Odstopila zaradi uzurpacije Počka
»Ministrstvo za obrambo se o Počku ne pogaja, pač pa naše argumente preprosto ignorira,« je včeraj v odstopni izjavi zapisala podžupanja Margareta Srebotnjak Borsellino. Postojnčane poziva, naj preprečijo sprejetje državnega prostorskega načrta (DNP) za Poček, če ne bo usklajen z njihovimi stališči. Zatikanja med pogajalci ministrstva za obrambo (Mors) in postojnskimi pogajalci o odškodninah za obremenjevanje okolja in prebivalstva z vojaškimi dejavnostmi, povezanimi z osrednjim vadiščem Slovenske vojske, se vlečejo najmanj od leta 2008, več kot 70 odstotkov udeležencev občinskega referenduma leta 2000 pa je že tedaj povedalo, da hočejo ukinitev vadišča. Vodji postojnskega dela koordinacijske skupine za izvajanje medsebojnega dogovora Margareti Srebotnjak Borsellino, ki je ves čas zahtevala zakonsko ureditev razmerja med občino in ministrstvom, pa je prekipelo po seji skupine prejšnji četrtek. Več na www.delo.si.
Zaradi ignorantskega in avtoritativnega odnosa ministrstva za obrambo in nenazadnje dejstva, da pogajalska skupina pravzaprav nima nobene teže več, nepreklicno odstopam z mesta vodje pogajalske skupine občine Postojna za izvajanje dogovora z ministrstvom za obrambo,« je včeraj sporočila postojnska podžupanja Margareta Srebotnjak Borsellino. Kot smo poročali, dogovor med občino in ministrstvom v zameno za obremenitve okolja in ljudi, ki jih povzroča osrednje vojaško vadišče Slovenske vojske, predvideva (do) 260.000 evrov letne odškodnine oziroma vlaganj v lokalno javno infrastrukturo, a se po besedah Srebotnjak Borsellinove dejansko ne izvaja več. Po večletnih neizplačilih je ministrstvo del dolga letos spomladi sicer kompenziralo s prenosom starih vojaških stanovanj na občino, a se je kmalu ponovno zapletlo. Novi minister Roman Jakič je sprva napovedal, da zaradi finančnih razmer letos sploh ne bodo izplačali odškodnine, nato pa zaradi ostrega odziva občine pristal na izplačilo 75.000 evrov, kar je po oceni Borsellinove »res drobiž«. Več na www.dnevnik.si.
Ajdovska burja odnaša regijsko odlagališče
Župan Marijan Poljšak je županskim kolegom obljubil sklic nove izredne seje, vendar gre slutiti, da je odločitev Ajdovcev dokončna. V tem primeru bi projekt padel. Župani so se včeraj v Bovcu za debato o Regijskem centru za ravnanje z odpadki (RCERO) Nova Gorica zaprli pred javnostjo, toda v razpravi polni slabe volje so od Poljšaka izsilili zgolj novo zasedanje ajdovskega občinskega sveta, ki je pretekli teden za en glas potrdil umik novih naložb v projekt. Več na www.delo.si.
Regija Ajdovce poziva, naj o smeteh premislijo še enkrat
Potem ko so v Ajdovščini minuli četrtek občinski svetniki odločili, da ne bodo več sodelovali pri urejanju Regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO) Nova Gorica, so jih včeraj župani preostalih severnoprimorskih občin pozvali k vnovičnemu premisleku. »Župani smo sklenili, da projekt odlagališča nadaljujemo, poleg tega pa smo ajdovskega župana Marjana Poljšaka prosili, da skliče izredno občinsko sejo, na kateri bomo svetnikom še enkrat predstavili, kaj projekt pomeni za regijo in kakšne posledice ima njihov odstop,« je včeraj pojasnila kobariška županja in trenutna predsednica sveta regije Darja Hauptman. Več na www.dnevnik.si.
