenom), izbrala Gorenjsko gradbeno družbo skupaj s še dvema partnerjema. Njihova ponudba je vredna 22,2 milijona evrov in ni najcenejša, saj je ponudbo za 21,9 milijona oddalo bosansko podjetje Integral Inženjering s partnerjem podjetjem Gorenjc, ki je v pretežni lasti škofjeloškega gradbenega podjetja Tehnik. Osemdnevni pritožbeni rok začne teči šele ob prejemu odločitve direkcije, tako da odločitev, ki je bila na pošto ponudnikom oddana predvčerajšnjim, še ni pravnomočna. Več na www.dnevnik.si.
Sklad bo kljub poplavi praznih stanovanj gradil nova
Republiški stanovanjski sklad namerava ob TVD Partizan na Jesenicah zgraditi dva bloka s 46 stanovanji, čeprav je imel tam že leta 2009 težave pri prodaji svojih stanovanj v treh blokih na Prešernovi cesti. Poleg tega je po podatkih statističnega urada na Jesenicah 748 praznih stanovanj. Investicija bo predvidoma znašala 6,5 milijona evrov, kar pomeni, da bo gradnja vsakega stanovanja stala približno 140.000 evrov. Na stanovanjskem skladu niso komentirali tega, da je na Jesenicah toliko praznih stanovanj, gorenjski nepremičninski posredniki pa o pravilnosti podatka statističnega urada dvomijo. Danijel Smuk iz nepremičninske agencije Smuk pravi, da je precej teh »praznih« stanovanj zasedenih na črno, kljub temu pa jih je po njegovem praznih do dvesto vseh starosti. Direktor stanovanjskega sklada Žiga Andoljšek je prepričan, da bodo s projektom na trgu dosegli ugodne prodajne cene oziroma cene najema, vendar kakšne bi te lahko bile, ni povedal. Oddaja stanovanj v najem je po njegovem prioriteta sklada, čeprav se še niso odločili, ali bodo nova stanovanja prodali ali oddali. Smuk meni, da bi za nova stanovanja ob TVD Partizan prodajalec lahko iztržil največ 900 evrov za kvadratni meter. Več na www.delo.si.
Ob Bohinjskem jezeru bo padla še ena hiša
Za torek je napovedano rušenje hiše Darka Kuzmiča ob Bohinjskem jezeru. Država tako nadaljuje inšpekcijske postopke, čeprav namerava do sredine prihodnjega leta sprejeti zakonodajo, ki bo omogočila legalizacijo neproblematičnih nedovoljenih črnih gradenj tudi v TNP. »Vse pravne možnosti sem izčrpal in mi bodo hišo podrli,« pred rušenjem ugotavlja Darko Kuzmič, ki se tako kot številni drugi sprašuje kako je mogoče, da se nekateri drugi razvpiti inšpekcijski primeri (izpostavil je primer Marka Jakliča in njegove črne gradnje nad Polhovim Gradcem) vlečejo dolga leta. Hiše Kuzmič sam ne bo podrl, za zdaj pa še ne ve, kje bo živel od prihodnjega tedna naprej in se, kot pravi, s tem niti ne ukvarja. Prostega občinskega stanovanja zanj občina Bohinj nima, pravi župan Franc Kramar. Kuzmič v primeru predvidenega rušenja njegove hiše ocenjuje, da bi se Bohinjci lahko odločili za državljansko nepokorščino ali kakšno drugo obliko upora, vendar konkretnejši ni bil. Župan o tem pravi, da v Bohinju obstajajo ljudje, ki so pripravljeni na cesto podreti drevo ali stresti kamion peska in tako gradbenim strojem za kakšen dan onemogočiti dostop do Kuzmičeve hiše, a pri tem ugotavlja, da to ni rešitev. Več na www.delo.si.
