Še več urbanih eko vrtov in deljenih pasov v Mariboru

V Mariboru načrtujejo še več urbanih vrtov

Zaradi velikega zanimanja občanov občina načrtuje ureditev novih urbanih vrtov na občinskih zemljiščih. V rebalansu proračuna je za sofinanciranje skupnostnih vrtov namenila slabih 21 tisočakov. Vse več zanimanja za oddajo zemljišč vrtičkarjem pa je tudi med zasebniki. Na področju organiziranega vrtičkarstva v Sloveniji je Maribor oral ledino, saj je pod okriljem Evropske prestolnice kulture nastal projekt Urbane brazde, v okviru katerega je po vzoru iz tujine na obrobju mesta ob blokovskem naselju v Borovi vasi zrasel urbani eko vrt. Več na www.delo.si.

Na čakalni listi 250 posameznikov

Zemljišča, kjer bi nastali novi skupnostni urbani eko vrtovi, so že znana. Arhitekt Sani Okretič Resulbegović, ki je projektiral prvi vrt v Borovi vasi, je skupaj s Caapom odkril več kot osem hektarjev primernih zemljišč v različnih delih mesta. Za njihovo vzpostavitev so z mariborsko občino in partnerji kandidirali tudi za evropska sofinancerska sredstva. Karolina Babič pravi, da so za projekt Life + predvideli pethektarjev zemljišč za nove vrtove in hektar za ogledno-izobraževalni vrt za ohranjanje biotske pestrosti kulturnih rastlin. Več na www.vecer.com.

Nihče ne sme uporabljati mineralnih gnojil

V Mariboru je približno 50 tisoč kvadratnih metrov javnih zemljišč, namenjenih za vrtove občanov. V Mestni občini Maribor so povedali, da zemljišča niso parcelirana in opremljena s parcelnimi številkami, razen območje v Morskem jarku, kjer je na 2300 kvadratnih metrih odmerjenih 135 vrtov in določenih 110 najemnikov. Na preostalih razpršenih lokacijah (Pobrežje, Spodnje Radvanje, Studenci, Tezno, Zgornje Radvanje) je po njihovih evidencah 141 najemnikov. Več na www.vecer.com.

Avtomobilisti bodo cesto delili s kolesarji

Kolesarska infrastruktura v središču mesta se postopoma izboljšuje, ocenjujejo v Mariborski kolesarski mreži. Na območju Slomškovega trga bodo kmalu uvedli ukrep sharrow ali deljeni pas, ki omogoča, da si kolesarji in avtomobilisti delijo sredino voznega pasu. Pilotni model deljenega pasu, s katerim bi radi izboljšali varnost za kolesarje, je plod sodelovanja Agencije za varnost prometa in občine Maribor pri projektu za spodbujanje varnosti v cestnem prometu in izboljšanje dostopnosti do cestnega omrežja na območju Jugovzhodne Evrope (ROSEE). Za idejno in tehnično zasnovo novosti je poskrbela mariborska fakulteta za gradbeništvo. Več na www.delo.si.

Sharrow_Maribor

Vlada danes še ne bo sprejela zakona o nepremičninskem davku

Vlada predloga zakona o davku na nepremičnine danes še ne bo potrdila, saj še vedno ni usklajen niti z vsemi ministrstvi niti z nevladnimi organizacijami. Po naših informacijah naj bi šel zakon še v javno razpravo, državni zbor pa naj bi ga obravnaval po rednem, ne po nujnem postopku. Po torkovi predstavitvi predloga proračunov za leti 2014 in 2015 v državnem zboru so se ministri in koalicijski poslanci zaprli v tamkajšnjo vladno sobo in rodilo se je kar nekaj novih zamisli, povezanih s predlogom zakona o davku na nepremičnine. Ministrstvo za finance (MF) je želelo zakon danes spraviti skozi vlado, državni zbor pa naj bi ga obravnaval po nujnem postopku. A se najverjetneje ne bo zgodilo ne prvo ne drugo. Premierka Alenka Bratušek je po naših informacijah finančnikom tudi naložila, naj pripravijo 40 izračunov davka za različne kategorije nepremičnin, saj naj bi bila davčna bremena po Sloveniji zelo različna. Več na www.dnevnik.si.

Popustili le lastnikom poslovnih in industrijskih objektov

Ministrstvo za finance je v najnovejšem predlogu zakona o davku na nepremičnine nekoliko (z 0,8 na 0,75 odstotka) znižalo predvideno davčno stopnjo za poslovne in industrijske nepremičnine, prazna stanovanja bodo za 0,25 odstotka bolj obdavčena kot zasedena, cerkve in kapelice pa enako (0,5 odstotka) kot šole, vrtci, zdravstveni domovi in bolnišnice. »Davek na nepremičnine predstavlja enega najstarejših davčnih prihodkov. Ker ga je enostavno uvesti in izvajati, so ga poznale že stare kulture,« piše v obrazložitvi predloga zakona o davku na nepremičnine, ki ga je ministrstvo za finance (MF) včeraj poslalo v vladno obravnavo, vlada pa naj bi ga potrdila v četrtek. A je kljub temu, »da je davek na nepremičnine enostavno uvesti«, po debelih štirih mesecih pogajanj in usklajevanj še vedno precej odprtih vprašanj pri predvidenih davčnih stopnjah, zato nepremičninski zakon, ki naj bi ga državni zbor obravnaval po nujnem postopku in kot del proračunskega svežnja, še vedno ni usklajen niti v koaliciji niti s predstavniki kmetov. Več na www.dnevnik.si.

