Objavljeno besedilo predloga zakona o davku na nepremičnine
Ministrstvo za finance je danes objavilo besedilo predloga zakona o davku na nepremičnine, ki ga je v četrtek potrdila vlada. Po oceni se bo v državni proračun v letu 2014 nateklo 183 milijonov evrov, po koncu triletnega prehodnega obdobja pa 197 milijonov evrov letno. Prihodki občin naj bi ostali vsaj na enaki ravni kot doslej. Ministrstvo na finance ocenjuje, da bo skupni prihodek iz naslova tega davka v prvem letu veljavnosti, v letu 2014, znašal 375 milijonov evrov. Ob upoštevanju polovične delitve med državo in občinami bi tako prihodek državnega proračuna znašal 187,5 milijona evrov. Več na www.delo.si.
Vlada potrdila predlog nepremičninskega zakona
Vlada je iz obdavčitve z novem davkom izvzela sakralne objekte in kulturne spomenike, tudi nekatera zemljišča. Od davka na nepremičnine si je vlada obetala 205 milijonov evrov, kar je tudi zapisala v proračun za leto 2014. Po zadnjem predlogu zakona bo od 15 do 20 milijonov evrov manj priliva. Finančni minister Uroš Čufer je dejal, da nove dajatve v proračun ne bodo potrebne, saj je ta »še vedno toliko prožen, da tolikšno razliko dopušča«. »Predlog je sprejet, vlak gre naprej in prepričan sem, da bodo ostale koalicijske stranke ujele ta vlak,« je dejal Čufer. Več na www.delo.si.
Nepremičninski davek še maje koalicijo
Sakralni in kulturni spomeniki neobdavčeni. Desusov minister vzdržan, usoda zakona negotova.»V zadnjem trenutku smo sprejeli nekaj izjem,« je povedal minister za finance Uroš Čufer, potem ko je vlada kljub nasprotovanju Desusa sprejela nepremičninski davek. Izvzela je sakralne objekte, kulturne spomenike, neplodna zemljišča in varovane gozdove. Po besedah ministra Čuferja bo davek prinesel od 390 do 395 milijonov evrov na leto: »Prihodki bodo od 15 do 20 milijonov evrov nižji, kot smo načrtovali.« Davek si bodo delile država in občine. Pričakovane davčne prihodke nekoliko znižujejo tudi »socialni elementi«, ki jih je vlada v predlog zakona vključila včeraj in danes. »Prejemniki oziroma upravičenci do denarnih socialnih pomoči in upravičenci do varstvenega dodatka bodo upravičeni do 50-odstotnega znižanja davčne obveznosti za nepremičnino, v kateri stalno živijo. Invalidi, ki uporabljajo invalidske vozičke, imajo pravico do 30 odstotkov večje primerne stanovanjske površine, zato bo njihova davčna obveznost za te nepremičnine nižja za 30 odstotkov,« je povedala državna sekretarka Mateja Vraničar. Več na www.delo.si.
Nepremičninski davek »popravljajo« interesi
Predsednica vlade Alenka Bratušek se bo jutri srečala s predstavniki Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus), ki bodo v resnici dali zeleno luč nepremičninskemu zakonu. Desus bo namreč zakon podprl le, če se bodo z njim strinjali v Zdusu. Prav upokojenci torej odločajo, ali bo zakon dobil politično večino. Še zdaleč pa niso edina družbena skupina, ki se je v zadnjih tednih zavzemala za izjeme pri novi obdavčitvi. Uvedba nepremičninskega davka je namreč eden tistih vladnih ukrepov, ki se tiče tako rekoč vse populacije. Zato ne preseneča, da so se ob procesu sprejemanja angažirali tudi predstavniki kmetov, občin, veliki nepremičninarji in cerkve – praviloma vsi pa so dosegli kakšen »odpustek« pri višini prispevkov. Več na www.delo.si.
Za 15 do 20 milijonov odpustkov
Vlada je sredi intenzivnih pogajanj z različnimi interesnimi skupinami, ki naj bi se še nadaljevala, včeraj potrdila predlog zakona o obdavčitvi nepremičnin in ga pošilja v parlamentarno proceduro. Vanj je tik pred tem vnesla še nekaj novih popravkov. Več na www.dnevnik.si.
“Davek na nepremičnine bo marsikoga pahnil na rob preživetja”
Po kolegiju koalicijskih partnerjev pri premierki Alenki Bratušek še ni jasno, ali bo predlog zakona o davku na nepremičnine ostal nespremenjen ali bo med skupinami prebivalcev dopuščal izjeme. To je še stvar tehničnih rešitev, ki jih bo pripravilo finančno ministrstvo, je povedal prvak SD Igor Lukšič. Ta meni, da bo vlada zakon v četrtek potrdila. Poslanec SDS Robert Horvat pa meni, da davek za kmetijske objekte, obdelovalno zemljo in gozdove »vodi v propad slovenskega kmetijstva«. Več na www.dnevnik.si.
Kritike predloga nepremičninskega davka
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so ogorčeni nad potezo vlade, ki je potrdila predlog zakona o davku na nepremičnine. Ta predvideva 0,75-odstotno obdavčitev poslovnih in industrijskih nepremičnin, kar bo pogubno za številne obrtnike in male podjetnike ter več kot 120 tisoč njihovih zaposlenih. O nadaljnjih ukrepih bodo razpravljali prihodnji teden. »V OZS smo ogorčeni in razočarani, da je vlada ponovno pokazala mačehovski odnos do gospodarstva. Predlog davka ni bil usklajen s predstavniki obrtnikov in malih podjetnikov, zato je takšna poteza povsem nesprejemljiva in neodgovorna. Vlada se ta hip očitno še ne zaveda, da bodo posledice tako za gospodarstvo kot za celotno državo katastrofalne,« je dejal Branko Meh, podpredsednik OZS in predsednik UO OZS. V OZS so kritični tudi do Gospodarske zbornice Slovenije, ki je sprva predlagala 0,75-odstotno obdavčitev poslovnih in industrijskih nepremičnin. Več na www.delo.si.