Center 2864 nad Bohinjem bo predvidoma pripravljen za poletno sezono
Podjetje 2864 po težavah z zagotavljanjem služnosti na nekaterih zemljiščih še pred koncem leta vendarle pričakuje gradbeno dovoljenje za izgradnjo smučarskega centra nad Bohinjsko Bistrico. Zgodaj spomladi naj bi se začela dela, tako da bi žičniške naprave začele obratovati že v času poletne sezone. Vsa dokumentacija za izgradnjo smučišča je pripravljena in je že bila vložena tudi na ministrstvu za infrastrukturo in prostor, ki bo izdalo gradbeno dovoljenje, je za STA povedal Boštjan Čokl, direktor podjetja MPM Engineering, ki je skupaj z drugim največjim proizvajalcem žičniških naprav na svetu Leitnerjem ustanovitelj podjetja 2864, torej investitorja v smučarski center. Več na www.dnevnik.si.
Pet milijonov in pol za pitje kave
Kulturni minister Uroš Grilc je po obisku gradu Snežnik napovedal, da bodo z razpisom kmalu poiskali vsaj najemnike grajske pristave. »Dolgoročni najemnik bo moral biti pripravljen vlagati v dokončanje objektov in jih začeti uporabljati za gostinsko, turistično in hotelsko ponudbo,« je dejal Grilc. Pet let po sicer kakovostni obnovi gradu in delni obnovi pristav, za dokončanje katerih bi bilo potrebnih še približno milijon evrov, te še vedno samevajo, del odgovornosti za to pa nosi prav kulturno ministrstvo. Že pred dvema letoma se je za najem vsaj dela še ne povsem dokončane pristave in ureditev gostinskega lokala zanimalo lokalno podjetje Kovinoplastika Lož, družba pooblaščenka, ki je z ministrstvom podpisala celo pogodbo, a nato iz vsega skupaj ni bilo nič, saj ministrstvo ni pridobilo uporabnega dovoljenja. Takratni pristojni na ministrstvu so namreč ocenili, da bi bilo bolj smiselno, da bi objekte opremila kar država sama in jih šele nato oddala, da bi v primeru menjave najemnikov lahko čim prej našla nove. Več na www.dnevnik.si.
Pogorišče OŠ Stara Cerkev sameva, prenova se draži
Pogorela OŠ Stara Cerkev ne bo obnovljena do konca leta oziroma do zimskih počitnic, saj se gradbena dela niso niti začela. Po napovedih bodo imeli učenci pouk v šoli šele prihodnje šolsko leto. Pa tudi investicija se je s prvotnih 1,3 oziroma 1,5 milijona evrov povečala na skoraj dvakrat višji znesek, 2,4 milijona evrov. »9. novembra bo minilo pet mesecev od požara na naši šoli, z ministrstva pa smo dobili informacijo, da tehnična dokumentacija še vedno ni usklajena,« pravi ravnateljica Osnovne šole (OŠ) Stara CerkevSonja Veber. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred desetimi dnevi od občine Kočevje zahtevalo revizijsko poročilo o obnovi OŠ Stara Cerkev zaradi treh glavnih razlogov: neusklajenosti projektne in investicijske dokumentacije, neupoštevanja usmeritev Zavoda za gradbeništvo Slovenija in ministrstva, hkrati pa na ministrstvu ugotavljajo, »da so v dokumentaciji predvideni posegi, o katerih menimo, da niso potrebni (npr. vgradnja prisilnega prezračevalnerga sistema), medtem ko niso obdelani sklopi, za katere ocenjujemo, da bi morali biti nujno preverjeni za izpolnitev bistvenih zahtev (npr. preveritev gradbenega stanja ohranjenega nadstropja v izmeri 454,51 m²)«. Več na www.delo.si.
Lastnikom se nasmihajo gradbena dovoljenja
Dolenjsko pokrajino neizbrisno zaznamujejo številni vinogradi in zidanice, a gradnje na vinogradniških območjih so pogosto nelegalne ali neskladne z veljavnimi predpisi. Tako je tudi v Mestni občini Novo mesto, kjer so na pobudo tamkajšnjega Zavoda za turizem pred dvema letoma začeli pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta, s katerim bodo lastnikom zidanic, ki odstopajo od določil občinskega prostorskega načrta, zagotovili pravno podlago za pridobitev gradbenih dovoljenj. Več na www.dnevnik.si.