Občine v prehodnem obdobju ne bodo mogle vplivati na višino davka na nepremičnine

Občine naj bi v prehodnem obdobju prvih treh let davka na nepremičnine prejele enak znesek, kot so ga v letu 2012 pobrale z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča, na višino stopenj pa ne bi mogle vplivati. Predstavniki občin opozarjajo na plačilo davka na nepremičnine v lasti občin, kar da bi pomenilo tudi do četrtino nižji priliv. Predlog zakona, kot je objavljen na spletnih straneh vlade, določa, da je v letih 2014, 2015 in 2016 davek na nepremičnine v celoti priliv državnega proračuna in da se občinam za ta leta “odstopi del prihodka od davka na način, da se vsaki posamezni občini zagotovi znesek, enak znesku, ki so ga občine odmerile za nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč v letu 2012, zmanjšanem za znesek prihodka občine v letu 2012 iz naslova pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest”. Več na www.dnevnik.si.

Predlagana višja obdavčitev za nerezidenčna stanovanja, tudi sakralne objekte

Vlada je na svoji spletni strani objavila predlog zakona o davku na nepremičnine, ki med drugim predvideva višjo obdavčitev nerezidenčnih stanovanjskih nepremičnin in stanovanjskih nepremičnih nad 500.000 evrov. Znova je v predlogu tudi obdavčitev sakralnih objektov, predvidena je višja obdavčitev poslovnih in industrijskih nepremičnin. Kot kaže predlog, ki je predviden za obravnavo v DZ po nujnem postopku, je predvidena davčna stopnja za rezidenčne stanovanjske nepremičnine 0,15 odstotka, za nerezidenčne stanovanjske nepremičnine pa 0,50 odstotka. Več na www.dnevnik.si.

Na slabšem razvojno naravnane občine

Davek na nepremičnine občinam ne le jemlje del prihodka, temveč tudi ruši njihova prizadevanja pri urejanju prostorske politike. Evropska praksa nepremičninski davek ne samo v prihodkih, temveč tudi v načinu razpolaganja sistemsko prepušča občinam. Vlada je včeraj sklenila, da predlog zakona o nepremičninah še ni zrel za potrditev, zato si je vzela še teden dni za usklajevanje vseh tehničnih podrobnosti. Kljub pogajanjem med vladnimi resorji in nevladnimi organizacijami je minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanko Stepišnik dejal, da bo zakon v grobem ostal takšen, kot je. Več na www.dnevnik.si.

Čez tri dni bodo znane nove cene nepremičnin

Prevrednotenja kmetijskih zemljišč in gozdov ne bo na nobenem območju, saj se cene niso spremenile za desetino. Če boste v ponedeljek na geodetskem portalu Prostor (http://prostor3.gov.si/javni/login.jsp?jezik=sl) vstopili v register nepremičnin, boste predvidoma že lahko videli, ali je geodetska uprava (Gurs) vašo nepremičnino ovrednotila drugače, kot jo je konec leta 2011. Konec tedna bodo v sistemu namreč izvedli tako imenovano indeksacijo posplošene tržne vrednosti. To pomeni, da bodo tistim vrstam nepremičnin na posameznih območjih, kjer so na podlagi analize prodajnih transakcij v obdobju od 1. julija 2010 do 1. januarja 2013 zaznali spremembo tržnih cen za najmanj deset odstotkov, prilagodili tudi vrednost v registru. Če je bila sprememba na trgu manjša, bo vrednost ostala enaka, kot je zdaj, in to do naslednje indeksacije, ko bodo spet preverjali, ali so se cene na trgu od zadnjega popravka spremenile za desetino. Več na www.delo.si.

Znana zmagovalna rešitev natečaja za spomenik žrtvam vojn

Enotnost v dvojnosti predstavljata stebra, ki sta glavni del zmagovalne rešitve natečaja za spomenik žrtvam vseh vojn. Po načrtih vlade naj bi bil spomenik nasproti parka Zvezda postavljen do konca leta 2015. Avtorji nagrajene rešitve natečaja, ki ga je v sodelovanju z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti izvedla Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, so arhitekti Rok Žnidaršič, Mojca Gabrič, Samo Mlakar in Žiga Ravnikar. »Rešitev oblikuje poseben, vendar odprt prostor spomenika, vpet na zgodovinsko os prostora, in predstavlja dejaven nastavek za njegovo nadaljevanje ter preoblikovanje v prihodnosti. Dva, v temelju povezana stebra naroda, kot ju avtorji imenujejo, naj bosta v svoji abstraktni obliki metafora in aluzija enotnosti v dvojnosti,« je zapisala komisija pod vodstvom Aleksandra Ostana. Več na www.delo.si.

“Ponesrečena oblika Spirita bo sanirana”

Statistični podatki o turističnem obisku Slovenije so za prvih osem mesecev nekoliko slabši od lanskega rekordnega leta, podatki o poslovanju turističnih podjetij pa so porazni. Hoteli namreč več kot 80 odstotkov vsega denarnega toka, ki ga ustvarijo, porabijo za odplačevanje posojil. »Nisem velik strokovnjak za turizem, ga pa zelo koristim. Spodbujevalka je moja žena, tako da sem na tem področju vse leto aktiven,« je včeraj na dnevih slovenskega turizma, največjem stanovskem srečanju turističnih delavcev, prostodušno priznal prvi mož slovenskega turizma, gospodarski minister Stanko Stepišnik. Več na www.dnevnik.si.

