Drugi tir še vedno negotov

Edina dolgoročna rešitev je drugi tir

Ranljivost edine železniške povezave med Koprom in notranjostjo države, na kateri Slovenske železnice opravijo kar 60 odstotkov vseh prevozov, ogroža konkurenčnost Luke Koper. Kljub temu na ministrstvu gradnjo drugega tira med Koprom in Divačo znova postavljajo pod vprašaj. Včerajšnja poldnevna zapora železniške proge med Divačo in Koprom, ki jo je povzročil plaz, zaradi česar se je iztirila lokomotiva, je ponovno opozorila na ranljivost enotirne proge na tem ključnem odseku slovenskega železniškega omrežja. »Prevozi v Koper in iz njega pomenijo kar 60 odstotkov vseh prevozov tovornega prometa Slovenskih železnic. Zapora povzroča poslovno škodo, saj ne bomo mogli pravočasno izpolniti svojih obveznosti do poslovnih partnerjev v tujini in Sloveniji,« je povedal Marko Tancar iz Slovenskih železnic, ki so po najnujnejši sanaciji proge takoj začele pospešen odvoz čakajočih tovornih vlakov, potniški promet pa bo stekel danes. Več na www.dnevnik.si.

Uganke in bajke o gradnji drugega tira

Potem ko je prejšnji ponedeljek zvečer zaradi plazu na progi Koper–Divača iztirila lokomotiva tovornega vlaka in je bila proga 15 ur prekinjena, zdaj pa vlaki vozijo s polovično hitrostjo (30 kilometrov na uro), se je v Luki Koper in pri gospodarstvenikih še bolj razvnela razprava o načrtovani odpovedi gradnje drugega tira. Odločitev ministra za infrastrukturo in prostor, da je treba temeljito preveriti načrtovani znesek 1,4 milijarde evrov za drugi tir in se potem odločati, kako in kaj z njim, je pri mnogih naletela na podporo. Vprašanje pa je, kakšna je lahko alternativna rešitev. Odločitev je istrskim menedžerjem obljubil v dveh tednih, pozneje jo je popravil na 30 dni. Tudi drugi rok se bo kmalu iztekel. Ugank z drugim tirom pa je vse več. Ker je Projektivno podjetje SŽ pred malo več kot dvema letoma na podlagi projektne dokumentacije izdelalo predinvesticijsko zasnovo, po kateri bi drugi tir stal približno 900 milijonov evrov, nas je zanimalo, od kod premierki Alenki Bratušek podatek o 1,4 milijarde evrov zanj. Iz njenega kabineta so nam odgovorili, da je predsednica podatek dobila od ministrstva za infrastrukturo in prostor. Tam so nam pred desetimi dnevi odgovorili: »Vrednost investicije je povzeta iz investicijskega programa za drugi tir med Divačo in Koprom, ki ga je izdelal DRI. Vrednost je ocenjena na podlagi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma dokumentacije PZI.« Več na www.delo.si.

Z delavnicami bolj brezskrbno za volan

Prihodnji teden bodo lahko vozniki seniorji v mnogih šolah vožnje po Sloveniji brezplačno preverili in dopolnili svoje vozniške sposobnosti in znanje o prometu. V središču več kot 25 šol vožnje po vsej Sloveniji bodo prihodnji teden vozniki seniorji. Ti bodo pod okriljem AMZS svoje vozniško znanje in sposobnosti tako v teoriji kot v praksi brezplačno preverili in dopolnili z inštruktorji. Predvsem si v AMZS po besedah direktorja Ferda Abrahama želijo, da bi se jim pridružili tisti, ki so v zrelejših letih postali nemobilni zaradi bolezni partnerja, njegove izgube ali ločitve. »K sodelovanju bi radi pritegnili tiste, ki le redko sedejo za volan. V spremstvu inštruktorja ali na poligonu bodo pridobili potrebno samozavest za varno vožnjo ali pa morda ugotovili, da potrebujejo pregled pri okulistu,« pravi. Več na www.dnevnik.si.

To ni davek na dež

Najkasneje marca prihodnje leto bodo komunalna podjetja začela zaračunavati odvajanje komunalne vode ločeno od deževnice – strošek, ki ga bo posamezno gospodinjstvo plačevalo, bo odvisen od velikosti strehe in od tega, kako je z nje deževnica speljana. Tisti, ki deževnice nimajo speljane v kanalizacijo, ne bodo plačali nič. Več na www.dnevnik.si.

Preverite, koliko meri vaša streha

Z javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija so sporočili, da bo v prihodnjih dneh približno 32.000 občanov po pošti prejelo prošnjo, da preverijo podatke o površini streh na svojih objektih. Posodobljene podatke bodo v podjetju potrebovali za oblikovanje cen svojih storitev, saj se s sprejetjem nove uredbe cene storitev javnih služb po novem namreč oblikujejo tako, da se ločeno obračuna odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode s streh ter storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami. Več na www.dnevnik.si.