Škofovska konferenca pozdravlja oprostitev plačila davka na sakralne objekte in kulturne spomenike
Vlada je na mikroblogerski platformi Twitter sporočila, da je na 29. redni seji sprejeli predlog zakona o davku na nepremičnine. Podrobnosti sta na novinarski konferenci po seji razgrnila minister za finance Uroš Čufer in državna sekretarka na ministrstvu Mateja Vraničar. Zakon je bil sprejet brez glasu proti, minister Tomaž Gantar pa se je glasovanja vzdržal. Kot je povedal minister Čufer, je zakon tudi sestavni del proračuna za leto 2014 in dalje, hkrati pa je tudi sistemski zakon, ki upošteva dolgoročni vidik. »Poudaril bi, da smo v zadnjem trenutku sprejeli nekaj izjem, finančni učinek v tem trenutku znaša nekje med 390 in 395 milijonov evrov, od česar se približno polovica razdeli med občine, polovica pa gre v državni proračun,« je dodal. Več na www.dnevnik.si.
Naše (ne)razumevanje tržnega gospodarstva
Priprave in razprave ob uvedbi davka na nepremičnine so pokazale vse zablode našega modela ekonomskega sistema in ekonomske politike. Naj takoj na začetku poudarim, da načelno podpiram uvedbo davka na nepremičnine. Ta davek ima svoje mesto v normalnem davčnem sistemu in ga je mogoče upravičiti tako z načelom zmožnosti plačila kot z načelom koristi lastnikov nepremičnin, ki jih ti imajo od javnih služb. Načelna podpora pa ne pomeni tudi strinjanja s konfiskatorno zasnovo davka in njegovimi specifičnimi rešitvami. Proračunske potrebe ne smejo biti opravičilo za ureditev, ki bo imela za zavezance in za gospodarstvo kot celoto dolgoročno uničujoče gospodarske in socialne posledice. Več na www.delo.si.
Drugi tir proge Divača–Koper da, a za polovico nižjo ceno
Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je včeraj razblinil dvome o usodi za Slovenijo strateškega projekta gradnje drugega železniškega tira med Divačo in Koprom. Država bo drugi tir gradila, saj se zaveda njegove pomembnosti, predvsem z vidika razvoja gospodarstva, a gradila bo za primerno ceno, je napovedal Omerzel. Naložba, ki jo je Družba za razvoj in investicije nazadnje ocenila na 1,4 milijarde evrov, se mu zdi nesprejemljiva. »Vložiti 1,4 milijarde evrov v 27 kilometrov železnice je nekaj, kar noben finančno-poslovni model ne more prenesti. Po vseh informacijah, ki jih imamo, si upam trditi, da se da drugi tir narediti za pol te cene,« je tudi na podlagi primerjav podobnih gradbenih projektov v Evropi dejal Omerzel. Ministrstvo bo zato pripravilo mednarodni razpis za recenzijo sporne projektne dokumentacije. Več na www.dnevnik.si.
Do drugega tira za samo 700 milijonov evrov
Drugi tir je mogoče zgraditi za pol manj denarja kot je naračunala Družba za razvoj in investicije (DRI) v predlogu investicijskega programa, torej namesto za 1,4 milijarde za samo 700 milijonov evrov. Tako je na današnji tiskovni konferenci povedal minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel. Kot je pojasnil, je ministrstvo prišlo do tega zneska po temeljiti analizi podobnih domačih in tujih projektov. Več na www.delo.si.
Drugi tir bi lahko in morali zgraditi ceneje
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor bo v petek na tiskovni konferenci natančno pojasnilo, kako namerava odločiti v primeru načrtovane gradnje drugega tira. To je včeraj povedal minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel. Iz njegovih besed sklepamo, da se država zaveda pomena starteške povezave s pristaniščem, ampak bo vztrajala pri cenejši gradnji. »Drugi tir je za Slovenijo in tudi za naše ministrstvo zelo zanimiva zgodba. Videl sem kar nekaj študij in projektov, tudi tiste iz leta 2010. Vse smo natančno analizirali. Preučiti moramo še nekaj podrobnosti, v petek pa bomo objavili, kako naprej,« je v Strunjanu novinarjem povedal Omerzel. »Izračunan znesek 1,4 milijarde evrov je bilo tisto ključno, kar je v meni zbudilo sume. Sem za investicije, ampak v normalnih okvirjih. Ne pa takih, da bi si z njimi zabili nož v hrbet,« je dejal minister in na naše vprašanje, zakaj niso že v preteklosti z nezavezujočim javnim razpisom pri izvajalcih preverili, kolikšna bi bila dejanska vrednost naložbe (saj je projektna dokumentacija že vsaj dve leti na voljo), dejal, da bi takšni razpisi trajali predolgo. Več na www.delo.si.
Gradnja drugega tira naj bi trajala šest let in to za pol manjšo ceno
Slovenija bo šla v izvedbo izgradnje drugega tira železniške proge med Divačo in Koprom, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani razkril minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel. Investicija, ocenjena na 1,4 milijarde evrov, se mu sicer zdi previsoka. »Upam si trditi, da se da drugi tir narediti za pol te cene,« je dejal. Minister je spomnil, da ima Slovenija znotraj Evrope izjemno strateško lego, vendar to samo po sebi ni dovolj – če želimo to izkoristiti, je treba vlagati v infrastrukturo, ne le železniško. Drugi tir je pomemben tudi za razvoj Luke Koper, ki je strateškega pomena za Slovenijo, je dodal. Več na www.dnevnik.si.
V registru nepremičnin pri Geodetski upravi RS (Gurs) je bilo v ponedeljek, ko so bile objavljene indeksirane vrednosti nepremičnin, opravljenih več kot dva milijona baznih poizvedb. Podatkov o tem, koliko različnih uporabnikov je stran obiskalo, na Gursu nimajo. Kot so STA danes povedali na Gursu, je bilo v ponedeljek 2.000.494 baznih poizvedb. Sicer jih je povprečno na dan okoli 200.000. Ker se pri javnem vpogledu uporabnikom ni treba prijavljati, podatkov o tem, koliko je bilo različnih uporabnikov, na Gursu nimajo, dodajajo. V ponedeljek je bil prvi dan, ko so bile javno dostopne indeksirane vrednosti nepremičnin. Dostop do podatkov dopoldne zaradi tehničnih težav pri indeksiranju začasno ni bil mogoč. Javni vpogled je nato popoldne deloval, a je bil zaradi obremenitev odzivni čas dolg. Več na www.dnevnik.si.