Z življenjem v Ljubljani zadovoljnih 90 odstotkov Ljubjančanov

Velika večina Ljubljančanov, kar 90 odstotkov, je zadovoljnih z življenjem v svojem mestu. Zadovoljni so predvsem s šolami in drugimi izobraževalnimi ustanovami ter čistočo mesta, precej manj pa z možnostmi za zaposlitev in dostopnostjo stanovanj. To je pokazala raziskava Eurobarometra o kakovosti življenja v evropskih mestih, ki jo evropska komisija objavi vsaka tri leta. Raziskava je bila izvedena v 79 mestih vseh članic EU ter Islandije, Norveške, Švice in Turčije. Novembra in decembra lani so anketirali tudi 522 Ljubljančanov. Devetdeset odstotkov prebivalcev, ki so zadovoljni z življenjem v svojem mestu, je Ljubljano uvrstilo na 14. mesto med evropskimi prestolnicami. Več na www.delo.si.

Poletovih 5: Aplikacije ljubljanskega javnega prometa

Če se radi zavihtite na kolo, se vozite z avtobusom ali pa ne morete brez svojega jeklenega konjička. Tudi če se po mestu odpravite peš ali pa sredi noči potrebujete taksi. Vse informacije o najbolj optimalnih možnostih ljubljanskega transporta imate lahko na svojem mobilniku. Mobilni telefon je odličen pripomoček tudi pri načrtovanju poti po mestu. Poleg številnih zemljevidov je na trgu čedalje več aplikacij, ki nam pomagajo pri uporabi najrazličnejših prevoznih sredstev. Ljubljana ponuja kar nekaj možnosti transporta, za vsakega pa se najde tudi ustrezna mobilna aplikacija, ki meščanom pomaga pri čim bolj učinkoviti uporabi. Več na www.delo.si.

Najboljši prostovoljec za volanom

V sklopu akcije v tednu mobilnosti, ki jo organizira AMZS, so včeraj v centru varne vožnje na Vranskem razglasili naj prostoferja 2013, najboljšega prostovoljnega voznika. Po mnenju uporabnikov se je najbolje izkazal Rajko Primc iz Ljubljane. Akcija Prostofer se je v okviru mreže Matija, ki prek brezplačne telefonske številke 080 10 10 povezuje starejše in organizacije s ponudniki pomoči in storitev, začela junija. V njej sodeluje že več kot 60 voznikov iz vse Slovenije, med njimi je več kot tretjina žensk, v tem času pa je bilo organiziranih 250 prevozov. Starejšim, ki potrebujejo prevoz, v komunikacijskem centru posredujejo kontaktne podatke s seznama registriranih prostovoljnih šoferjev, ki so jih poimenovali prostoferji. Uporabnik in voznik se nato sama dogovorita za prevoz. Več na www.delo.si.

Prostoferji

Prvi obrisi Slovenske ceste

Še preden se je del Slovenske ceste med gostilno Figovec in Kongresnim trgom zožil z dveh pasov na enega, je občina že premišljevala, kako bodo izkoristili podarjeno priložnost in ob vozišču postavili terase. Potem, ko so nekoliko prestavili rumene pasove in premaknili robnike, so vidni tudi prvi poskusi, da bi ulica dobila novo vsebino. Na cesto, kjer se je še nedavno trlo vozil, so za silo uredili otočke za počitek. Na lesene palete so pritrdili nekaj železnih miz in stolov. Delov fotograf je v objektiv ujel tri obiskovalke, ki so preverjale, kako je iz tega zornega kota videti Ljubljana. Novost še ni zlezla pod kožo meščanov in obiskovalcev mesta, saj so otoki okoli 15. ure še razmeroma samevala. Ali bo Slovenska cesta postali tako živahna kot je denimo Petkovškovo nabrežje, bo pokazal čas. Če radi odkrivate nove prostore za druženje, je lahko Slovenska cesta eden takšnih … če vas ne zmoti zvok mestnega avtobusa, ki se bo pripeljal mimo. Več na www.delo.si.

Nova Slovenska2_Ljubljana

Z mizicami in stoli do prijetnega okolja

Po zaprtju dela Slovenske ceste med Gosposvetsko in Šubičevo ulico za avtomobilski promet je zdaj naslednji cilj ljubljanske mestne občine narediti ulično okolje privlačnejše, kot je bilo doslej. Tega so se lotili z začasno postavitvijo urbane opreme, ki je tako kot celoten projekt začasne ureditve trajnostno zasnovana po načelu »z manj – več«. Več na www.dnevnik.si.

Rcero Ljubljana: Gradnja glavnih objektov prestavljena na januar

Začetek gradnje glavnih objektov v okviru nadgradnje Regijskega centra za ravnanje z odpadki (Rcero) Ljubljana je predviden za januar 2014, so sporočili s Snage, ki vodi projekt. Kot smo poročali, ta 155 milijonov vredna investicija še vedno čaka na okoljevarstveno soglasje in posledično gradbeno dovoljenje. Za začetek letošnje jeseni so še pred nekaj meseci na Snagi napovedovali začetek gradnje glavnih objektov Rcera na Barju, saj je časovni načrt predvideval, da bo okoljevarstveno soglasje pridobljeno najpozneje 2. septembra, gradbeno dovoljenje pa najpozneje 2. oktobra. Toda pridobivanje soglasij precej zamuja – komaj ta teden se je končala enomesečna javna obravnava za okoljevarstveno soglasje (OVS). Šele ko bo to izdano, kar se bo najverjetneje zgodilo v prihodnjih tednih, lahko Snaga oziroma Strabag kot izvajalec del na Barju da vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Zato so časovni načrt prilagodili. »Zdaj na gradbišču potekajo manjša in pripravljalna dela (prestavitve vodov, predobremenitve …), začetek gradnje glavnih objektov je skladno s terminskim načrtom predviden za januar 2014, začetek poskusnega obratovanja glavnih objektov pa za maj 2015,« so sporočili s Snage. Javno podjetje za MOL kot glavnega investitorja in še 16 drugih občin investitoric vodi ta največji kohezijski projekt s področja okolja v državi. Več na www.delo.si.