Igranje z davkom na sakralne objekte

Predlog zakona o davku na nepremičnine, ki bi moral biti po prvotnih načrtih že v državnem zboru, je predmet novih polemik in razprav. Včeraj so se o njem usklajevali v koaliciji, a se še niso dokončno uskladili. Poslanci vladnih strank se po naših informacijah zavzemajo za omilitev davčne stopnje za stanovanja, vredna manj kot 500.000 evrov, in sicer z 0,15 na 0,1 odstotka. Znižali bi tudi davčno stopnjo za objekte za poslovno in industrijsko rabo – z 0,8 na 0,6 odstotka, poleg tega podpirajo predlog ministrstva za finance, da davčno stopnjo za sakralne objekte poviša na 0,5 odstotka, kot je predvideval že prvi osnutek zakona o davku na nepremičnine. V nepremičninski davek bi znova vnesli tudi (minimalno) obdavčitev neplodnih kmetijskih zemljišč. Več na www.dnevnik.si.

Če bodo sakralni objekti obdavčeni, v Katoliški cerkvi napovedujejo ustavno presojo novele

Svet krščanskih Cerkva in Islamska skupnost v Sloveniji izražata veliko zaskrbljenost nad napovedanimi spremembami zakona o davku na nepremičnine in zakona o verski svobodi. Če bo novela zakona o davku na nepremičnine obdavčila sakralne objekte, v Katoliški cerkvi že napovedujejo ustavno presojo novele. Svet krščanskih Cerkva v Sloveniji, ki ga sestavljajo Katoliška cerkev, Evangeličanska cerkev, Srbska pravoslavna cerkev in Evangeljsko-binkoštna cerkev, ter Islamska skupnost v Sloveniji so ob napovedanih spremembah zakonodaje sestavili skupno izjavo, ki so jo danes na novinarski konferenci tudi podpisali. Naslovili jo bodo na vlado in predsednika republike. Več na www.dnevnik.si.

Občine je strah vladnega davčnega eksperimenta

Ministrstvo za finance naj bi kmetom včeraj znova olajšalo predvideno davčno breme; predlagalo je davčno kapico, po kateri naj bi najvišji nepremičninski davek na hektar kmetijskega zemljišča znašal okoli dvajset evrov, na hektar gozda pa približno pet evrov. Predvidene davčne stopnje za nepremičninski davek v kmetijstvu tudi po včerajšnjih pogajanjih med ministrstvom za finance in predstavniki kmečkih organizacij ostajajo nespremenjene. To pomeni 0,07 odstotka na gozdove, 0,15 na kmetijska zemljišča in 0,30 odstotka na objekte, namenjene kmetovanju. Več na www.dnevnik.si.

Župani: Davek na nepremičnine bi moral v pretežni meri pripadati občinam

Župani mestnih občin Slovenije so prepričani, da so postopki predloga zakona o davku na nepremičnine in njegove vsebinske rešitve neustrezne. Davek na nepremičnine bi po njihovem prepričanju med drugim moral v pretežni meri pripadati občinam. V neskladju z načelom finančne samostojnosti občin je tudi določanje namenske porabe davčnih prihodkov. Kot so po srečanju zapisali v izjavi za javnost, mestne občine ne pristajajo na ukrepe države, ki pomenijo zgolj polnjenje državnega proračuna, ne upoštevajo pa vseh razsežnosti problematike lokalne samouprave. Zlasti ne upoštevajo dejstva, da sta sedanje nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč in predvideni davek na nepremičnine eden izmed redkih instrumentov zemljiške politike lokalnih skupnosti, s katerimi med drugim spodbujajo razvoj gospodarskih in drugih dejavnosti. Več na www.dnevnik.si.

Dokončnega dogovora o obdavčitvi nepremičnin še ni

Predstavniki kmetov ter finančnega in kmetijskega ministrstva so danes nadaljevali pogajanja o predlogu zakona o davku na nepremičnine. Dogovora niso dosegli, saj bo finančno ministrstvo pripravilo še nekatere izračune, vnovič pa se bodo sestali prihodnji teden, je povedal predsednik Sindikata kmetov Slovenije Roman Žveglič. Vlada tako ta četrtek še ne bo obravnavala predloga zakona o davku na nepremičnine, ki naj bi bil uveljavljen z letom 2014. Po predlogu si bo sicer izkupiček od pobranega davka v enakovrednem deležu razdelila z občinami, in sicer je za prihodnje leto na ta račun v proračunu predvidela 205 milijonov evrov prihodkov. Več na www.dnevnik.si.

Smetarske regije podoben zalogaj kot male občine

Zbornica komunalnega gospodarstva predlaga ustanovitev desetih smetarskih regij, znotraj katerih bi država koncesijo za izvajanje komunalnih storitev podelila zgolj enemu izvajalcu. Poznavalci možnosti za uresničitev ideje primerjajo z verjetnostjo zmanjšanja števila občin za polovico. Na javna komunalna podjetja pogosto letijo očitki o neučinkovitosti, negospodarni rabi sredstev in nezainteresiranosti za uvajanje izboljšav, razlogi za to pa naj bi tičali v prevelikem številu komunalnih podjetij in njihovi monopolni dejavnosti. Na zbornici komunalnega gospodarstva se s pavšalnimi očitki ne strinjajo, kljub temu pa po vzoru Italije ponujajo rešitev v združevanju komunalnih podjetij. Prepričani so, da bi večja ekonomija obsega prinesla nižje obratovalne stroške, večji razvojni in investicijski potencial ter večjo zanesljivost in kakovost storitev. Več na www.dnevnik.si.