Površina pomembno vpliva na vrednost nepremičnine
»Kako je mogoče, da je moje stanovanje za več tisoč evrov dražje ovrednoteno kot popolnoma enaka enota v nadstropju tik nad nami?« Lastniki v večstanovanjskih stavbah radi primerjajo pripisane vrednosti nepremičnin s sosedi, na geodetski upravi pa pri tem opozarjajo: če so podatki o stanovanjih različni, se razlikuje tudi pripisana vrednost. Ko smo pred leti morali geodetski upravi sporočiti podatke o naših nepremičninah, so se lastniki te obveznosti lotili na različne načine. Nekateri so natančno premerili vsako ped hiše ali stanovanja, drugi so popisovalcem dali podatke iz kupoprodajne pogodbe, tretji so površine posameznega dela ocenili čez prst. Več na www.delo.si.
Z davčnim dolgom do prikrite mini nacionalizacije?
Vlada z novim zakonom o davku na nepremičnine revnim državljanom, ki davka ne bodo mogli plačevati, po zgledu plačevanja oskrbe v domovih za starejše omogoča uveljavitev davčnega posojila oziroma davčnega dolga, ki se knjiži na nepremičnino. Mnogi menijo, da bo država s tem izpeljala prikrito mini nacionalizacijo. Več na www.dnevnik.si.
Novi davki dodatno breme turizmu
Medtem ko so o davku na nepremičnine že veliko povedali kmetje, gozdarji, upokojenci in lastniki stanovanj, je manj pogosta informacija o tem, kaj bo davek prinesel gospodarstvu in tistim, ki zaposlujejo. V turizmu so marsikje prepričani, da se jim račun ne bo izšel ter jih bo silil v dodatno racionalizacijo in odpuščanje. V obmorskem turizmu bi zaradi novega davka morali državi odšteti za več milijonov evrov nepremičninskega davka. V skupini Hoteli Bernardin so izračunali, da so za uporabo stavbnega zemljišča v tem letu morali piranski in izolski občini odšteti 778.000 evrov. Po ocenah pred zadnjo indeksacijo pa se je s predlaganim davkom na nepremičnine znesek povišal na 1,56 milijona evrov. »Takšno povečanje davkov bi zelo negativno vplivalo na denarni tok, na rezultate poslovanja in na pogajanja z bankami o dolgoročni finančni stabilizaciji podjetja ter dodatno otežilo izvajanje investicij v osnovno dejavnost podjetja, kar je za nas vitalnega pomena,« je glede predlagane obdavčitve povedal predsednik uprave Hotelov Bernardin Marko Jazbec. Več na www.delo.si.
Janša: Nepremičninski davek napačen, ker prizadene ljudi na socialnem robu in gospodarstvo
Nepremičninski davek ne bi bil potreben, če bi stvari tekle normalno naprej, kot so bile zastavljene v lanskem letu, ko “smo praktično že imeli prve zelene veje oz. oživljanja gospodarstva”, je prepričan predsednik SDS Janez Janša. Davek se mu zdi napačen, še posebej v delu, ki prizadene posameznike na socialnem robu in gospodarstvo. Janša je ob robu predstavitve svoje nove knjige Za kulturo življenja v Velenju povedal, da bo nepremičninski davek “gospodarstvu povečal stroške, kar pomeni, da bo manj investicij, manj delovnih mest in posledično manj gospodarske rasti”. In posledično bo ta ali naslednja vlada iskala vire v novih davkih, je pojasnil. Več na www.dnevnik.si.
Eden od ciljev prenove zakona o romski skupnosti, ki bo danes v Ljubljani dočakala javno predstavitev mnenj, je, da bi bili Romi bolj intenzivno vključeni v zakonodajni proces. Zato je nenavadno, da so včeraj romski predstavniki še ugibali, kakšen predlog bo danes na mizo postavila vlada. Po šestih letih, odkar je Slovenija postala prva evropska država s posebnim zakonom o romski skupnosti, se bo ta zakon spremenil. »Leta 2007 je bil napisan v naglici, ustrezal je tedanjim razmeram,« spominja predsednik Foruma romskih svetnikov Darko Rudaš. Leto prej se je Sloveniji zgodil nasilni shod krajanov zoper romsko družino v Ambrusu, kar je bil eden od pomembnih političnih momentov, ki so pospešili nastajanje zakona. »Zakon pa ima danes veliko pomanjkljivosti,« opozarja Rudaš. Predvsem to, da ni usklajen s področno zakonodajo.« Več na www.dnevnik.si.