Slovenija po onesnaženosti zraka v evropskem vrhu
Kar 90 odstotkov meščanov EU je izpostavljenih najmočnejšim onesnaževalcem zraka, in sicer na ravneh, ki močno škodujejo zdravju, kažejo podatki poročila o kakovosti zraka v Evropi, ki ga je objavila agencija EEA. Slovenija je po podatkih Eurostata na tretjem mestu po onesnaženosti z ozonom in na 10. po onesnaženosti s trdimi delci PM10. Poročilo, ki ga je Evropska agencija za okolje (EEA) objavila v tem tednu, kaže, da sta dva glavna onesnaževalca zraka, ozon in trdi delci, še vedno vzrok težav z dihanjem, povzročata kardiovaskularne bolezni in krajšata življenjsko dobo. Promet, industrija, kmetijstvo in gospodinjstva prispevajo največ k onesnaženju zraka v Evropi. Navkljub zmanjševanju emisij in krčenju koncentracij nekaterih onesnaževalcev v zadnjih desetletjih poročilo kaže, da je problem onesnaženja zraka še kako aktualen. Več na www.dnevnik.si.
Dežja s streh letos najbrž še ne bodo zaračunavali
Storitev odvajanja in čiščenja deževnice s streh, ki jo je država uzakonila z lansko uredbo in mora biti do konca marca 2014 uvedena v vseh občinah, bo kmalu udarila tudi Ljubljančane. Vo-Ka jim je namreč že poslala ankete, s katerimi preverja površine njihovih streh, kar bo osnova za izračun nove dajatve. Ker so v nekaterih slovenskih občinah (denimo v celjski) uredbo, ki je nastala na podlagi priporočila iz Bruslja, da je deževnico priporočljivo zbirati ločeno (EU sicer ni nikoli zahtevala zaračunavanja njenega odvajanja in čiščenja), že izkoristili za hkratno podražitev komunalnih storitev, nas je zanimalo, kdaj se spremenjeni obračun »kanalščine« obeta v MOL. In kako se bo nova storitev poznala na položnicah. Več na www.delo.si.
Zlom roke lahko odgovorne stane deset tisočakov
Pri nas se na srečo še ni zgodilo, da bi se otrok zaradi dotrajanih ali nepravilno nameščenih igral smrtno poškodoval. Lastniki in upravljalci igrišč ter igral se vse bolj zavedajo, da so odgovorni za varno otroško igro, pa tudi tega, kako visoka je lahko odškodnina v primeru nesreče. Starši, ki gredo v trgovski center po nakupih, otroke pogosto pustijo v igralnici notranjih igrišč v dobri veri, da se bodo prijetno zabavali in da se jim seveda med igro ne bo zgodilo nič hudega. V Sloveniji se na srečo ni na igralih še nihče smrtno poškodoval, na gozdnem igrišču v nemškem Linadu pa se je pred tremi leti zgodila nesreča, v kateri je umrla štirinajstletna deklica. Skupaj s sošolci je splezala na mrežo, ki je bila vpeta med dve drevesi. Mladi so bili namreč na izletu in so želeli imeti za spomin skupinsko fotografijo. Ko so se nič hudega sluteč postavili pred fotografski objektiv, se je eno od dreves zlomilo, mreža skupaj z učenci pa je zgrmela na tla. Med padcem se je dekle tako hudo ranilo, da je naslednji dan v bolnišnici umrlo. Več na www.dnevnik.si.
Ponekod se vozijo, drugod jih kradejo
Najboljše mreže mestnih koles imajo Ljubljana, Velenje, Koper in Piran, drugje o tem le razmišljajo. Medtem, ko v Velenju postavljajo s sončno energijo napajane avtomatske postaje za brezplačno izposojo mestnih koles, se v Celju hvalijo, da so postavili nova stojala za kolesa. Ta si morajo občani omisliti sami. Tudi po tem, koliko so lokalne skupnosti ljudem pripravljene omogočiti bolj zdrav in praviloma hitrejši prevoz, je Slovenija zelo raznolika. Slovenske občine se vsako leto posvetijo dnevu brez avtomobila, potem pa večina pozabi na to, da bi za zdravje občanov in čistejši zrak lahko poskrbele tudi s praktičnim spodbujanjem uporabe koles. Na primer tako, da bi s pomočjo evropskih skladov, znotraj katerih že več let tečejo prav tovrstni projekti, uvedli mreže mestnih koles. Po možnosti brezplačnih ali proti minimalni uporabnini. Več na www.delo.si.
Ocena LPP. Rast števila potnikov od leta 2009 do konca letošnjega leta skoraj 30-odstotna
Ljubljanski potniški promet (LPP) je od leta 2009 do leta 2012 zabeležil 26,9-odstotno rast števila potnikov. V prvi polovici letošnjega leta se je število povečalo za 5,8 odstotka, zato na LPP ocenjujejo, da bo skupna rast števila potnikov od leta 2009 do konca letošnjega leta znašala 29,5 odstotka. “Leta 2010 se je pojavil trend povečevanja števila uporabnikov,” so pojasnili na LPP in dodali, da se je v primerjavi z letom 2009 število povečalo za 7,5 odstotka. Leta 2011 je bilo potnikov več za 4,6 odstotka, leta 2012 pa s subvencionirano mestno vozovnico za 14,8 odstotka. Od leta 2009 do letos je bilo povečanje števila potnikov največje na liniji 6B, stalen porast pa beležijo na linijah 1, 14, 20, 6 ter 8. Več na www.dnevnik.si.
»Uporabo avtomobilov v mestu je treba prepoloviti«
Glavni mestni urbanist Janez Koželj, ki s tem mandatom končuje politično (podžupansko) kariero, ne mara večnih omahljivcev. »V odločilnih trenutkih si zmeraj premislimo in vedno znova začenjamo dolgotrajne postopke spreminjanja urbanističnih zamisli ter arhitekturnih projektov, kot so NUK II, Novi Kolizej, Rog in podobni. To je že dolgo rakava rana Ljubljane.« To je v intervjuju za Delo med drugim dejal 68-letni arhitekt, urbanist, dolgoletni redni predavatelj na ljubljanski fakulteti za arhitekturo in zdaj že osmo leto tudi ljubljanski podžupan Janez Koželj, ko smo ga vprašali, ali je po šestih letih od sprejetja »njegove« dolgoročne vizije razvoja MOL z naslovom Vizija 2025 že čas za vsebinsko revizijo posameznih (neuresničenih) strateških projektov. Več na www.delo.si.