Kdaj z urbano na vlak, ne ve še nihče

Ob poenotenju ljubljanskega mestnega prometa s kartico urbana bi bilo smiselno, da bi jo lahko uporabljali tudi potniki, ki se vozijo z vlakom v okviru ljubljanskega železniškega vozlišča. Vendar za zdaj še ni znano, kdaj bo mogoče z urbano tudi na vlak. Na občinski službi za razvojne projekte in investicije pravijo, da so podlago za uporabo urbane tudi na vlakih v okviru integracije javnega potniškega prometa oblikovali skupaj z Ljubljanskim potniškim prometom (LPP) in Slovenskimi železnicami (SŽ). To je bil del evropskega projekta za trajnostno mobilnost v mestih Civitas Elan, ki ga je od leta 2008 do 2012 koordinirala Ljubljana, vanj pa so bili vključeni še Zagreb, Gent, Porto in Brno. Takrat so uredili bazo voznih redov za ljubljanski avtobusni in železniški promet, ki je ključna za načrtovanje poti s spletnim orodjem google transit. Več na www.delo.si.

Janković z mestnim prometom zadovoljen, z državnim proračunom ne

Župan Zoran Janković je zadovoljen s stanjem na cestah v glavnem mestu, čeprav je v jutranjih in popoldanskih konicah po nedavnem zaprtju Slovenske in uvedbi rumenih pasov na Dunajski in Celovški promet vidno upočasnjen. »Prepričan sem, da promet teče dobro in da je velika večina ljudi zadovoljnih s spremembami.« Sam je namreč pričakoval veliko več nereda na cestah, je povedal na včerajšnji novinarski konferenci. »Je manj problemov, kot jih je bilo, ko smo za promet zapirali Tromostovje,« je poudaril in napovedal, da bo začasnemu urejanju Slovenske ceste, ki je v sklepni fazi, sledila vloga za gradbeno dovoljenje za zamenjavo celotne komunalne infrastrukture, ki je stara več kot 80 let. Tega naj bi se lotili prihodnje leto. Več na www.delo.si.

Financiranje MOL: Janša vzel, Bratuškova vrača

Dodatna sredstva, ki jih ljubljanska občina prejema iz državnega proračuna po zakonu o glavnem mestu, prihodnje leto ne bodo več zmanjšana. V predlogu zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2014 in 2015, ki ga je včeraj objavil državni zbor, ni več člena, ki ta sredstva zmanjšuje z 0,73 na 0,58 odstotka dohodnine, vplačane v predpreteklem letu. S tem členom je Janševa vlada konec lanskega leta zmanjšala financiranje MOL za približno 3,5 milijona evrov, in sicer za letos in za leto 2014. Vlada Bratuškove, kot kaže, sredstva za prihodnje leto vrača, kakor je Janković zahteval že na julijskem srečanju med predstavniki vlade in MOL. Se pa v letu 2015 za vse občine znižuje povprečnina, in sicer s 536 na 525 evrov. Več na www.delo.si.

Ljubljana ne bo čutila posledic

Na Mestni občini Ljubljana niso navdušeni nad predlogom sprememb zakona o financiranju občin, ki gre sicer na roko občinam z več prebivalci. Koliko denarja bo po novem iz dohodnine steklo v občinski proračun, na mestnem oddelku za finance in računovodstvo še ne vedo, saj od ministrstva za notranje zadeve za zdaj niso prejeli nobenih izračunov. So pa na sestanku pri državni sekretarki na notranjem ministrstvu Renati Zatler septembra menda izvedeli, da bi tudi po spremembi zakona o financiranju občin še vedno dobili enako kot doslej. Na magistratu pa se lahko veselijo še ene dobre novice, saj v državnem proračunu za prihodnje leto ni več člena o zmanjšanju deleža dohodnine, ki Ljubljani pripada po zakonu o glavnem mestu. Na ta račun bo občinski proračun bogatejši za 3,5 milijona evrov. Več na www.dnevnik.si.

MOL znova išče izvajalca, ki bo obdelal prostorski načrt

Slaba tri leta od sprejetja občinskega prostorskega načrta občina znova išče izvajalca, ki bo obdelal pobude za njegovo spremembo in dopolnitev v izvedbenem delu. Dela bo ogromno, saj so jih meščani, podjetja in ustanove med 20. majem in 20. junijem letos poslali kar 1817. Občina se je za spreminjanje izvedbenega dela OPN odločila predvsem zato, ker je že leta 2010 morala kot nesprejemljive ali neusklajene s strateškim delom načrta zavrniti večino od 3370 prejetih pobud. Ker pa so jo meščani, podjetja in ustanove vseskozi zasipali s pobudami, je lani sklenila, da jim da mesec dni časa, da formalno vložijo svoje predloge sprememb ali dopolnitev omenjenega akta. Kljub kratkemu roku jih je prejela le slabo polovico manj kot po drugi razgrnitvi novega dolgoročnega prostorskega akta, sprejetega pred tremi leti. Je pa res, da je dolžna vsaj enkrat na dve leti preverjati, ali so posamezne razvojne potrebe prebivalcev skladne s cilji prostorskega razvoja občine. Več na www.delo.si.

MOL povsem neuspešna pri poskusu prodaje nepremičnin

Občina si je s prodajo poslovnih prostorov na Gosposki, Vodnikovi, Novih Fužinah, Štefanovi, Rožičevi, Lepi poti in Mestnem trgu obetala najmanj 2,88 milijona evrov izkupička. Na včerajšnji javni dražbi pa v treh urah ni prodala niti enega. Največji izplen je pričakovala pri prodaji 860 kvadratnih metrov velike večnadstropne hiše na Mestnem trgu 15 v dveh ločenih delih (v občinski lasti je 95 odstotkov prostorov). Za enajst različno velikih poslovnih prostorov je skušala iztržiti vsaj 1,8 milijona evrov. Več na www.delo.si.