Nervoza zaradi zaprte ižanke se stopnjuje

Izvajalcu del obnova pomembne prometnice povzroča preglavice, zato se kaj lahko zgodi, da ižanka, ki jo krpajo že nekaj mesecev, tudi konec oktobra – kot je bilo predvideno – še ne bo prevozna. Neprevoznost Ižanske ceste, ki jo prekopavajo že od aprila, od konca šolskega leta pa je zaprta za ves promet, povzroča čedalje več vroče krvi. Ižanci za preboj do Ljubljane večinoma ubirajo poljske poti in kolovoze, podaljšane so tudi obvozne poti mestnega avtobusa, zaradi zaprte glavne prometnice proti glavnemu mestu pa je še huje kot po navadi tudi na Škofljici. Zdaj se namreč tja zgrinjajo skoraj vsi dnevni migranti z ribniško-kočevskega konca, tudi tisti, ki se sicer škofljiškemu ozkemu grlu izognejo tako, da v Pijavi Gorici skrenejo proti Igu. Več na www.dnevnik.si.

Prvi bodo širitev dočakali v Sostrem

Prostorska stiska na sostrskem pokopališču je že precejšnja – na leto opravijo vsaj 40 pogrebov, prostih pa je le še 45 žarnih grobov. Zemljišča za širitev naj bi občina pridobila že v kratkem, gradnja pa je predvidena šele sredi leta 2014. Ne le da na pokopališču v Sostrem počasi zmanjkuje prostora, ampak se tamkajšnji prebivalci že leta soočajo še s tem, da nimajo niti prave mrliške vežice. Znašli so se tako, da kot poslovilni prostor z dovoljenjem tamkajšnje župnije uporabljajo večjo izmed dveh majhnih sobic za kapelico. Na pobudo četrtne skupnosti jim je podjetje Žale, ki upravlja pokopališče od leta 1969, namestilo kemično stranišče, pred tem so morali, ko je bila nuja, opraviti potrebo kar za bližnjo ograjo, kuhinjico pa so s skupnimi močmi uredili v nekdanji shrambi za orodje. »V sodelovanju z župnijo in Žalami je to kar funkcioniralo, ne bo pa šlo več tako naprej,« pravi predsednik četrtne skupnosti Janez Moškrič. Več na www.dnevnik.si.

Čakaj, čakaj, tu nekaj ni logično

Klop v parku si navadno ne zasluži veliko pozornosti. Je pač del mestnega pohištva in ni pretirano zahtevna za uporabo. Nanjo se usedemo, včasih uležemo. Koreografinja in plesalka Mateja Bučar pa se s svojimi plesnimi kolegi vanjo udobno namesti, recimo, z glavo navzdol. Si lahko zamislite, kaj vse počne s pločnikom? Več na www.delo.si.

Začasna odredba še ne rešuje ničesar

Okrajno sodišče v Litiji je v tožbi Republike Slovenije zoper Antona Smuka zaradi motenje posesti (1444 kvadratnih metrov) pri gradnji šmarske obvoznice izdalo začasno odredbo, s čimer so razlaščencu, do pravnomočne odločitve sodišča, prepovedali posegati v lastnino države. Direkcijo republike Slovenije za ceste (Drsc) je pred nedavnim razburil razlaščenec Smuk, ko je s traktorjem in osebnim avtom preprečil nadaljno gradnjo prometnice. Sodišče je pritrdilo državi, da so zaradi tega dejanja lahko ogrožena evropska finančna sredstva, saj mora biti obvoznica zgrajena do decembra leta 2014. Direktor podjetja Trgograd Andrej Poglajen, ki prometnico gradi pravi, da do pravnomočnosti sodbe na zemljišče z delovnimi stroji ne bodo posegali. Več na www.delo.si.

Godec pozabil zapreti cesto

Čeprav so člani sveta litijske mestne skupnosti (MS) napovedovali protestno zaporo glavne zasavske ceste skozi Litijo, če Direkcija republike Slovenije za ceste (DRSC) v desetih dneh ne izboljša prometne varnosti na glavni zasavski prometnici skozi Litijo, se včeraj ni zgodilo nič. Po hudi prometni nesreči, v kateri je 24. septembra na prehodu za pešce v Litiji izgubila življenje osemletna deklica, je bil pobudnik sklica izredne seje litijskega mestnega sveta njihov član in nekdanji poslanec Joško Godec (Desus). Zaradi velikega prometa so mestni svetniki med drugim sprejeli sklep, da mora DRSC izboljšati prometno varnost v mestu. Takoj po seji je Godec za Delo povedal, da je v Litiji nekaj treba storiti za varnost pešcev, v nasprotnem primeru bo prišlo do zapore oziroma protestnega prečkanja ceste. Včeraj protestnikov pod njegovim vodstvom ni bilo na spregled, Godec se na naše telefonske klice ni odzival, zelo zgoščen promet v jutranji in popoldanski konici pa je nemoteno potekal. Več na www.delo.si.

Zasavska cesta_Litija

V Šmihelu Romom rušijo nekdanji dom

Novomeška občina je začela z rušenjem dotrajanega in zdravju škodljivega večstanovanjskega objekta v tamkajšnjem romskem naselju Šmihel. Tri romske družine so preselili na bližnje občinsko zemljišče, kjer so jim uredili bivalne zabojnike z električnim priključkom in skupno kopalnico s sanitarijami. Zaradi nevzdržnih higienskih razmer v objektu, ki ga je občina 1979. zgradila izključno za tamkajšnje Rome, a v njem ni bilo vode in elektrika, je zdravstvena inšpekcija v zadnjih letih izdala vrsto odločb. Romi so se novih bivalnih prostorov sicer razveselili, a so hkrati izrazili tudi nezadovoljstvo nad skupno kopalnico in sanitarijami, ki so nekaj metrov oddaljene od njihovih novih domov. »Pozimi se bodo otroci prehladili, ko bodo z mokrimi lasmi hodili domov,« je potožil oče samohranilec štirih otrok Sandi Brezar. Več na www.delo.si.