Šotora v športnem centru Jama letos ne bo
Čeprav so na občinskem oddelku za šport poleti obljubili, da bo objekt v ŠC Jama, kjer je nogometni klub Olimpija vsako leto postavil napihljiv šotor, da so v njem v hladnejših mesecih vadili mladi nogometaši, pripravljen do zime, se to ni zgodilo. V klubu iščejo druge rešitve. Predstavniki občine, ki je lastnica zemljišča ŠC Jama, zavoda Šport Ljubljana, ki zemljišče upravlja, in NK Olimpija so še letos poleti dejali, da iščejo ustrezno rešitev in da bo »objekt v Jami pripravljen do zime«. Po besedah tiskovnega predstavnika kluba Tineta Zupana se to do danes ni zgodilo. »Situacija se od takrat ni spremenila, zato nam trenutno ne preostane drugega, kot da balona ne postavimo.« Več na www.delo.si.
Obnova Čopove ulice je dražja za dobro petino
Kot številni drugi projekti se tudi obnova ene najpomembnejših ulic v središču mesta, Čopove ulice, ni končala brez »nepredvidenih del«, dodatnih stroškov in posledično aneksa k osnovni pogodbi. V javnem podjetju Vodovod-Kanalizacija (Vo-Ka) so potrdili, da so v z izvajalcem del, podjetjem Hidrotehnik, podpisali aneks k pogodbi. S tem so se stroški obnove povečali za 22 odstotkov, s predvidenih 1,3 milijona na skoraj 1,6 milijona (zneski vključujejo DDV). Iz Vo-Ke so sporočili, da je pogodbena vrednost del za Čopovo ulico znašala 1,3 milijona evrov in je zajemala obnovo vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, vključno z odcepi hišnih vodovodnih in kanalizacijskih priključkov, ostalih odcepov padavinske kanalizacije in ureditev ulice. Prav tako so dela zajemala tudi zamenjavo uličnih svetilk in postavitev pitnika. Več na www.delo.si.
Začasna ureditev za propadajoči Plečnikov stadion
Plečnikov stadion, ki ima kar tri »bogate« lastnike, občino, Joca Pečečnika in Olimpijski komite Slovenije, nezadržno propada, saj ti ne poskrbijo niti za osnovno zaščito tega arhitekturnega spomenika. Trenutno je najslabše stanje ob Dunajski cesti. Vsi, ki hodijo ali se vozijo po Dunajski cesti, tako še vedno lahko opazujejo razkrito streho nad nekdanjimi glavnimi vhodi za obiskovalce. V noči na 20. avgust je po ocenah ljubljanskih gasilcev, ki so takoj posredovali, močan veter razkril 250 kvadratnih metrov pločevinaste strehe. Nekaj pločevine so namestili nazaj, dele, ki so viseli ali padli na pločnik, pa zaradi varnosti odstranili. Malo zatem se je na strehi pojavila gradbena konstrukcija, ki pa na delavce zdaj čaka že poldrugi mesec. Več na www.delo.si.
Pet interesentov za gradbeno jamo S1
Za gradbeno jamo v križišču Slovenske in Tivolske ceste, v lasti podjetja v stečaju S1, je prispelo pet nezavezujočih ponudb. Rok za oddajo ponudb se je iztekel v soboto, tiste, ki so bile oddane s priporočeno pošto, pa je stečajni upravitelj Bojan Klenovšek prejel v torek. Kot je povedal, je pet ponudb končna številka, zdaj bo o tem obvestil ponudnike in jih povabil na pogajanja. Prodaja bo namreč po zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju izvedena z neposrednimi pogajanji, z njo pa se bo moralo strinjati tudi sodišče. Kdo so ponudniki in koliko znašajo ponudbe, Klenovšek še ni hotel razkriti. To je tretji poskus prodaje zemljišča na Bavarskem dvoru, za katero v prvih dveh poskusih, ko sta bili postavljeni izhodiščni ceni 5,57 in 3,9 milijona evrov, ni bilo zanimanja. Tokrat so ponudniki v nezavezujočih ponudbah ceno določili sami, končna cena pa bo stvar pogajanj. Več na www.delo.si.
Projektant Zaloške in Janković nista podprla alternativne tripasovnice, vprašanje semaforiziranih križišč ali krožišč pa pustila odprto. Brez odkupljenih zemljišč družine Govednik med izvozom z avtoceste in križiščem za Pot v Slape, se bo načrtovana štiripasovna Zaloška cesta končala v tamkajšnjem dvopasovnem ovinku in nastajali bodo veliki prometni čepi. To je bil eden pomembnejših pomislekov k večerni predstavitvi projekta širitve Zaloške ceste iz dvopasovnice v štiripasovnico na odseku med križiščem s Potjo v Slape in križiščem z Zadobrovško cesto, ki ga je pripravilo podjetje LUZ. S tem se je strinjal tudi ljubljanski župan Zoran Janković, ki se je na izrednem sestanku Četrtne skupnosti Polje soočil tudi z nasprotnimi oziroma alternativnimi rešitvami sedmih civilnih iniciativ. A s pomembno razliko. Zanj projekta, ki še ni pripravljen od avtocestnega izvoza do križišča s Kašeljsko cesto, ni treba ustavljati, temveč razdeliti na tri etape. V osrednjem delu bi ga po njegovem mnenju lahko izvedli takoj (letos računa na gradbeno dovoljenje, prihodnje leto pa bi stekla gradbena dela), na zahodnem po rešitvi problema družine Govednik (meni, da ga bo tako ali drugače rešilo sodišče, kjer teče postopek za razlastitev nepremičnin v lasti Govednikovih), na vzhodni pa prav tako v bližnji prihodnosti. Tomaž Blaž, projektant Zaloške ceste iz podjetja LUZ je dejal, da je ta del projekta v pripravi. Več na www.delo.si.
Zaloška cesta: Širitev v štiripasovnico sploh ni nujna (video)
Na sestanku med krajani Polja, ki si želijo tripasovno Zaloško cesto, in Mestno občino Ljubljana, ki namerava zgraditi štiripasovnico, je bilo veliko besed in slabe volje. Sestanek so zapustili brez kompromisa. Po včerajšnjem sestanku med krajani Polja in delegacijo Mestne občine Ljubljana sta si zaradi širitve Zaloške ceste sprti strani nekoliko bliže kot prej. Večji del občanov se je po sestanku z občino le sprijaznil s širitvijo Zaloške na odseku med obvoznico in cerkvijo v Polju v štiripasovno cesto. Še vedno pa se ne strinjajo z začrtanim križiščem na vzhodnem delu tega odseka, saj si želijo krožišče, ki naj bi izboljšalo pretočnost prometa. Občina je obljubila, da bo preverila, ali je krožišče mogoče umestiti pri cerkvi, a prvopodpisani pod peticijo za spremembo načrtov Zaloške ceste Primož Juvan je zagotovil, da to ne bo mogoče. Več na www.dnevnik.si.