Gradnjo zaupali Begradu

Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana bo gradnjo soseske Polje III zaupal novomeškemu gradbincu Begradu. Ta bo sosesko s 148 neprofitnimi najemnimi stanovanji in 213 parkirnimi prostori zgradil za nekaj manj kot 10,8 milijona evrov brez davka na dodano vrednost. Spomnimo, za gradnjo Polja III so se v izhodišču poleg Begrada potegovali še družbi SGP Tehnik in Gradis skupina G. Slednja po besedah ljubljanskega župana Zorana Jankovića ni imela primernih referenc, a tudi ponudbi obeh preostalih družb sta bili sprva previsoki. Zato sta občina in sklad zagotovila dodaten denar in nato šla ponovno v pogajanja z Begradom in SGP Tehnikom, pri čemer je nižjo ponudbo dal prvi. Več na www.dnevnik.si.

Stan. soseska Polje III_Ljubljana

Z aneksom so Gradisu G kupili čas

Mestna občina Ljubljana in njen zasebni partner pri projektu gradnje parkirne hiše Kozolec II Zil inženiring sta z Gradisom skupino G sklenila aneks. Župan Zoran Janković je nedavno povedal, da je družba Gradis skupina G končno predložila bančno garancijo Deželne banke Slovenije za dobro in pravočasno dokončanje garažne hiše Kozolec II. A pri tem je zamolčal pomemben podatek, da sta Mestna občina Ljubljana in njen zasebni partner Zil inženiring z Gradisom G minuli ponedeljek sklenila aneks h gradbeni pogodbi. Več na www.dnevnik.si.

Ob OŠ Bežigrad namesto nogometnega igrišča parkirišče

Skupina fantov, nekdanjih učencev OŠ Bežigrad, je razburjena zaradi razritega nogometnega igrišča ob šoli, kjer so še pred kratkim ob popoldnevih lahko igrali nogomet. Ogorčeni so, ker na polovici nekdanjega igrišča šola načrtuje 14 parkirnih prostorov za učitelje. Za Matijo, dva Jana, Uroša in Matjaža, ki stanujejo v Župančičevi jami in v bližini nimajo nobenega drugega igrišča, je bilo nogometno igrišče ob OŠ Bežigrad njihovo edino zbirališče, kjer so se lahko ukvarjali s športom. Vsa druga igrišča v okolici so namreč že pozidali ali podrli. Tam pa so nogomet igrale vse generacije, tudi očetje s sinovi. »Pomenilo nam je več kot nogometno igrišče, saj smo se tam srečevali, spoznavali in družili. Zdaj mladi sredi betona nimamo več nobenega prostora za druženje in rekreacijo,« razburjeno pripovedujejo. Več na www.delo.si.

OŠ Bežigrad_Ljubljana

Širitev Papirniške poti zavrnili na zahtevo prizadetih

»Ne tovornjakom na Papirniški poti« je slogan krajanov, živečih ob tej poti in v križišču Litijske ceste s to lokalno cesto. Po zadnji seji sveta četrtne skupnosti so si enotni, da nasprotujejo načrtovani širitvi Papirniške poti in odprtju prometa tudi za tovornjake. Ducat prizadetih krajanov je prometni problem in alternativne rešitve predstavil z računalniško grafiko, fotografijami in video posnetki, s svojo prepričljivostjo pa so dobili podporo četrtnih svetnikov, da naj na Papirniški poti ostane prometna ureditev nespremenjena oziroma da je na njej še naprej prepovedan promet tovornih vozil. Prav tako so se strinjali, da je treba ustaviti vse aktivnosti za rekonstrukcijo te ceste, kot si jo je zamislila MOL. Več na www.delo.si.

Po evropski denar za Švicarijo in Cukrarno

Mestna občina Ljubljana namerava prihodnje leto začeti prenovo dveh pomembnih stavb v prestolnici, in sicer prenovo nekdanjega hotela Tivoli in Cukrarne. Pri prenovi obeh objektov občina računa na evropski in državni denar. Švicarija, ki stoji na naslovu Pod turnom 4, bo po letu in pol začasne razglasitve za kulturni spomenik lokalnega pomena ta status obdržala za stalno. Ljubljanski mestni svetniki so namreč podprli odlok o razglasitvi nekdanjega hotela Tivoli za kulturni spomenik lokalnega pomena. Pobudnik tega ukrepa je bila ljubljanska območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Več na www.dnevnik.si.

Zahtevna prenova kulturnega doma Španskih borcev

Na občinski razpis za prenovo oken in steklenih delov fasade na moščanskem kulturnem domu Španskih borcev sta se prijavila le dva ponudnika. Samostojno ponudbo je oddala Lesnina MG Oprema, Glasstech pa skupaj z Mizarstvom Košak. Lesnina je delo pripravljena opraviti za nekaj manj kot 125 tisoč evrov (brez DDV), Glasstech in Mizarstvo Košak pa za okoli 225 tisoč. Ker se ponudbi močno razlikujeta, je predstavnica Glasstecha že med javnim odpiranjem ponudb opozorila komisijo, da je nasprotni kandidat zagotovo naredil računsko napako, saj za tako nizko ceno ni mogoče izvesti obeh delov naročila. Več na www.delo.si.