Romsko naselje_Šmihel

Ob HE Brežice še nov center za kajak in kanu na divjih vodah

Hidroelektrarno Brežice bodo, če bo šlo vse po načrtih, začeli graditi letos, dokončali pa naj bi jo leta 2016. Poleg tega, da bo Sloveniji iz obnovljivih virov letno prinesla približno 150 gigavatov električne energije, si v občini veliko obetajo zlasti od njenih »stranskih učinkov«: poplavne varnosti, boljše prometne infrastrukture ter površin za šport in rekreacijo. Turisti so občino doslej množično obiskovali predvsem po zaslugi našega največjega naravnega zdravilišča Terme Čatež, po novem pa se bodo lahko odločili še za vožnjo s kajaki, kanuji in rafti po brzicah prve umetne kajak in kanu proge pri nas. Ideja je pred nekaj leti nastala v vrstah Kajak-kanu kluba Čatež s skoraj 40-letno tradicijo. »Po ogledu podobnih umetnih prog v Španiji in Avstriji smo predlagali, da bi takšno zgradili tudi pri nas ob hidroelektrarni Brežice,« nam je zaupal projektant proge in predstavnik čateškega kajakaškega kluba Matjaž Avšič. Več na www.dnevnik.si.

V mestno jedro za 160 evrov

Medtem ko denimo v Ljubljani zapirajo ceste za avtomobile, se je v Novem mestu to zgodilo kolesarjem. Po tamkajšnji Kandijski cesti, pomembni novomeški prometnici, ki med drugim vodi v staro mestno jedro, so s prometnimi znaki prepovedali vožnjo s kolesom. Zapletlo se je ob potrebni rekonstrukciji te državne ceste, ki so se je razveselili predvsem avtomobilisti, ki so več let opozarjali na dodobra dotrajano vozišče. A po njej se zdaj ne smejo voziti kolesarji, saj na obnovljenem delu ceste ni urejenih kolesarskih poti. Več na www.dnevnik.si.

Zapora za kolesarje_Novo mesto

V kanjonu Kokre spet most, jamarji očistili vodnjak

V kanjonu Kokre, največji naravni znamenitosti v gorenjski prestolnici, so nevarno brv iz smrekovega lesa domestili z novo macesnovo. V Kranju pa so jamarji končali z izkopavanjem mestnega vodnjaka, katerega dno je stalno zalito z vodo iz reke Kokre. Pristojni so lani avgusta ugotovili, da brv iz smrekovine, ki jo je občina postavila leta 2002 za 90.000 evrov, ni varna ne za pešce ne za kolesarje, saj je kljub zaščitnim premazom začela trohneti na stikih z nosilno konstrukcijo. Novi most bo, kot so pojasnili z Mestne občine Kranj, bolj odporen na vremenske vplive, saj je v celoti izdelan iz visokogorskega macesna, vrednost naložbe pa je 151.000 evrov. Več na www.delo.si.

Kljub sumom občina gradi naprej

Gradnja nove knjižnice na bodočem Vurnikovem trgu v Radovljici se bo kmalu nadaljevala. Občina Radovljica se bo v kratkem zadolžila za milijon evrov, prihodnje leto pa celo za dva milijona evrov. Ob tem bo morala prodati še pritličje zdaj še betonskega skeleta bodoče knjižnice, da bo lahko škofjeloškemu gradbenemu podjetju Tehnik poplačala vsa gradbena dela. »Na podlagi izdelane presoje dejanskega stanja in analize variant izvedljivosti projekta gradnje stanovanjsko-poslovne soseske Vurnikov trg in aprila sprejetih sklepov občinskega sveta se gradnja radovljiške knjižnice nadaljuje v okviru sklenjenih pogodb s Perino in Tehnikom Škofja Loka,« je znova poudaril radovljiški župan Ciril Globočnik. Letošnje milijonsko posojilo naj bi zadoščalo za zaključek del pri zunanji ureditvi ter delih zgradbe knjižnice, ki služijo skupni rabi s preostalimi objekti na območju kareja H. Šele v prihodnjem letu je načrtovano nadaljevanje gradnje objekta knjižnice. Več na www.dnevnik.si.

»Denar za Kanin bi bil vržen stran«

Manlio Petris iz Furlanije o smučariji na Bovškem. Zaradi propadlega kaninskega smučarskega središča bo imel poslovno škodo tudi upravljavec smučišč v Furlaniji Promotur. Povezava Kanina in Selle Nevee ni obrodila sadov, zato generalni direktor Promoturja Manlio Petris ne verjame, da bi zgolj celostna obnova Kanina zadostovala za oživitev zimske sezone na Bovškem. Z njim smo se pogovarjali o naložbah v žičničarsko dejavnost. Več na www.delo.si.