Urgentni center Maribor: Konzorcij privolil v pogajanja o ceni
Na ministrstvu za zdravje so sprejeli odločitev, ki naj bi zagotovila še pravočasen začetek obnove mariborske urgence: s konzorcijem podjetij GH Holding in Tames, ki se je na ponovljenem razpisu s ponudbo za 18,7 milijona evrov edini potegoval za gradbena dela, se bodo pogajali za znižanje cene. Ministrstvo je gradnjo ocenilo na 11,3 milijona evrov. Postopek izbire izvajalcev obnove urgentnega centra v Mariboru se vleče že od aprila, ko je ministrstvo objavilo prvo javno naročilo, a je moralo nato zaradi pritožb postopek ponoviti. Na drugi razpis se je za gradbeno-obrtniška dela prijavil le konzorcij GH Holding in Tames, vendar njegova ponudba v višini 18,7 milijona evrov za ministrstvo za zdravje ni bila sprejemljiva, saj je za več kot polovico presegla ocenjeno vrednost. Zato je ministrstvo, kot smo prvi poročali v Delu, ustavilo razpis, zdaj pa je sprejelo odločitev, da nadaljuje postopek na podlagi pogajanj s konzorcijem GH Holding in Tames. Več na www.delo.si.
Kooperativa kot odgovor na individualno stanovanjsko politiko
Sodeč po podatkih popisa prebivalstva iz leta 2011 je kar 98,3 odstotka prebivalcev Slovenije živelo v zasebnih gospodinjstvih. Mestni mladinski svet Maribor upa, da bi ljudem približali sicer v tujini že močno razširjen sistem stanovanjskih kooperativ oziroma zadrug. Projekt Stanovanjska kooperativa je možna rešitev stanovanjskega problema mladih v Mariboru. Namen Mestnega Mladinskega sveta Maribor (MMSM) je preveriti, kakšno je dojemanje mladih in ostalih generacij in seveda tudi občinske politike ter lokalne skupnosti do ustanavljanja le teh. Več na www.dnevnik.si.
Romska restavracija: Namesto pogodbe nove obljube
Minuli petek ob 11. uri so bili predstavniki združenja Epeka povabljeni na Mestno občino Maribor na podpis pogodbe, po katerem naj bi jim Andrej Fištravec izročil ključe že dolgo zaprte restavracije Ču-Ču v nekdanji železničarski koloniji. »Uro pred dogovorjenim terminom smo prejeli klic z občine. Sporočili so nam, da župan umika podpis pogodbe,« je razočaran Peter Tomaž Dobrila, predsednik Epeke. Združenje Epeka, ki je prav te dni pridobilo status socialnega podjetja, v sodelovanju z Romskim društvom Romano Pralipe Maribor vodi enkratni projekt v Sloveniji. Odpirajo prvo romsko restavracijo v Mariboru, v Sloveniji in v Evropi: Romani kafanava, v kateri bi stregli specialitete romske kuhinje, bi delovala po načelih socialnega podjetništva, delovno mesto pa bi dobili ljudje iz ranljivih skupin. Več na www.dnevnik.si.
Na Ptuju nimajo denarja za že odobrene evropske projekte
Ptujski občini bo prihodnje leto zmanjkalo denarja celo za lastno soudeležbo v projektih, za katere je že pridobila evropsko ali državno sofinanciranje. Ker ugodnih virov za posojila nima več na voljo, se bodo morali kakšnemu projektu odpovedati in zavrniti sofinancerski delež. Drugo fazo sanacije vodnih virov Dravskega in Ptujskega polja bo država sofinancirala s 4,7 milijona evrov in dela so že začeli. Za drugo fazo obnove dominikanskega samostana je država odobrila 800.000 evrov, ptujska občina pa ima za obnovo v prihodnjem proračunu predvidenih 1,62 milijona evrov. »Že za ti dve naložbi se bomo prihodnje leto zadolžili za milijon evrov, saj nam denarja za lastno udeležbo zmanjkuje,« pravi ptujski župan Štefan Čelan. Več na www.delo.si.
Velenjski proračun 2014 višji za petino
Proračun Mestne občine Velenje za leto 2014 bo znašal kar 58,7 milijona evrov in bo za 12,2 milijona evrov višji do letošnjega, predvideva osnutek, ki so ga soglasno sprejeli svetniki. Kot jim je pojasnil župan Bojan Kontič, je proračun višji predvsem zaradi povečanja občinskih investicij. To ne bi bilo mogoče, če Velenje ne bi bilo tako uspešno pri pridobivanju namenskega sofinanciranja. Na občinski račun se bo prihodnje leto iz proračunov republike in EU nateklo kar 18 milijonov evrov za projektno sofinanciranje; država bo za investicije zagotovila 4,9 milijona evrov, evropskih strukturnih sredstev bo 1,9 milijona evrov, kohezijskih pa 11,2 milijona evrov. Več na www.delo.si.
Mnogim, ki so se v minulih letih kadar koli peljali skozi Velenje in pot nadaljevali bodisi proti Šoštanju ali Koroški, je pogled velikokrat ušel proti 80-metrski znamenitosti, kot so nekateri imenovali smučarsko skakalnico ob vpadnici v mesto. Na skakalnico so bili Velenjčani dolgo časa ponosni, pa čeprav sploh niso vedeli, da sta tako skakalnica kot tudi sodniški stolp postavljena nelegalno. Ironija pa je, da sta mobilna operaterja, kot sta Telekom in Tušmobil, legalno pridobila vsa dovoljenja za to, da sta na vrhu črne gradnje, torej v tem primeru skakalnice, postavila več baznih postaj. Nazadnje je bilo na njej menda celo deset anten, zato so glas povzdignili tudi prebivalci krajevne skupnosti Staro Velenje, ki so se zbali za svoje zdravje. Več na www.dnevnik.si.
Civilna iniciativa vztraja pri zaprtju poligona Poček
V civilni iniciativi so presenečeni nad tem, da bo vlada predvidoma že prihodnji mesec sprejela državni prostorski načrt za Poček. Še naprej vztrajajo, da bi bilo poligon treba zapreti, in se ograjujejo od vsakršnih pogajanj o nadomestilih in taksah med občino in Ministrstvom za obrambo (Mors). Čeprav zahtevajo takojšnjo ustavitev vsakršnih vojaških aktivnosti, so se na Počku včeraj z letali Pilatus PC-9M začela usposabljanja pilotov 152. letalske eskadrilje Slovenske vojske. »Civilna iniciativa Pivška kotlina brez streljanja se nikoli ni zavzemala za kakršnekoli odškodnine, denarna nadomestila in takse! Njene zahteve so zapisane v peticiji, ki jo je podpisalo več kot 17.000 podpisnikov. Pogajanja med občino Postojna in Mors niso posel civilne iniciative, zato se od njega odločno ograjuje,« so sporočili iz civilne iniciative. Več na www.delo.si.
Cene stanovanj propadlega gradbinca padle za tretjino
Elitna soseska Nokturno s pogledom na Koprski zaliv po stečaju vlagatelja Gradbenega podjetja Grosuplje že več kot dve leti ostaja soseska duhov – čeravno jo je gradbinec oglaševal kot sosesko z dušo oziroma sosesko, v kateri bo »z občutkom, smislom in razumevanjem modrosti o skladnem življenju s krajino dobra energija kot esenca sproščala lepe misli in predla v dobro počutje«. Dobra energija gradbincu očitno ni pomagala, saj je kmalu pristal v stečaju. Sosesko še vedno varujejo varnostniki in skrbijo, da je ne bi izropali razočarani upniki – večinoma manjši obrtniki, ki so po gradnji ostali brez plačil. Stečajni upravitelj Jožef Patty nam ni odgovoril, koliko je v zadnjih letih že odštel za najem varnostnikov, iz njegovih poročil pa je razvidno, da je od stečaja aprila 2011 do letošnjega julija za stroške varovanja vseh objektov grosupeljskega gradbinca na več lokacijah po Sloveniji odštel slabega četrt milijona evrov. Več na www.dnevnik.si.
Nadomestni avtobusni prevoz zaradi del na železniški postaji Divača
Zaradi obsežnih gradbenih del na železniški postaji Divača do 14. decembra oziroma do preklica, organiziran nadomestni avtobusni prevoz potnikov med Divačo in Koprom, Divačo in Hrpeljami – Kozino, Divačo in Prešnico ter ob delovnikih med Divačo in Sežano, so sporočili s Slovenskih železnic. Več na www.delo.si.