Avtobusi prehitevajo po desni (video)

Že ponarodelo pritoževanje nad gnečo v prestolnici je pred kratkim okrepila še sprememba prometnega režima v središču mesta. Preverili smo, kako se v novih razmerah obnesejo kolo, avtomobil in mestni avtobus. Zapora Slovenske ceste od Gosposvetske do Šubičeve in uvedba rumenih pasov na Celovški naj bi še dodatno hromili promet in grenili življenje tako lastnikom jeklenih konjičkov kot tistim, ki v središče prihajajo z javnim prevozom. Ali res? Odločili smo se, da ugibanjem naredimo konec in v času jutranje konice preizkusimo, kako se v novih razmerah obnesejo različna prevozna sredstva. Več na www.dnevnik.si.

Z obvoznimi potmi do sožitja s pešci

Da na ljubljanskih nabrežjih v mestnem jedru ne bi več prihajalo do sporov med kolesarji in pešci, so na mestni občini označili priporočene obvozne poti, na katere želijo preusmeriti kolesarje. Namesto po prenovljenem Petkovškovem nabrežju raje po Trubarjevi cesti in namesto po Čopovi in vzporedni Nazorjevi ulici s kolesom raje po Miklošičevi cesti. To sta le dva od predlogov ljubljanske mestne občine, ki si je v sklopu evropskega projekta Champ zadala cilj, da ustavi konflikte med pešci in kolesarji na območjih za pešce, tako da kolesarje z nabrežij v središču mesta preusmeri na priporočene obvozne poti. Več na www.dnevnik.si.

Priporočeni obvozi_Ljubljana

Avtobusna linija 20 bo preusmerjena bliže ljubljanski tržnici

Na željo potnikov bo od ponedeljka preusmerjena linija 20 ljubljanskega mestnega potniškega prometa, ki se bo po novem približala osrednji tržnici, kakor tudi gimnaziji, šolam in dijaškemu domu ob Poljanski cesti. Linija 20 bo na odseku med Plečnikovim stadionom in Bavarskim dvorom proti centru mesta na Dunajski zapeljala tudi po rumenem pasu. Več na www.dnevnik.si.

Kupujejo šest novih avtobusov

Javno podjetje Ljubljanski potniški promet bo še letos kupilo šest novih avtobusov z nizkimi emisijami. Ravno sedaj potekata dva javna razpisa za nakup enega zgibnega, treh enojnih in dveh midi avtobusov. Slednji so nekoliko manjši od enojnih avtobusov, saj so dolgi do 8,5 metra in sprejmejo tudi manj potnikov. Manjša avtobusa bo Ljubljanski potniški promet uporabljal predvsem na primestnih linijah, kjer je manj potnikov. Koliko bo javno podjetje stal nakup omenjenih šestih vozil, bodo v Ljubljanskem potniškem prometu vedeli, ko bodo dobili ponudbe. Več na www.dnevnik.si.

Je v podhodu prepovedano ali ne?

Prepoved kolesarjenja v podhodu pod tiri ni nova, vztrajajo na Slovenskih železnicah. Policisti so medtem v tednu mobilnosti napisali že prvi kazni, a hkrati še vedno pravijo, da prometna signalizacija ni ustrezna. Konec avgusta so začeli varnostniki podjetja ŽIP-SŽ v podhodu pod železniškimi tiri pri glavni ljubljanski železniški postaji opozarjati, da na tej površini kolesarjenje ni dovoljeno. Presenečenih obrazov ni bilo malo, saj je bila sicer stara prepoved že ves čas zelo slabo označena in zato so v začetku septembra na Slovenskih železnicah na oba vhoda v podhod nemudoma namestili dodatne velike table, na katerih so prečrtani tako kolo kot rolerji in rolka. V izogib nesporazumom, pravijo. Po njihovih besedah je cilj zagotoviti varnost in udobje vsem, ki uporabljajo storitve na območju ljubljanske železniške postaje. Tako morajo kolesarji in rolkarji skozi podhod kot pešci. Več na www.dnevnik.si.

»Neugodne gospodarske razmere« ovirajo tudi WiFree

Sredi septembra se je iztekel pogodbeni rok, do katerega bi morala Telekom in Nil poskrbeti za postavitev brezžičnega omrežja na celotnem območju znotraj ljubljanske obvoznice. A še vedno je omreženo samo središče mesta. WiFree je v ožjem središču mesta začel delovati februarja letos. Gre za širokopasovno brezžično omrežje, ki je v omejenem obsegu (do 60 minut na dan in s hitrostjo prenosa podatkov 512 kb/s) uporabnikom na voljo tudi brezplačno. Z omreženjem mestnega središča med Vilharjevo, Tivolsko, Aškerčevo, Zoisovo, Karlovško in Njegoševo cesto sta zasebna partnerja, podjetji Telekom Slovenije in Nil, izvedla le prvo fazo projekta, ki predvideva omreženje celotnega območja ljubljanske občine. Več na www.delo.si.

Gisele zapustila fakulteto

Samo dva tedna po tistem, ko je študente filozofske fakultete (in še koga) razburil oglas švedske multinacionalne trgovine z oblačili na pročelju te stavbe, je omenjeni oglas izginil. Vodstvo fakultete smo vprašali, ali so podlegli pritiskom in oglas odstranili predčasno, a so nam zagotovili, da »je bil odstranjen skladno s prvotnim terminskim planom postavitve«. Dogovor je bil, kot pravijo, izpeljan v celoti. Več na www.dnevnik.si.

Zagorjani s čistilno napravo ujeli zadnji vlak

Predsednik uprave trboveljskega Rudisa Andrej Gorjup in zagorski župan Matjaž Švagan sta včeraj slovesno podpisala pogodbo za 3,6-milijonski posel pri gradnji zagorske centralne čistilne naprave (CČN) z zmogljivostjo 11.000 populacijskih enot. Kot partnerska družba bo z Rudisom sodeloval AGM Nemec iz Sedraža. Projekt je skupaj z gradnjo 13 kilometrov kanalizacijskega omrežja, od tega dobrih sedem kilometrov v Kisovcu in 5,4 kilometra v mestu Zagorje, vreden nekaj manj kot 11 milijonov evrov. Zagorska CČN bo Rudisov referenčen projekt, saj se v nasprotju z zrakom, kjer imajo veliko izkušenj (TEŠ 6, o.p.) na področju čiščenja vod še niso preizkusili, kakor je dejal Andrej Gorjup. Rok za gradnjo bo tesen. Zagorjani bodo CČN poskusno zagnali kot zadnji v projektu štirih občin (poleg Litije, Šmartna in Radeč) predvidoma koncem leta 2014. Več na www.delo.si.

V Tržiču revitalizirajo staro mestno jedro

»V Tržiču je kopanje zahtevna zadeva, kajti ulice so zelo ozke in tudi preozke,« je včeraj ob končani obnovi Cankarjeve in Blejske ceste oziroma t. i. druge faze Prenove ulic v starem mestnem jedru Tržiča dejal župan Borut Sajovic. Toda Tržičanom dela ne bo zmanjkalo: kot pravi župan, je »potreb vsaj še za 20 let … Pravzaprav je to nikoli dokončana zgodba.« V mestnem jedru so od leta 2007 naprej obnovili deseto oziroma enajsto ulico (šest za Mošenikom, Trg svobode, Balos, Virje, Cankarjevo cesto in Blejsko cesto), saj je bil v mnogih od njih dotrajan, od 80 do 100 let star vodovod z velikimi vodnimi izgubami, kanalizacije je bila neurejena oziroma je ni bilo. Po novem so vodne izgube zmanjšane, kanalizacija je priključena na osrednjo čistilno napravo. »Obnova se nam obrestuje, v mestu je več dogodkov in življenja, zadovoljstvo ljudi je večje. Zadovoljen sem, ker se je tudi odnos ljudi do okolice izboljšal, občani ob blokih zdaj tudi že sami skrbijo za zelenice in posadijo rože, na obnovljenih ulicah je manj smeti,« ugotavlja župan Sajovic. Več na www.delo.si.

Župan se bo za lokal boril po pravni poti

Bohinjski občinski svet ni opravil razprave o predlogu župana Franca Kramarja oziroma njegove žene Aleksandre, da jima občina prizna solastninsko pravico za 120.000 evrov vlaganj v občinski lokal na obali Bohinjskega jezera, ki ga imata v najemu od leta 1986. Župan je točko najprej predvidel za obravnavo na občinskem svetu, vendar jo je zaradi nasprotovanj umaknil z dnevnega reda. Franc Kramar meni, da mu mora občina Bohinj na podlagi stvarnopravnega zakonika priznati vlaganja v objekt, namesto izplačila vlaganj pa je predlagal solastništvo nepremičnine skupaj z občino. Če mu vložka ne bo priznal občinski svet, bo priznanje vlaganj v občinski objekt dosegel po pravni poti, pravi Kramar. Sodni cenilec Danilo Klinar je zemljišče in objekte na obali jezera ocenil na 230.000 evrov in ugotovil, da sta najemnika Franc in Aleksandra Kramar vanj v času najema vložila 120.000 evrov. Več na www.delo.si.

Posavci nasprotujejo poskusom centralizacije države

Vlada namerava z načrtovano racionalizacijo državne uprave ukiniti sedanje posavske regionalne uprave s področja davščin in geodezije, na seznamu za ukinitev pa naj bi bila tudi brežiška enota republiškega zavoda za gozdove. To je poleg napovedi o zmanjšanju števila občin, upravnih enot in preoblikovanju nekaterih drugih državnih uprav ter zavodov vznemirilo župane Bistrice ob Sotli, Brežic, Kostanjevice, Krškega, Radeč in Sevnice, ki so takšne ukrepe označili kot pot k še večji centralizaciji države ter slabitev moči lokalnih skupnosti kot pomembnega dejavnika enakomernega razvoja države. Več na www.dnevnik.si.

Občina mora najti zemljo za Rome

Škocjanska občina naj nemudoma poišče rešitev za tiste dobruške Rome, ki jim bodo zaradi gradnje čistilne naprave in ureditve gospodarske cone najprej porušili stanovanjske objekte, se glasi sklep, ki ga je na včerajšnji seji sprejela vladna komisija za zaščito romske skupnosti. Več na www.delo.si.