Podivjani apetiti gradbenikov

Razpis za gradnjo urgentega centra v Mariboru je minister za zdravje Tomaž Gantarustavil, razlogi za to pa spominjajo bolj na Divji zahod, kot si pač Slovenci Divji zahod predstavljamo, kot na Slovenijo, ki jo imamo za urejeni del Evrope. Kakšna zmota! Dogajanje okoli mariborske urgence je potekalo tako, kot smo ga v Delu že opisali v četrtek, je pa minister na današnji tiskovni konferenci navedel nekaj zanimivih podrobnosti. Sicer pa mora Slovenija do konca decembra začeti graditi vseh desetih urgentnih centrov. Zanje bi lahko dobila 30 milijonov evrov iz evropskih skladov, 5,3 milijona evrov pa bo dala iz državnega proračuna. Če ne bodo vsi projekti pravi čas pripravljeni, bo ustrezno manj denarja iz EU. Trenutno so v negotovosti centri v Mariboru (ustavljen razpis), Novem mestu (občina je zamujala s prostorskimi načrti) in Slovenj Gradcu (predrag projekt). Več na www.delo.si.

Padel še drugi razpis za mariborsko urgenco

Po naših informacijah je ministrstvo za zdravje edino ponudbo, ki jo je na razpisu za adaptacijo urgentnega centra UKC Maribor dobilo za gradbena dela, zavrnilo kot nesprejemljivo. Razlog: veliko previsoka cena. Ministrstvo za zdravje je na ponovljeni razpis za adaptacijo urgence, razdeljen v tri sklope, za gradbeno-obrtniška dela prejelo le eno ponudbo, to je konzorcija GH Holding in Tames. Toda ponudba je presegala 18 milijonov evrov, po naših podatkih pa je bila vrednost del ocenjena na dobrih devet milijonov. Več na www.delo.si.

Tržnica znova poplavljena

Močnejši naliv, ki je včeraj v jutranjih urah zajel Maribor, je neprijetno presenetil branjevce na osrednji mariborski tržnici na Vodnikovem trgu. Padavine sicer same po sebi ne bi bile velika težava, če bi imela voda na platojih tržnice kam odtekati. Tako pa se že (pre)večkrat videna zgodba z istim scenarijem znova ponavlja – poplavljena ploščad, ki odganja obiskovalce, razrahljani tlakovci, izpod katerih brizga voda tudi čez kolena, obupani branjevci, ki znova stojijo v lužah, kljubujejo prepihu in s pesimizmom gledajo v prihajajoče hladne mesece, ko bodo vremenske razmere le še slabše. Podjetje Snaga želi na mariborski tržnici še pred zimo postaviti začasno montažno streho, ki bi preprečila ali omilila nemogoče razmere, kakršne so vladale včeraj. Več na www.vecer.com.

Mariborska tržnica2

Anglež polovico ljutomerskega mlina prepisal na Angleža

»Končno, zelo smo veseli,« je povedal Razkriški župan Stanko Ivanušič, ko smo ga vprašali, ali bo stari Slomškov mlin na Razkrižju naposled zaživel. Spomeniško zaščiteno stavbo namerava na noge postaviti Anglež Paul Wadkin, ki je postal lastnik polovice mlina. »Vse se je začelo pred leti, ko sem prvič prikolesaril mimo te prečudovite stavbe. Srce mi je kar poskočilo,« se spominja Paul Wadkin, ki na od Razkrižja dober streljaj oddaljenem Krapju živi sedmo leto. Ko je prišel v Slovenijo, si je na nekdanji Sunkovi domačiji na obronku stare prleške vasi uredil domovanje, pred časom pa je tam s svojo partnerico ustanovil podjetje Simply Cycling Slovenia (SCS), preko katerega v sodelovanju z Agencijo za razvoj Prlekije nudi pestro izbiro kolesarskih počitnic, kolesarskih izletov, tekmovalnih in dobrodelnih voženj po Pomurju in južni Avstriji. Več na www.delo.si.

SLomškov mlin_Razkrižje

Ohranjali bodo stare sadovnjake

Madžarski minister za razvoj podeželja Sandor Fazekas in naš kmetijski minister Dejan Židan sta v Gornjem Seniku v Porabju in v Markovcih na Goričkem odprla dve predelovalnici sadja. Predelovalnici sta del čezmejnega evropskega projekta Upkač, namenjenega ohranjanju visokodebelnih travniških sadovnjakov na območju krajinskega parka Goričko in narodnega parka Örseg. V Gornjem Seniku so v sklopu projekta postavili sadjarsko središče s stiskalnico jabolčnega soka in prostori za izobraževanje, delavnice in druženje porabskih sadjarjev, ki je prvi te vrste v obrobnem in nerazvitem Porabju. Središče naj bi bilo jedro ponovnega oživljanja sadjarstva na madžarski strani meje, ohranjanja tradicionalnih visokodebelnih sadovnjakov in gospodarskega razvoja teh krajev s slovenskim življem. Več na www.delo.si.

Hitra cesta kljub vsemu mimo hiše Janeza Janše

Hitra cesta med Velenjem in Savinjsko dolino bo speljana nekaj sto metrov od hiše Janeza Janše ob zahodnem robu naselja Silova. Ne torej skoraj čez njegovo dvorišče, kakor sta imela v načrtih Černač in Žnidar. A vozniki po v Šaleški dolini in na Koroškem tako dolgo pričakovani cesti bodo med vožnjo vseeno lahko občudovali slovensko zastavo na hiši družine Janša. Janševa minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač in državni sekretar Ljubo Žnidar sta januarja iz javne razgrnitve umaknila traso F3b. Doslej ni bilo pojasnjeno, ali sta hotela s cesto mir predsednika SDS zmotiti namerno ali po neumnosti. Že od pomladi pa sedanja vlada oziroma ministrstvo za infrastrukturo in prostor (MzIP) malce spremenjeno varianto F3b spet usklajuje med resorji, občinami in civilno družbo. Trdijo, da gre za najbolj primerno in izvedljivo traso. Več na www.delo.si.