Med prispelimi ponudbami najnižja od najdražje odstopa za 2 milijona evrov. Krajani ČS Polje so primer že prijavili KPK in računskemu sodišču. Za gradnjo polkilometrskega odseka Zaloške ceste med vzhodno avtocesto in Zadobrovško cesto se potegujejo štirje ponudniki s sopartnerji in podizvajalci. Boj bo oster, saj je najnižja ponudba brez davka znašala 4,87 milijona evrov, najvišja pa 6,71 milijona.Na današnjem javnem odpiranju ponudb je posebej izstopala delniška družba Javna razsvetljava. Ta je skupaj s sopartnerji (Gorenjska gradbena družba, TELEG-M,Trgograd, Komunala Slovenske gorice) namreč v istem dnevu oddala osnovno ponudbo, nato pa še spremembo. Več na www.delo.si.
Gradnja Kolezije 2014., gimnastični center čaka na razpis
Predviden začetek gradnje novega kopališča Kolezija je prestavljen v prihodnje leto. Nacionalni gimnastični center Cerar-Pegan-Petkovšek pa čaka na razpis ministrstva za šport. To mora do konca leta razdeliti še skoraj 5,3 milijona evrov evropskih sredstev. O nujno potrebni gimnastični dvorani se govori že vrsto let, a se projekt nikakor ne premakne z mrtve točke. Potem ko je Gimnastična zveza Slovenije več let neuspešno poskušala pridobiti sredstva za gradnjo, je julija odstopila od javno-zasebnega partnerstva z ljubljansko občino, v okviru katerega je bilo predvideno, da bo MOL v projekt vložila zemljišče na Viču, zveza pa poskrbela za gradnjo. Več na www.delo.si.
Trgovski paviljon Šiška: Spomenik, zrel za obnovo
Dotrajano trgovsko hišo Komunalnega centra Šiška, arhitekturno delo Miloša Bonče, so delno obnovili pred petimi leti, ko so v severozahodnem delu uredili restavracijo. Če je sredi šestdesetih let njen arhitekt zaradi domiselne arhitekturne rešitve za svoje delo prejel nagrado Prešernovega sklada in nagrado Zveze arhitektov Jugoslavije, stavba pa je bila zaradi kulturnih, arhitekturnih in zgodovinskih lastnosti leta 2007 razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena, nekateri Ljubljančani danes Trgovski paviljon Šiška na Celovški cesti 111 vidijo le kot zanemarjeno in grdo stavbo. Nekateri poslovni prostori so namreč prazni, izložbena okna polepljena, okolica pa daje vtis zapuščenosti. Več na www.dnevnik.si.
Neusmiljeni do najemnikov brez stalnega prebivališča
Nova območja plačljivega parkiranja v Ljubljani povzročajo težave predvsem najemnikom stanovanj, saj občina parkirne dovolilnice izda le tistim s stalnim prebivališčem. Drugi se morajo znajti sami ali plačati parkirnino. V Izoli so do dovolilnice upravičeni vsi najemniki. Zaradi vedno novih območij parkiranja, kjer občina postavlja parkomate, in napovedi, da namerava plačljive parkirne površine še razširiti, se med stanovalci širi nejevolja. Za parkirna mesta, na katerih so doslej parkirali brezplačno, morajo po novem plačati 100 evrov na leto, pri čemer jim nihče ne zagotavlja, da bodo prosto parkirno mesto tudi našli. Zaradi togih občinskih predpisov pa je vedno bolj problematično tudi vprašanje, kje bodo svoja vozila parkirali najemniki stanovanj. Več na www.dnevnik.si.
Celovška cesta kot urbanistična nočna mora
Nekateri predeli prestolnice so zaradi pretirane koncentracije zunanjih oglasov že povsem degradirani. Na občini še nimajo evidence oglaševalskih mest, čeprav naj bi bila ta pripravljena že konec lanskega leta. Čeprav naj bi Mestna občina Ljubljana že v začetku letošnjega leta izvedla »čistilno akcijo« oglaševalskih objektov, ki so postavljeni na črno, tega v osmih mesecih ni storila. Popis oglaševalskih mest, vreden skoraj 40 tisoč evrov, ki bi zagotovil podatke o lokaciji posameznega objekta, lastniku, o tem, ali gre za zasebno ali javno površino, in o tem, ali občinski prostorski načrt dovoljuje njegovo postavitev, namreč še ni dokončan, so pojasnili na občini, čeprav naj bi bil že ob začetku letošnjega leta. Kot kaže, konkretnih sprememb na tem področju še nekaj časa ne bo. Občinski oddelek za gospodarske dejavnosti in promet naj bi sicer že predlagal, da se popis oglaševalskih objektov upošteva kot strokovna podlaga za spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta, a bo postopek predvidoma zaključen šele v letu 2015. (Vsaj) do takrat bo očitno veljala precejšnja anarhija. Čeprav na področju zunanjega oglaševanja tudi kršitve na zasebnih zemljiščih posegajo v javni prostor, namreč na občini v takšnih primerih nimajo pristojnosti ukrepati. Več na www.dnevnik.si.
Kako do svoje gredice v mestu?
Občinski vrtički so popolnoma zasedeni, za urejanje novih občina nima denarja, legalnih con je bolj malo, zasebniki pa večinoma ponujajo gredice na obrobju Ljubljane. Kaj pa mestni vrtički? Na to opozarjajo članice KUD Obrat, ki se trudijo najti boljše rešitve za razvoj te dejavnosti v prestolnici. Več na www.dnevnik.si.