V nove učilnice šele februarja

Če je nekdanji šolski minister v začetku leta napovedoval, da bo obnova poškodovane srednješolske stavbe v Kočevju končana do septembra, in če je poleti že veljalo, da bodo učenci v nove klopi sedli decembra, pristojni zdaj napovedujejo, da bodo dijaki v obnovljeno šolsko stavbo lahko odšli februarja. Na šolskem ministrstvu za tokratni zamik pri izvedbi obnove navajajo zelo splošne razloge – »usklajevanja, delne prilagoditve projekta glede na izhodiščno stanje in izvedbo novogradnje«. Prvotni rok »vselitve« so sicer že aprila premaknili za dva meseca, saj so strokovnjaki ugotovili, da so tla premehka oziroma da šolska stavba stoji na rečnih naplavinah. Več na www.dnevnik.si.

OŠ Kočevje

Cene komunalnih storitev v Mariboru ostajajo zamrznjene

Mariborski mestni svet je danes soglašal s podaljšanjem zamrznitve cen komunalnih storitev v občini do konca letošnjega leta. Cene komunalnih storitev za obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja tako ostajajo na ravni tistih iz decembra 2012, čeprav direktorji javnih podjetij opozarjajo, da je podražitev nujna. Kot je na današnji seji mestnega sveta pojasnil direktor mestnega urada za komunalo, promet in prostor Vili Eisenhut, so na junijski seji hkrati z zamrznitvijo do konca septembra sprejeli tudi sklep ustanovitvi tričlanske delovne skupine za analizo obstoječih cen komunalnih storitev javnih gospodarskih služb in analizo povišanj stroškov. Več na www.dnevnik.si.

Cena odpovedane univerzijade ostaja skrivnost tudi za mestne svetnike

Cena za odpovedano univerzijado v Mariboru vsaj za zdaj ostaja skrivnost tudi za mestni svet. Vodstvo mestne občine namreč na današnji seji o številkah ni želelo govoriti kljub vprašanju svetnika Liste za pravičnost in razvoj Primoža Juharta. Kot je pojasnil direktor mestne uprave Marko Žula, jim razkritja poravnave ne dopušča dogovor s Fisujem. Občina Maribor in Slovenska univerzitetna športna zveza (Susa) sta v začetku septembra z Mednarodno univerzitetno športno zvezo (Fisu) sklenili zunajsodno poravnavo glede odpovedi zimske univerzijade, ki bi jo Maribor moral gostiti letos. V Mariboru o morebitnem znesku odškodnine molčijo, ker naj bi to bil del dogovora, to pa naj bi veljalo vse do dokončne izpeljave postopka. Več na www.dnevnik.si.

Negovsko jezero hočejo vrniti kopalcem

Na Negovi se je ta mesec končal iz sredstev programa Leader financiran projekt Revitalizacija Negovskega jezera. Projekt je dal strokovne podlage za ponovno oživitev tega nekoč priljubljenega umetnega jezera, domačini pa upajo, da se bo kaj od predvidenega v prihodnjih letih tudi uresničilo. Negovsko jezero je kot del obrambnega sistema bližnjega gradu Negova pred Turki nastalo že pred kakšnimi štiristo leti, v novejšem času pa je bilo dolgo priljubljeno kopališče in raj za ribiče. V poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja so domačini sami uredili lesene bazene in ploščadi za sončenje, imeli so tudi čolnarno in poleti se je ob koncu tedna tam drenjalo tudi do 2000 obiskovalcev. Pozneje je obisk zamrl, sedaj je jezero le še cilj ribičev. O ponovni oživitvi jezera so v teh krajih začeli prvič resno razmišljati pred dvajsetimi leti, ko so že spisali projekt oživitve znotraj programa Celostnega razvoja podeželja in oživitve vasi. Vendar projekta nikoli niso dokončali, kaj šele, da bi ga začeli uresničevati. Več na www.delo.si.

Negovsko jezero_Gornaj Radgona

V Gornjih Petrovcih gradijo in se čudijo zadolženosti

Občina Gornji Petrovci je v slovenskem vrhu tako geografsko kot finančno. S sosednjimi občinami Kuzma, Šalovci in Hodoš je namreč najseverneje v državi in tako na zemljevidu Slovenije najvišje, najvišje pa je s 1740 evri dolga na prebivalca tudi na lestvici zadolženosti. Toda če se sprehodite po občinskem središču ali po okoliških vaseh, nikjer ni videti, da vsakemu od 2209 občanov nad glavo visi za slaba dva tisočaka občinskega dolga. Po številnih novih nogometnih igriščih – ta so vaški klubi s pomočjo občine in župana Franca Šlihthubra v preteklih letih na novo uredili skoraj v vsaki vasi v občini – in po urejenih zelenicah bi človek celo sklepal, da ima petrovska občina denarja na pretek in da viške vlaga v takšne in podobne nadstandardne naložbe. Več na www.delo.si.

Okoljska sanacija Celjske kotline morda brez denarja EU

Medtem ko nastaja vladni odlok o sanaciji Celjske kotline, kaže, da denarja zanjo Savinjska regija ne bo mogla črpati iz kohezijskih skladov. V predpristopnih pogajanjih je namreč Slovenija zaprla vsebino kohezije, v njej pa kot svojih prioritet ni navedla saniranje industrijskih onesnaženj iz preteklosti. Še posebej problematično je, da sta Savinjska regija in Mestna občina Celje preko razvojne agencije na najbolj zastrupljenem območju z denarjem EU gradili tehnološko razvojno središče Tehnopolis, ki zdaj sicer propada. Več na www.delo.si.