Parkirnino v centru bomo plačevali dlje
Mestna občina je v obravnavo na novembrski seji mestnega sveta dala tudi predlog odredbe, s katero bi se parkirnina v ožjem mestnem središču na območju časovno omejenega parkiranja s parkomati plačevala dve uri dlje. Namesto do 18. ure bo parkiranje tam plačljivo do osme zvečer. Prav tako bo čas plačljivega parkiranja podaljšan ob sobotah. V centru mesta bo tako treba plačevati parkirnino vse do 15. ure (doslej do 13.), na parkirišču Sanatorij Emona pa bo delovni čas plačljivega parkiranja med 6. in 20. uro (prej od 7. do 15.). Z uredbo je določeno tudi novo plačljivo parkirišče v Gosarjevi ulici, torej v neposredni bližini bežigrajskih fakultet. Več na www.delo.si.
Urbana oaza na Viču po novem soseska za upokojence
Podjetji Merideis in Velinvestment, ki ju obvladuje Mihael Karner, se kljub nasprotovanju sosedov nista odpovedali stanovanjskemu projektu Urbana oaza na Viču. Arhitekturni biro Nula8 je namreč oktobra letos pripravil novo idejno zasnovo. Po dokumentih, ki nam jih je priskrbel naš vir informacij, se novi načrt precej razlikuje od prvotnega. Kot je razvidno iz tehničnega poročila, so se dokončno odpovedali trem manjšim blokom med mestno Gradaščico in Jamovo cesto (tam zdaj trenutno stoji prek 200 zasebnih garaž), in vso energijo usmerili na kačast blok med potokom in poslovno-proizvodnimi prostori v obnovljenih prostorih nekdanjega Tovila. Po rušenju in odstranitvi starih stanovanjskih in drugih objektov v gozdičku imajo zdaj v načrtu gradnjo velikanskega stanovanjskega bloka s 181 stanovanji na treh podstavkih z eno kletno in šestimi nadzemnimi etažami. V njem naj bi bili varovana stanovanja, v pritličju pa poleg atrijskih stanovanj tudi poslovni prostori. Več na www.delo.si.
Slovenska cesta: Kreativno? Praktično? Poceni? (video)
Prvi mesec, potem ko je Mestna občina Ljubljana uresničila dolgo napovedovano zaporo Slovenske ceste, je že minil in kmalu naj bi se poslovili še varnostniki, ki nadzorujejo vstop. Nejevolje je malo manj, prometa še vedno veliko, mnenja občanov pa so tradicionalno različna. »Prve dni je še zelo veliko voznikov želelo zapeljati na Slovensko cesto, potem ko so zarisali talne označbe, pa se je stanje precej izboljšalo. Italijani ali Štajerci se hočejo pregovarjati, sicer pa večina le mirno obrne,« pravi varnostnik, ki že ves čas zapore vsak dan med 8. in 20. uro pazi, da se med mestne avtobuse in taksije vrinejo le stanovalci, dostavna vozila, diplomati in gosti hotela Slon. Sprva je bilo predvideno, da bodo varnostniki prisotni do 13. oktobra, a so nadzor podaljšali. Več na www.dnevnik.si.
Začasna ureditev Slovenske ceste je stala 120 tisočakov
Stroški izvedbe začasne ureditve Slovenske ceste so bili precej večji od predvidenih. Če so na občini še v začetku septembra obljubljali, da ne bodo višji od 55 tisoč evrov, je končni račun krepko presegel sto tisočakov. Naj spomnimo, v začetku septembra, ko so na občini predstavili projekt preurejanja Slovenske ceste, je podžupan Janez Koželj poudaril, da bodo začasno ureditev (ta naj bi veljala le nekaj mesecev, saj so za prve mesece prihodnjega leta napovedali temeljito prenovo ceste, skupaj z obnovo komunalnih vodov) izvedli s čim manj preurejanja in gradbenih del ter čim manjšim vložkom. Več na www.delo.si.