Trasa HC Velenje

Konec smučanja na Peci

Na Peci se pripravljajo na smučarsko sezono, a je ta morda zadnja. Tako dežela kot tudi lastnik Koroški turistični holding nista več pripravljena subvencionirati obratovanja žičnic. Prvo žičnico so na Peci zgradili že leta 1967, odtlej je bilo to smučišče povezano z mnogimi prvimi izkušnjami na smučeh, še posebno za prebivalce južne avstrijske Koroške. Zdaj vse kaže, da žičnice prihodnjo zimo ne bodo več obratovale, še vedno pa se ne ve, ali bo kabinska žičnica na Peco vozila vsaj še eno poletje. Prihodnje leto se namreč iztečejo subvencije, za katere se je pred petimi leti odločila tedanja koroška deželna vlada in je obratovanje žičnic na Peci podprla z 950.000 evri na leto. Koroška deželna vlada, ki se sama spopada z denarnimi težavami in prazno blagajno, se je odločila, da po izteku že dogovorjenih subvencij prihodnje leto ne more več podpirati obratovanja žičnic, ki se že leta borijo za preživetje in poslujejo z izgubo. Več na www.dnevnik.si.

Štiri ponudbe za Predjamski grad

Na ministrstvu za kulturo so včeraj odpirali ponudbe, ki so prispele na ponovljeni razpis za najem Predjamskega gradu, ki ga je doslej neformalno upravljala družba Postojnska jama in tako izkoriščala sinergije s Postojnsko jamo. Postojnska jama je ponudbo, pričakovano, oddala ponovno, poleg nje pa tudi njen izzivalec na prejšnjem razpisu, ki je bil zaradi medresorske neusklajenosti lani ustavljen, postojnska družba Rave v lasti Roberta Čeboklja. Na razpis sta se prijavila tudi postojnski samostojni podjetnik Jernej Knific, poznan predvsem kot nekdanji občinski svetnik, in javni zavod Znanje, katerega ustanoviteljica je občina Postojna, vodi pa ga nekdanja direktorica postojnske občinske uprave Brigita Kidrič. Na ministrstvu so povedali, da je Postojnska jama ponudila 33 odstotkov od letnih prihodkov, vendar najmanj 240.000 evrov, medtem ko je zavod Znanje ponudil najvišji, 37-odstotni delež od letnih prihodkov, vendar najmanj 230.000 evrov letno. Zavod Znanje je po naših informacijah ponudil najvišji znesek letnih vlaganj v lokalno infrastrukturo. Več na www.dnevnik.si.

Jadralci z Obale bodo dobili dom

Občina Piran ter Mladinski in športni center Piran bosta že letos začela graditi nov dom vodnih športov pri Bernardinu. Za to so se odločili tri leta po sprejetju občinskega podrobnega prostorskega načrta in štiri mesece po pridobitvi gradbenega dovoljenja za dom. Na zemljišču pri Bernadinu, ki meri 6400 kvadratnih metrov, je največji jadralski center na Obali, ki združuje tri pomembne jadralske klube, v katerih deluje več kot 150 jadralcev. To so Jadralni klub Pirat, Športno društvo Piran in surferski klub Keka. Občina je od Olimpijskega komiteja Slovenije že pridobila licenco za status regijskega panožnega centra. Še letos bodo kupili montažni šotor, kamor bodo preselili opremo iz lesenega hangarja, ki ga uporabljajo piranski jadralci že pol stoletja in ga bodo predvidoma v začetku prihodnjega leta porušili. Več na www.delo.si.

Dom vodnih športov_Piran

Koprski taksi za tujce trikrat dražji

Tujih študentov, ki so v študentski izmenjavi v Kopru, taksisti ne bodo več goljufali. Toda do nedavnega so samo zato, ker so tujci, plačevali dvakrat ali celo trikrat višje cene od običajnih. Tolaži jih lahko le spoznanje, da niso bili edini, saj so podobno opetnajstili tudi finske navijače na košarkarskem prvenstvu. Poročali smo že, da so nekateri taksisti skupini finskih košarkarskih navijačev zaračunali za pot iz Kopra v Ankaran 35 evrov, čeprav znaša običajna cena v povprečju med 9 in 10 evrov. Kasneje so podobno prakso pri prevozih tujcev razkrili inšpektorji pri ljubljanskih taksistih. Več na www.delo.si.

Polnijo luknje zakona o agrarnih skupnostih

Izhodišča za nov zakon o agrarnih skupnostih so v javni obravnavi, prva, zelo dobro obiskana, je bila v Hrpeljah. Po zakonu o agrarnih skupnostih, ki je v pripravi, bi solastnino ali skupno lastnino lahko podedoval le en dedič, popolno soglasje pa bi bilo treba doseči le za najbolj zahtevne posle, na primer za nakup ali prodajo zemljišča ter za razpustitev agrarne skupnosti. Agrarna skupnost bo, tako kot je bilo določeno v zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnost iz leta 1994, tudi po novem zakonu skupina ljudi s skupno lastnino oziroma solastnino, in ne bo pravna oseba. Skupina na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, ki pripravlja zakon, pa bi agrarno skupnost pravni osebi približala s tem, da bi bil njen predsednik njen zakoniti zastopnik. Več na www.delo.si.

Sojenje Popoviču zaradi zemljišč na Srminu se bliža koncu

Sojenje koprskemu županu Borisu Popoviču ter soobtoženima zaradi prodaje občinskih zemljišč na Srminu se bliža koncu. Danes je pričal odvetnik Franci Matoz, ki je sodeloval pri pripravi dela javnega razpisa za prodajo zemljišč, tako da preostane le še zaslišanje sodne izvedenke, ki ji je bila naložena ponovna cenitev sporne nepremičnine. Sodna izvedenka naj bi pričala na naslednjem naroku 6. novembra, pri čemer so si zagovorniki obtoženih pridržali pravico izvajanja dodatnih dokazov, vezanih na izpoved izvedenke. Predsednica sodnega senata Meri Mikac je tako »preventivno« razpisala še več nadaljnjih obravnav, čeprav je dala vedeti, da so z izjemo pričanja izvedenke že izvedli praktično vse dokaze v postopku. Več na www.delo.si.