Plečnikova hiša: Arhitektova dediščina v celoviti prenovi
Domovanje arhitekta Jožeta Plečnika v Trnovem bo ponovno odprlo vrata šele spomladi 2015. Do takrat bodo Plečnikovo hišo temeljito prenovili, zraven pa pripravili še razstavo o delu in življenju tega velikega slovenskega arhitekta. Za znamenito trnovsko cerkvijo stoji mnogim neznani ljubljanski muzej, ki ponuja vpogled v zasebni in ustvarjalni svet arhitekta Jožeta Plečnika. Čeprav vhod v pritlično hišo ne obeta veliko, notranjost pokaže povsem drugačno sliko. Plečnik je namreč v letih od 1921 do 1929 svoje domovanje na Karunovi ulici 4 zelo popestril – najprej je na zahodni strani dozidal valjasti prizidek, nato pa je dokupil še sosednjo stavbo in na južni strani uredil zimski vrt. Za Plečnikom je na tem naslovu živel še njegov nečak, ki je že začel urejati stričevo zapuščino. Ta je tudi zato danes precej dobro ohranjena, vseeno pa so potrebne določene izboljšave, da se zbirki še pravočasno podaljša življenjska doba. Več na www.dnevnik.si.
Ponudniki prestižnih turističnih storitev v Ljubljani pogrešajo kakšen vrhunski hotel svetovno znane verige in več trgovin z luksuznimi izdelki. Ob pristanku na brniškem letališču vas bo tik ob letalu pričakal osebni voznik, ki bo poskrbel za vašo prtljago in vas v črni limuzini odpeljal do hotela. Po napornem potovanju se boste v hotelski sobi lahko potopili v posteljnino iz egipčanskega bombaža in se osvežili s prestižno kozmetiko. Po trgovinah, ki bodo vrata odprle samo za vas, se boste podali v spremstvu osebnega stilista, popoldne pa preživeli visoko nad oblaki, kamor se boste dvignili s helikopterjem in s ptičje perspektive občudovali znamenitosti prestolnice. Po enajstih hodih skrbno izbranih jedi, ki jih boste poplaknili z dobrih petsto evrov vredno buteljko vina, se boste pred spancem lahko potopili še v zgodbo baletne predstave ali opere. Več na www.dnevnik.si.
Košarkarska zveza Slovenije in Mestna občina Ljubljana sta že 22. avgusta uskladili aneks k pogodbi o organizaciji evropskega prvenstva v košarki, v katerem so določili višino kotizacije, a ga občina še vedno ni podpisala niti ni plačala še niti evra kotizacije. Na KZS že od 24. septembra čakajo na odgovor MOL, kdaj bodo aneks podpisali. Več na www.delo.si.
Včeraj popoldne so v Domžalah slovesno predali namenu prenovljeno pot ob vznožju Šumberka, ki ponuja obiskovalcem, tudi družinam, številne nove možnosti za rekreacijo in kakovostno preživljanje prostega časa v naravi, je na slovesnosti poudaril domžalski župan Toni Dragar. Vrednost naložbe, ki jo je sofinanciral evropski regionalni sklad, znaša 160.000 evrov; v širši projekt na rekreacijski osi ob Kamniški Bistrici pa so v Domžalah letos vložili kar milijon evrov. Zgradili so namreč tudi most Gaj na Škrjančevem, postavili še en pitnik in na petih lokacijah vzdolž osi postavili telovadna orodja za ulično vadbo: na Homcu, pri jezu pod homškim hribom, pri teniških igriščih na Škrjančevem, pri fitnesu na prostem v Domžalah in v Študi pri vagonu. Več na www.dnevnik.si.
Čeprav se mladi v Kamniku radi družijo in razgibavajo na uličnih fitnes napravah, to ne pomeni, da so pristali zgolj na ulici, saj jim občina omogoča tudi druženje pod streho. Še pred koncem leta bodo v Kamniku uredili kar tri »igrišča« za mlade, saj se zavedajo, da rekreacijo in druženje na prostem potrebujejo ne le najmlajši, marveč tudi mladostniki, pojasnjujejo na občini. Zato pravkar končujejo ulična fitnesa za ulično vadbo v Šmarci in ob kolesarski poti v bližini Titanove brvi na Perovem. Slednja se je že po postavitvi osnovnih vadbenih elementov mladim tako priljubila, da so jo takoj nadgradili z dodatnimi elementi za vadbo ter bradlji in drogu dodali plezalno lestev, plezalno rešetko in nižjo bradljo, saj je prostor dovolj velik za hkratno vadbo večje skupine. Več na www.dnevnik.si.
Ribniški vrtec med najvarčnejšimi
Čeprav bodo prvi krak novega ribniškega vrtca, ki bo imel kar 20 oddelkov, odprli v torek, bodo dva oddelka otrok iz šole in osem oddelkov iz »starega« vrtca vanj preselili šele v začetku novembra. »Pred selitvijo otrok v nove igralnice moramo preizkusiti delovanje vseh sistemov, od ogrevanja do nove kuhinje, poleg tega nas čaka še nekaj birokracije,« je pojasnil ribniški župan Jože Levstek in poudaril, da gradnja vrtca časovno ne odstopa od načrtov. Več na www.dnevnik.si.
Zaradi smeti 24.200 evrov rente
Zaradi bližine deponije komunalnih odpadkov Globoko so si štiri naselja izborila skupaj 24.200 evrov letne rente ter 90 odstotkov popusta pri plačilu smetarine in deset kubičnih metrov brezplačne vode na mesec iz javnega vodovoda za vsako gospodinjstvo. Direktor trebanjske komunale Stanko Tomšič in predsednik krajevne skupnosti Račje selo Darko Pekolj sta dogovor ocenila kot koristen kompromis. Naselja Hudeje, Gorenje Medvedje selo, Brezovica in Dol pri Trebnjem bodo denar prejemala ob koncu vsakega koledarskega leta, sklenjen dogovor z občinami Trebnje, Mirna, Mokronog – Trebelno in Šentrupert pa začne veljati 1. januarja 2014. Trebanjska občina se je zavezala v prihodnjih treh letih popraviti lokalno cesto od plinske postaje do križišča za deponijo, proučila bo tudi zahtevo za prestavitev dela lokalne ceste stran od romskega naselja Hudeje. Več na www.delo.si.
Župani Mirnske doline zahtevajo denar za obnovo
Župani občin Mirnske doline so ogorčeni nad napovedjo, da se na področju državnih cest bistveno zmanjšujejo sredstva za rekonstrukcije in obnove. »Upam, da se odgovorni zavedajo – tu mislim na poslance državnega zbora in na resorne ministre pa tudi na predsednico vlade – kakšno škodo bodo povzročili državnim cestam, posredno pa tudi gradbeništvu in njim samim, če bo predlagan in v vladi potrjen proračun sprejet,« opozarja župan občine Mokronog – Trebelno Anton Maver. Več na www.dnevnik.si.
Evropski evri koristijo tudi starejšim
V Domu starejših občanov v Potočah pri Preddvoru danes končujejo skoraj tri milijone vredno obnovo. Tako bo 187 oskrbovancev po novem prebivalo v lepšem okolju, ki bo za povrh še energetsko manj potratno. Dom z bogato tradicijo skrbi za starejše je najprej nastal v nekdanji graščini pri vasi Potoče nad Preddvorom. Toda po desetletjih razvoja in posodabljanja danes stoji že cel kompleks objektov, v katerih prebiva 187 oskrbovancev. Pod njihovo okrilje pa sodi tudi manjši dom v Naklem, kjer skrbijo še za 46 starejših. Več na www.dnevnik.si.
Občina bo tržnico upravljala kar sama
Tik pred zadnjim novim letom so Jeseničani le dobili novo, delno pokrito tržnico na Stari Savi, ki je odprta vse dni v tednu. Občina Jesenice je za nakup in obnovo celotnega kompleksa, kjer je zdaj tržnica, namenila pet milijonov evrov, od tega je bilo 3,2 milijona evropskega denarja. Samo za opremo in obnovo objekta je šlo 1,8 milijona evrov. A pokrita tržnica očitno ni zaživela. Med tednom praktično sameva, lokali v pokritem delu so se počasi zaprli, dober obisk je bilo zaznati le ob sobotah. Več na www.dnevnik.si.
S podporo občine se koncesionar umika z jeseniške tržnice
Občina Jesenice bo ugodila predlogu koncesionarja na jeseniški tržnici, podjetja A-kont, da prekineta koncesijsko pogodbo, pravi Ines Dvoršak z občine. Čeprav je to predčasna prekinitev (po manj kot enem letu), občina ne namerava zaračunati penalov. Tržnica bo ostala odprta, kdaj bo začasno upravljanje prevzela občina, pa se morajo še dogovoriti. V Delu smo že konec avgusta pisali, da se bo koncesionar po naših informacijah s tržnice umaknil takoj po koncu evropskega košarkarskega prvenstva in da za njim ostajajo dolgovi, vendar so nam na jeseniški občini takrat trdili, »da o tem ne vedo ničesar«. Več na www.delo.si.
Naj kolesarska občina je Mestna občina Maribor
Mestna občina Maribor je Naj kolesarska občina 2013. Po mnenju strokovne komisije natečaja, na katerega se je prijavilo šest občin, mariborsko odlikuje uravnotežen razvoj kolesarskega sistema na vseh področjih ter sodelovanje mestnih oblasti in organiziranih urbanih kolesarjev. Sledita mu mestni občini Murska Sobota in Velenje. Kot so zapisali v obrazložitvi, ima Maribor v primerjavi z ostalimi prijavljenimi občinami najbolj uravnotežen razvoj kolesarskega sistema kot dela prometnega sistema v mestu. Sicer še nima trajnostnega prometnega načrta, je pa v letos občina v sodelovanju z Mariborsko kolesarsko mrežo oblikovala kolesarsko strategijo mesta. Prav sodelovanje mestnih oblasti z organizacijami je tisto, kar najbolj odlikuje mesto Maribor. To sodelovanje je vidno tudi pri identifikaciji in odpravljanju nevarnih mest za kolesarje ter na področju razvoja storitev za kolesarje. Več na www.delo.si.
Razsežnost poplav tudi posledica avstrijskih elektrarn
Medtem, ko v Avstriji preiskava odgovornosti upravljalca hidroelektrarn Verbunda še poteka, pa je hidrološka analiza potrdila, da je bil lanski katastrofalni poplavni val na Dravi tudi posledica obratovanja avstrijskih hidroelektrarn. Meddržavna komisija za Dravo bo izvedensko poročilo obravnavala novembra. Več na www.delo.si.
Grad pri Gradu za sedaj ostaja državna last
Soboško okrajno sodišče je konec septembra zavrglo predlog hčerke nekdanjega prekmurskega veleposestnika in murskosoboškega župana Ferdinanda Hartnerja Elisabethe Wurth za vračilo po drugi svetovni vojni odvzetega gradu pri Gradu na Goričkem in parka okoli njega. Njen odvetnik Danilo Hari je že napovedal pritožbo na višje sodišče. S še nepravnomočnim sklepom okrajne sodnice Klaudije Zadravec Ščančar se je tako močno omajalo prepričanje Hartnerjeve dedinje, da bo po dolgih letih pravdanja vendarle dobila vrnjeno vse premoženje, ki ga je novonastala Jugoslavija po drugi svetovni vojni odvzela njenemu očetu. Sodnica je predlog zavrgla zato, ker je o isti zadevi soboška upravna enota enkrat že pravnomočno odločila in ga zavrnila, po zakonu o pravdnem postopku pa ni mogoče dvakrat odločati o isti stvari. Več na www.delo.si.
Šentjurski Stonex bo očistil staro cinkarno
Celjski župan Bojan Šrot je včeraj s predstavniki šentjurskega podjetja Stonex geotehnologija podpisal pogodbo za predelavo onesnažene zemljine na območju stare cinkarne v Celju. Podjetje, ki se sicer že od leta 1994 ukvarja s pridobivanjem in predelavo kamna, se je s pogodbo obvezalo, da bo v devetih mesecih rešilo enega največjih slovenskih ekoloških problemov. S tehnologijo, ki okolja ne bo še dodatno obremenila, bo moralo predelati 13.600 kubičnih metrov zemljine, ki je močno onesnažena s težkimi kovinami. Več na www.dnevnik.si.
Dobljena bitka za celjska drevesa
Koliko dreves so v Celju v zadnjem času posekali ali so propadla, natančno ne ve nihče. Ob čiščenju struge Savinje so jih med protipoplavnimi ukrepi posekali preveč in župan Bojan Šrot je dejal, da so od ministrstva za okolje zahtevali nova. Medtem tudi občina začenja spreminjati odnos do mestnih dreves. Od aprila, ko so na območju zaščitenega porečja Savinje začeli podirati obrežno drevje na celjskem Bregu ter ko se je razvedelo za predvideno odstranitev platan pri Metropolu, v Celju deluje civilna iniciativa za ohranitev mestnih dreves. Več na www.delo.si.
V teh dneh, ko se mnogi spominjajo posledic lanskih katastrofalnih poplav, so v Lučah znova oživeli očitki, češ, da občina do danes ni naredila dovolj, da bi bile Luče varne pred poplavami. Še več, občani opozarjajo, da dela, ki so bila doslej izvedena, niso bila opravljena zakonito, temveč na črno, torej brez predhodno pridobljenih gradbenih dovoljenj. Več na www.dnevnik.si.
Čez dve leti nared za največja letala
Obsežen, 70 milijonov evrov vreden projekt posodobitve našega edinega vojaškega letališča v Cerkljah ob Krki prehaja v zaključno fazo. Obrambni minister Roman Jakič je včeraj s predstavniki konzorcija, ki ga sestavljajo CGP in Begrad iz Novega mesta ter Kostak iz Krškega, podpisal pogodbo o gradnji 9 hektarjev obsegajoče in 8,3 milijona evrov vredne ploščadi za parkiranje vojaških transportnih letal na območju neposredno pred novim kontrolnim stolpom. Rok za zgraditev je 18 mesecev po uvedbi v delo. Več na www.dnevnik.si.
Mreženje notranjsko-kraškega turizma
Regionalna destinacijska organizacija (RDO) Postojnska jama – Zeleni kras bo glavni turistični povezovalec v regiji. Kot samostojna profitna enota bo v okviru Regionalne razvojne agencije (RRA) Notranjsko-kraške regije do leta 2017, potem pa se bo morala postaviti na lastne noge. Rezultat dveletnega regijskega projekta za vzpostavitev osnovne regionalne turistične infrastrukture je ustanovitev samostojne enote v okviru agencije, ki bo turistično mrežo predvsem z javnim denarjem nadgrajevala še vsaj do leta 2017, potem pa bi se preoblikovala v samostojno pravno osebo. RDO bo prvi dve leti moral delovati brez državnega in evropskega denarja, potem bo zanj spet mogoče kandidirati. Stroške delovanja bodo do takrat pokrivale občine in RRA, nekaj bo RDO moral zaslužiti s tržno dejavnostjo. Leta 2017 bi proračun RDO znašal 148.000 evrov, od tega bi bilo 80.000 evrov prispevek občin. Več na www.delo.si.
Bo projekt RCERO Nova Gorica padel?
Potem ko je iz projeka regijskega centra ravnanja z odpadki (RCERO) Nova Gorica že izstopila občina Idrija, so se za tak korak sinoči le z glasom razlike odločili še ajdovski svetniki. Prihodnost projekta je tako pod velikim vprašajem, njegova usoda pa bo znana v ponedeljek. »Odločitev svetnikov je legitimna, odločili so se, da izstopajo iz financiranja projekta. Res je tudi, da ostale občine nimajo denarja, da bi iz svojih žepov plačale še za deleža Idrije in Ajdovščine,« pravi vodja projekta RCERO Nova Gorica Mitja Trtnik. Na vprašanje Dela, ali to pomeni, da bo projekt padel, pa je odgovoril: »Odgovor na to vprašanje boste dobili v ponedeljek, na regijskem sestanku županov«. Več na www.delo.si.
Vojna za zemljišča in garaži se nadaljuje
Čeprav je sprva kazalo, da je s sodno poravnavo med Mestno občino Nova Gorica in družbo SGP Gorico v stečaju ter ostalimi podpisnicami več kot šestletna vojna za zemljišča v mestu končana, pa to ne drži. Občina je namreč tako rekoč tik pred dvanajsto prejela predlog za odlog izvršitve sodne poravnave. Več na www.dnevnik.si.
Sedež uprave parka končno sredi parka Strunjan
Temeljito obnovili dve stari solinarski hišici, ki bosta središče dogajanja in sedež upravljanja razgibanega parka. Skoraj pet let po ustanovitvi Krajinskega parka Strunjan bo zavod danes dobil sedež in osrednje informacijsko središče. »To pomeni povsem druge možnosti delovanja, saj bomo prisotni v središču parka in nas bo tudi javnost dojela kot njegove prave upravljalce,« je včeraj dejal Marko Starman, ki je od začetka direktor javnega zavoda. Dve stari solinarski hišici ob strunjanskih solinah, od katerih je bila ena zgrajena že v 17. stoletju in obnovljena leta 1975, so delavci družbe Soline, pridelava soli v celoti rekonstruirali v enem letu. V eni, namenjeni solinarjem, bodo na približno 120 kvadratnih metrih v pritličju predstavili solinarsko orodje in tradicionalne načine pridelave soli, v nadstropju pa bodo prostori za počitek, dežuranje in druge potrebe solinarjev, ki grabijo sol na štirih ohranjenih solinskih fondih. Več na www.delo.si.
Žavelj ni na seznamu novih energetskih projektov
Evropska komisija je potrdila seznam prednostnih energetskih projektov. Za Slovenijo spornega plinskega terminala na njem ni. Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je zadovoljen, da je na prednostnem seznamu energetskih projektov v skupnem evropskem interesu, ki ga je potrdila Evropska komisija, tudi sedem slovenskih projektov. Za Slovenijo sporni plinski terminal v Žavljah, ki ga ni na seznamu, prav tako pa nima okoljskega dovoljenja, je zanj »zgodovina«. »Zadovoljen sem, da smo z Italijo našli dogovor in ga spoštovali, in to na nivoju EU,« je v današnji izjavi medijem v Ljubljani ocenil minister. Italija in Slovenija sta po njegovem mnenju dokazali, da se znata kot dobri sosedi tudi dogovoriti. Več na www.delo.si.
Omerzel: Plinski terminal v Žavljah je zgodovina
Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je zadovoljen, da je na prednostnem seznamu energetskih projektov v skupnem evropskem interesu, ki ga je potrdila Evropska komisija, tudi sedem slovenskih projektov. Za Slovenijo sporni plinski terminal v Žavljah, ki ga ni na seznamu, prav tako pa nima okoljskega dovoljenja, je zanj »zgodovina«. Več na www.dnevnik.si.
Hiša, kjer begunci spet postanejo ljudje
„Taborišča za begunce so arhitekturna manifestacija državnega rasizma.“ (Mikkel Bolt, danski teoretik) Danska velja za eno najsrečnejših držav na svetu. Toda svoje sreče Danci niso pripravljeni deliti s komerkoli. Še najmanj z begunci, zato jih porivajo daleč proč od mest. V begunska taborišča, ki so jih uredili v nekdanjih vojašnicah in psihiatričnih bolnišnicah, kjer obupani in zlomljeni, daleč od oči srečnih Dancev, po leto in več negotovo čakajo na dovoljenje za bivanje v državi. Ali izgon iz nje … Več na www.delo.si.