NLB z izvršbo nad zemljišča Velgradenj
Nova Ljubljanska banka Zasavje je zahtevala izvršbo na zemljiščih družbe Velgradnje ob Masarykovi ulici. Banka želi parcele, kjer bi lahko po načrtih zrasel velik poslovno-stanovanjski kompleks, prodati. Čeprav je občinski prostorski akt v bližini ljubljanske železniške postaje že pred leti predvidel kopico stolpnic, danes stoji le Situla, katere gradnja bi skoraj nasedla zaradi stečaja gradbenega podjetja Kraški zidar. Ena izmed za zdaj še neuresničenih stolpnic je tudi tista, ki bi morala zrasti na vogalu Masarykove in Šmartinske ceste, na mestu nekdanje Veletekstilove tovarne. A te stolpnice, kot kaže, ne bo še vsaj nekaj časa. Več na www.dnevnik.si.
Medtem ko SGP Tehnik, Imos in Strabag dokončujejo stanovanjske bloke v sklopu soseske Zeleni gaj na Brdu, ki bi jih že pred časom moralo zgraditi propadlo Gradbeno podjetje Grosuplje, republiški stanovanjski sklad zaman išče družbo, ki bi v javno-zasebnem partnerstvu za sklad zgradila dva večstanovanjska objekta, v zameno za to pa bi lahko na Brdu zgradila in prodala vrstne hiše. Tudi na ponovljenem javnem razpisu sklad namreč ni prejel niti ene same ponudbe za partnerstvo. Več na www.dnevnik.si.
Pot spominov in tovarištva: V treh letih bodo zamenjali 239 klopi
Oglasila se nam je ogorčena bralka, ki ne razume, zakaj ob Poti spominov in tovarištva še povsem uporabne klopi menjavajo za po njenem mnenju bistveno slabše nove. Investicija se ji zdi v duhu varčevanja milo rečeno nenavadna. Na ljubljanski mestni občini skopo pojasnjujejo, da je bila leta 2010 na natečaju izbrana nova ljubljanska klop in da se je letos začel prvi del zamenjav, v celoti pa naj bi nove klopi nadomestile stare v treh letih. Letos jih bodo zamenjali 166, prihodnje leto pa še 73 – od tega jih bo imelo naslon le 38. Čez zimo bodo postavili le podstavke, spomladi pa še lesene dele, pojasnjujejo na občini. Več na www.dnevnik.si.
Nesojeni evropski projekt brez izvajalca
Državna revizijska komisija (DRK) je razveljavila odločitev Javnega holdinga Ljubljana (JHL) o izbiri izvajalca za nadgradnjo sistema odvajanja komunalne odpadne vode v občinah Medvode in Vodice ter gradnjo povezovalnega kanala C0 v ljubljanski občini. JHL za omenjene občine vodi postopek javnega naročila za gradnjo kanalizacije v skupni dolžini približno 45 kilometrov. Izbiranje gradbinca za projekt, katerega vrednost je v proračunu MOL ocenjena na slabih 38 milijonov evrov, se vleče že nekaj mesecev, in kot kaže, ne bo končano v kratkem. Več na www.delo.si.
Ne za trgovski center pri pokopališču
Logaška civilna iniciativa hoče preprečiti gradnjo trgovskega centra na travniku sredi Logatca, občinski svetniki bodo danes odločili, ali bodo pritrdili interesom lastnika in investitorja ali Logatčanom. Zanimanje za izdelavo prostorskega načrta za gradnjo trgovskega centra na 6200 kvadratnih metrih površin sredi Logatca je pokazal lastnik zemljišča in investitor Marjan Pišljar oziroma njegovo podjetje Metalka Commerce, nasprotujejo pa mu številni Logatčani, zbrani v civilni iniciativi. Nasprotovali so že na javni obravnavi na začetku oktobra. Več na www.delo.si.
Tržiški svetniki danes o izgubljeni Vili Bistrica
Danes bosta odvetnika Zorko Benedičič in Klavdij Jožef Novak tržiškim svetnikom razkrila, kakšne možnosti ima občina Tržič v tožbi proti državi zaradi izgube Vile Bistrica, svojega edinega protokolarnega objekta. Župan Borut Sajovic je zaradi občutljivosti informacij že napovedal, da bo v tem delu seje predlagal, naj bo zaprta za javnost. Župan Sajovic nam je pred sejo povedal le, da je bila bistvena napaka storjena med letoma 2002 in 2004, ko je sodišče pravico do vračanja v naravi dalo državi, ob obnovi denacionalizacijskega postopka 2009 pa je bilo odločeno, da občina Tržič nima pravnega interesa. Več na www.delo.si.