Namesto hotela poligon za reševalne pse

Hotel Poldanovec, nekoč zagotovo najbolj prepoznaven hotel na Lokvah, so včeraj začeli rušiti. Novogoriška Civilna zaščita je namreč ugotovila, da je streha hotela že v tako slaben stanju, da utegne ogroziti celo promet na regionalni cesti tik ob stavbi. »Z lastnikom hotela, podjetjem Euroinvest, smo se dogovorili, da stavbo brezplačno porušimo, oni pa nam v zameno ruševino za dve leti prepustijo za ureditev poligona in vadbišča za reševalne pse. Prav Lokve bodo namreč prihodnje leto gostile svetovno prvenstvo reševalnih psov, zato bi bila ta pridobitev za nas še kako pomembna,« pravi Bogdan Zoratti, višji svetovalec za zaščito in reševanje novogoriške občine. Rušenje stavbe se bo sicer nadaljevalo tudi danes, pri projektu pa med drugim sodelujejo tudi vsi pogodbeni reševalci tukajšnje civilne zaščite. Več na www.delo.si.

Zapravili 28 milijonov za Obalo in Kras

Tudi za Obalo »daleč najugodnejša« varianta preskrbe z vodo z dodatnimi 300 litri na sekundo iz kraškega in ilirskobistriškega vira je padla v vodo. Občine so tudi ob »pomoči« države izpustile priložnost, da bi vodovodno omrežje že do leta 2015 dogradile s pomočjo okoli 28 milijonov evrov iz kohezijskega sklada in državnega proračuna. »Pripravljavci projekta smo zamudili roke za dopolnitev vloge za pridobitev kohezijskih sredstev, ker nimamo pridobljenih gradbenih dovoljenj in ne moremo z dokazi trditi, da bomo projekt zagotovo končali do konca leta 2015,« je za Delo včeraj pojasnil direktor Kraškega vodovoda Sežana Peter Fabiani, koordinator projekta z ocenjeno vrednostjo 40,5 milijona evrov. Pojasnil je še, da so ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo junija zaprosili za podaljšanje roka, odgovora pa ni bilo. Več na www.delo.si.

Voda za Obalo splavala po vodi

Ranljivost oskrbe z vodo na Obali je velika, a strateški projekt vodooskrbe Obale in Krasa, ki bi zagotovil zadostne količine vode, se spet odmika. Zaradi težav s služnostmi in nepridobljenih gradbenih dovoljenj črpanje evropskih milijonov v tej finančni perspektivi ni mogoče. Zadnja nesreča na železniški progi Divača–Koper, potem ko se je na progo sprožil plaz, je opozorila na problematičnost enotirne proge zlasti z gospodarskega vidika, nezanemarljiv pa je tudi okoljski. Trasa namreč poteka po prvem vodovarstvenem območju. »To pomeni, da bi onesnaženje na tem območju pomenilo pravo naravno katastrofo,« poudarjajo na Mestni občini Koper. Več na www.dnevnik.si.

Furlanija z negativnim mnenjem

Dežela Furlanija – Julijska krajina (FJK) predlaga, naj italijansko okoljsko ministrstvo ne izda pozitivnega mnenja v čezmejni okoljski presoji za slovenski drugi tir Koper–Divača. Negativno mnenje je že pred desetimi dnevi podpisala predsednica deželne vlade Debora Serracchiani in s tem ponovila stališče prejšnje, desničarske deželne vlade. Gradnja drugega tira na slovenskih tleh naj bi ogrozila živalstvo in rastlinstvo v zavarovani dolini Glinščice v bližini državne meje, nad Dolino pri Trstu. O tem je danes poročal tržaški Primorski dnevnik, ki navaja, da dolinska občinska uprava ni imela pripomb, imela pa jih je občina Milje (ki je daleč od drugega tira). Kritične ocene so podala tudi slovenska zamejska kulturna društva: društvo Franceta Prešerna iz Boljunca, Valentina Vodnika iz Doline in zadruge Dolga krona. O drugem tiru se nista izrekla italijansko železniško podjetje RFI in deželno ravnateljstvo za kulturo in okolje. Primorski dnevnik ugotavlja še, da je dežela Furlanija – Julijska krajina svoje odklonilno stališče utemeljila tudi s splošnimi negativnimi ocenami drugega tira, ki nimajo neposredne zveze z Glinščico. Ogrožal naj bi vodne vire v Italiji, bil naj bi moteč tudi vizualno in predvidoma zaradi hrupa. Več na www.delo.si.

Türkovi morajo po novem črno gradnjo rušiti do konca novembra

Datum naknadnega roka za odstranitev počitniškega objekta z bazenom in zunanjo ureditvijo hiše v lasti družine Vitoslava Türka, določen s sklepom o dovolitvi izvršbe, je 30. november, so za STA pojasnili na inšpektoratu za prostor. Ob tem so zavrnili možnost, da bi objekt, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje za sušilnico, obstal. Gradbena inšpekcija je že poleti družini nekdanjega prvega moža Elesa odredila rušenje vile v Parecagu nad Sečovljami do konca avgusta, a je Türk vložil pritožbo. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je nato konec septembra potrdilo odločbo gradbenega inšpektorata, s čimer je zavrnilo pritožbo Türkovih. Več na www.dnevnik.si.

 

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri