V zadnjih tednih po medijih spremljamo množico komentarjev spremenjene prometne ureditve v Ljubljani, ki se v glavnini osredotočajo na povečano gnečo na glavnih mestnih cestah v času prometnih konic. Pri tem večina komentatorjev spregleda, da ima velik del prebivalcev Ljubljane prav zaradi spremenjene ureditve odslej realno možnost izbire prometnega sredstva. Avto ni več ne edina ne najbolj privlačna možnost za vožnjo po mestu, kar je dobro z več vidikov, predvsem pa z vidika učinkovite organizacije prometa v mestu.
V Mreži za prostor zato spremembo prometne ureditve v Ljubljani pozdravljamo. V središču mesta se z omejitvijo prometa za osebne avtomobile in posledično znatno manjšimi zastoji za javni promet celotna zmogljivost Slovenske za potniški promet dejansko celo povečuje! In to kljub povečanim površinam za pešce in kolesarje v središču mesta, ki so vsekakor tudi velika dodana vrednost za mesto. Avtomobili so namreč izjemno neučinkoviti uporabniki prostora – za enako število prepeljanih potnikov porabijo bistveno več prostora kot javni promet ali kolesa. Ker je prostor v mestih zelo omejen, so zato za mestni promet precej neučinkovit prevozni način.
Podobno kot za Slovensko cesto, ki je še vedno glavna prometna žila mesta, velja tudi za glavne vpadnice, kakršni sta Celovška in Dunajska cesta. Kot je pred tednom poročal Dnevnik, se je s spremembo prometne ureditve bistveno skrajšal potovalni čas z avtobusi po teh dveh vpadnicah. Naše osebne izkušnje in informacije s terena, s strani rednih uporabnikov javnega prometa, govorijo enako.
Obenem ne opažamo tako drastičnih sprememb na slabše za avtomobiliste, o kakršnih poročajo nekateri mediji, čeprav se je gneča za avtomobiliste nedvomno povečala. A čakanje v gneči je za mnoge zdaj končno stvar izbire, saj se odslej vsaj po dveh najbolj prometnih vpadnicah potuje precej hitreje z javnim prevozom. Morda bo malo večja gneča na cesti tudi koga, ki se v mestno središče vsak dan vozi iz krajev, ki jih mestni potniški promet ne doseže, spomnila na druge možnosti: privlačnejši postajajo sopotništvo, vlaki, primestni avtobusi in sistem ‘parkiraj in prestopi’, ki vsi pripomorejo k učinkovitejši organizaciji mestnega prometa.
Radi bi tudi poudarili, da je način preurejanja prometa, kakršnega zadnja leta ubira Ljubljana, trend urejanja mestnega prometa po vsem svetu. Ne gre le za onesnaženje zraka, temveč za spoznanje, da z avtomobili preprosto ni mogoče učinkovito urediti prometa v mestih, saj porabijo preveč prostora tako med vožnjo kot v mirovanju. Prilagajanje mest avtomobilom in gradnja vedno novih in novih cest, ki je pri nas trajala več kot pol stoletja in pravzaprav še kar traja, dolgoročno nikjer po svetu ni prinesla odprave zastojev, je pa povzročila izjemno povečanje stroškov mest, regij in držav za gradnjo in vzdrževanje cestnih omrežij in druge infrastrukture, ki je postala nujna s širjenjem mest v podeželje, kot tudi znatno povečanje stroškov in porabe časa gospodinjstev za prevoz.
Uporabne povezave:
http://www.dnevnik.si/objektiv/vec-vsebin/slovenska-ni-zaprta-za-promet
http://www.dnevnik.si/ljubljana/avtobusi-prehitevajo-po-desni