Za poplave 2012 letos 40 milijonov, 2014 drobiž
Po poplavah novembra 2012, ko je bilo popisano za 373 milijonov evrov škode, so politiki obljubljali pomoč s figo v žepu. Država je lani za odpravo škode zagotovila 15 milijonov, letos 40 (od tega 14 milijonov EU), rebalans proračuna za leto 2014 pa močno krči denar za sanacijo vodotokov. »Leto dni po poplavah se še uspe zagotoviti sredstva za obnovo, potem se na sanacijo počasi pozabi,« je za Delo dejal vodja sektorja za odpravo posledic naravnih nesreč na ministrstvu za okolje Ervin Vivoda. Lansko deževje je z upoštevanjem davka največ škode, 233,4 milijona evrov, povzročilo na vodotokih. Vlada se je decembra odzvala s 4,7 milijona intervencijskih evrov, sanacijski program za obdobje 2013–2017 za urejanje rečnih strug predvideva dodatnega 100,3 milijona investicij. Več na www.delo.si.
Slovenski vasi se obeta novo življenje
Minister za obrambo Roman Jakič in brežiški župan Ivan Molan bi morala včeraj podpisati pogodbo o neodplačnem prenosu nepremičnin v nekdanjem tehničnem remontnem zavodu Bregana v Slovenski vasi na občino Brežice. Vendar so na obrambnem ministrstvu podpis zaradi, kot navajajo, pripomb občine Brežice k predlaganemu besedilu pogodbe tik pred zdajci preložili na poznejši čas. »Po preučitvi besedila pogodbe smo ugotovili, da se z zapisanimi omejitvami pri razpolaganju z javnim interesom, ki so celo strožje od zakonskih, ne moremo strinjati. Za iskanje najprimernejše rešitve si moramo tako na občini kot na ministrstvu vzeti nekaj časa. Upam, da bomo ustrezno spremenjeno pogodbo podpisali prihodnji teden,« nam je včeraj zaupal Molan. Več na www.dnevnik.si.
Najstarejši narodni dom na Slovenskem že leta klavrno propada. Po številnih neuspelih poskusih oživljanja in obnove so na novomeški občini pripravili program oživitve, ki je zdaj zrel za javno predstavitev. V programu so pripravljalci v Narodni dom umestili multimedijsko predstavitev mesta, večnamenski prireditveni center, sprejemnico, prodajalno spominkov in umetniških del, gostinski lokal čitalniškega tipa, muzejsko dejavnost s postavitvijo stalne razstave o zgodovini mesta, galerijo pomembnih Novomeščanov s stalno razstavo Leona Štuklja ter razstavni in ustvarjalni prostor, namenjen umetniškim ateljejem. Pri določanju programov so upoštevali pretekla prizadevanja – tako Društva Novo mesto kot občinske uprave – razen tistih vsebin, ki jih že izvajajo, denimo umestitve gledališča, saj v Novem mestudeluje Anton Podbevšek Teater, pojasnjujejo na občini. Več na www.dnevnik.si.
Iniciativa mestni zbor: Ni res, da se v Mariboru ni nič spremenilo
Skoraj leto dni po začetku uličnih protestov v Mariboru, ki ga je spodbudila postavitev radarjev za merjenje hitrosti na cestah, v Iniciativi mestni zbor opozarjajo, da ni res, da se v Mariboru po vstajah ni nič spremenilo. Kot pravijo, v mestu deluje več skupin, ki si prizadevajo za direktno demokracijo. Iniciativa mestni zbor, ki je nastala po mariborskih vstajah in po mestu prireja četrtne in krajevne zbore prebivalcev, je v današnjem javnem pismu s podpisanim Gregorjem Stamejčičem – Grizlijem zapisala, da so mediji v razpravah ob obletnici postavitve radarjev v Mariboru »spregledali resne spremembe, ki so se začele dogajati po vstajah v Mariboru. Skratka, spregledali so, da se je mesto odločilo biti demokratično.« Več na www.delo.si.
Dnevnikova radovednost prekinila čudna nakazila
Kolektivne sanje nekdanjega župana Franca Kanglerja in režiserja Tomaža Pandurja, po katerih naj bi na mariborskem desnem obrežju Drave vzniknila impozantna novogradnja Mariborskega kulturnega središča (Maks), so za mesto postale finančna nočna mora. Občinsko podjetje ZIM je v Maks vložilo blizu 4,5 milijona evrov, od tega je približno dva milijona prejelo od občine v denarju in nepremičninah. ZIM je že leta 2011 obsedel na dolgovih in na gradbeni luknji na Studencih. Megalomanski projekt je dokončno pogorel po tem, ko je država odrekla desetmilijonsko sofinanciranje Umetnostni galeriji Maribor (UGM), ki jo je Kangler umestil v Maks v upanju, da bo tako zakrpal finančno luknjo v tej naložbi. Več na www.dnevnik.si.
Kupcev za cerkvena stanovanja ni
Razprodaja premoženja mariborske nadškofije ne gre po načrtih. Tudi na drugo dražbo 14 stanovanj v starem mestnem jedru ni prišel nihče, čeprav je bila izklicna cena kar polovico nižja. Stanovanja v Barvarski ulici poskuša prodati banka Raiffeisen. Na prvi dražbi je bila izklicna cena 604.838 evrov, a varščine ni vplačal nihče. Sodišče je dražbo ponovilo in ceno znižalo na 302.419 evrov, vendar dražiteljev tudi tokrat ni bilo. Zdaj bo, kot je predlagal pravni zastopnik banke Raiffeisen odvetnik Velimir Cugmas, razpisalo še tretjo dražbo, a ne prej kot v petih mesecih. Izklicna cena bo ostala enaka. Več na www.delo.si.
Veolia še drugič iztožila občino Maribor
Mestna občina Maribor (MOM) je v sporu z avtobusnim prevoznikom Veolio zaradi razlike med izplačano subvencijo in dejanskimi stroški doživela novo hladno prho. Veolia je pravnomočno zmagala in mestni proračun bo siromašnejši za skoraj 822.000 evrov. »Potrditev sodbe je pričakovana in od mestne občine pričakujemo plačilo,« je zmago na drugi stopnji komentiral pravni zastopnik Veolie, odvetnik Robert Berkovič. Poleg premalo plačane subvencije v obdobju od julija do novembra 2006 bo morala občina Veolii, ki se po novem imenuje Arriva Štajerska, plačati še skoraj 18.000 evrov pravdnih stroškov ter zamudne obresti. Več na www.delo.si.
Četrti poskus: grad Borl bo spet naprodaj
Grad Borl na obronkih Haloz bo ministrstvo za kulturo (MK) znova poskusilo prodati, kar bo že četrti poskus letos. Razpis bo objavljen do konca leta, ponudbe možnih kupcev pa bodo zbirali neposredno, tako kot pri tretjem poskusu. Najprej so grad ponujali na dveh neuspelih javnih dražbah. Januarja so grad in pripadajočo okolico ponujali za izklicno ceno 2,23 milijona evrov, na drugi dražbi v aprilu so ceno znižali na 1,9 milijona evrov. Takoj zatem so Borl ponudili v neposredno prodajo in kupiti ga je bilo mogoče za 1,615 milijona evrov. Za četrto letošnjo prodajo pa je MK dalo grajski kompleks oceniti na novo. Kolikšna bo izhodiščna cena četrte ponudbe, še ne vedo. Več na www.delo.si.
Svetovni spomenik, ki je zrasel na soli
Slovenska kandidatura za Unescov seznam: Krajinski park Sečoveljske soline in Piran do sredine februarja že na preizkusnem seznamu? Petola, to je podlaga na dnu solinskih kristalizacijskih bazenov, vsaj tisočletno spoštljivo sobivanje med solinarji in naravo ter mesto spomenik, ki je zraslo nedaleč od solnih polj. To bi lahko bila zmagovita formula za težko pričakovan vpis na seznam Unescove svetovne dediščine. Več na www.delo.si.