Korošci umeščanja veseli, v Velenju zaskrbljeni

Vlada je konec avgusta sprejela uredbo o državnem prostorskem načrtu za umestitev in gradnjo odseka ceste od Velenja jug do Slovenj Gradca jug, ki je del trase tretje razvojne osi. Čeprav so obenem priznali, da za zdaj ne vedo, na kak način bi financirali ta pol milijarde evrov vreden projekt, so bili Korošci te novice veseli. A to veselje jim utegnejo skaliti Velenjčani, ki menijo, da je umeščanje omenjene trase povsem brezpredmetno, dokler ni znana povezava od avtocestnega križa do Velenja. Več na www.dnevnik.si.

Podčetrtek najlepši manjši kraj v Evropi

Podčetrtek si je danes v okviru tekmovanja za naziv najlepše urejenih evropskih mest in krajev Entente Florale Europe 2013priboril naziv najlepšega manjšega kraja v vsej Evropi. Nagrado je v Nieuw Poortu v Belgiji prevzel župan občine Podčetrtek Peter Misja, so sporočili iz občine in izpostavili, da gre za novo priznanje po srebru leta 2000 za Podčetrtek in zlatu 2009 za najlepšo evropsko vas Olimje. Nagrada po navedbah občine nedvomno pomeni pomembno spodbudo za delo vseh, ki so vpeti v turizem, in obvezo, da tudi v prihodnje navdušujejo s svojo ponudbo, urejenostjo in domačnostjo. V Evropi se še ni zgodilo, da bi v tako kratkem času kar dve sosednji vasi dobili tako prestižno priznanje, pravijo. Več na www.delo.si.

Podčetrtek

Na Muti sumi korupcije

Po izredni seji o projektu gradnje čistilne naprave in kanalizacijskega omrežja so v občinskem svetu na Muti sklenili, da »o nedopustnosti vodenja in izvajanja projekta« obvestijo Nacionalni preiskovalni urad (NPU) in Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK). Na Muti sumijo, da so se izvajalci, predstavniki in posredniki nepošteno dogovarjali o poslu ter tako občini in državi povzročili škodo ter številnim udeleženim pri projektu omogočili pridobitev nedovoljene koristi. Za družbo Pomgrad, kot naročnika opreme in izvajalca gradbenih del, ki »se ni pravočasno prepričal o ustreznosti nabavljenih jaškov«, nameravajo ugotavljati, ali bi moral za to materialno in kazensko odgovarjati. Več na www.delo.si.

Za »svetovni« muzej krasa prihodnje leto milijon evrov

Postojnska jama bo v prihodnjem letu v posodobitve investirala pet milijonov evrov. Največja naložba ne bo svetovni muzej krasa, ki ga bodo odprli predvidoma že pred turistično sezono, pač pa popolna prenova jamske razsvetljave. Prihodnje leto bodo v družbi Postojnska jama s približno 800.000 evrov koncesnine še prenavljali jamsko železnico. Prenovili bodo tudi čakalnico in promenado, prvič pa bo po tirih zapeljala tudi prva popolnoma prenovljena brezpilotna lokomotiva s sinhronim motorjem. Vse ostale naložbe bodo pokrili z ustvarjenim dobičkom. Največja bo popolna prenova razsvetljave v jami, ki jih bo stala tri ali 3,5 milijona evrov, ter dokončanje, po besedah predsednika upravnega odbora Postojnske jame Marjana Batagelja, ne evropskega, pač pa »svetovnega« muzeja krasa. Zanj bodo prihodnje leto porabili milijon evrov. Skupaj z že opravljenimi deli (nova streha, pročelja, del infrastrukture), bo ta muzej vreden več kot dva milijona evrov, odprli pa ga bodo predvidoma pred prihodnjo turistično sezono. Več na www.delo.si.

Prepiri se bodo končali z dražbo

Celotna naložba v socialni center Vrtojba, ki se razprostira na skoraj 11.000 kvadratnih metrov velikem zemljišču ob potoku Vrtojbica, je ocenjena na 12,5 milijona evrov. Po prvotni pogodbi naj bi sobe v domu najela novogoriški dom upokojencev in Socialno-varstveni zavod Dutovlje. Oba pa sta tik pred zdajci podpis pogodbe zavrnila. Novogoričani so odstopili od podpisa, ker so menili, da objekt v Vrtojbi ne ustreza tehničnim standardom sodobne obravnave varovancev. Pozneje je prišla na dan bolj verjetna obrazložitev – upad zanimanja za bivanje v domovih upokojencev zaradi splošne krize. Naložba v Vrtojbi, ki je doslej dvignila že veliko prahu, pa se po zadnjih informacijah bliža žalostnemu koncu. Kaj lahko se zgodi, da se bo vse skupaj končalo z dražbo. Če bo do tega res prišlo, bodo z izkupičkom od prodaje najprej poplačali banko, ki je za naložbo odobrila osem milijonov in pol evrov posojila, nato pa bodo prišli na vrsto drugi upniki. Več na www.dnevnik.si.

Sečoveljsko zemljo bodo analizirali tujci

Podjetje Golf Istra je zaradi dvomov o ugotovitvah analize, ki jo je izdelala katedra za pedologijo in varstvo okolja na Biotehniški fakulteti, pred meseci izdelano študijo o kakovosti kmetijske zemlje v Sečovljah posredovalo v recenzijo tuji instituciji. Komu so poslali analizo, ne povedo, da ne bi prihajalo do pritiskov. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je že maja sprožil tožbo, s katero bi radi razveljavili tripartitno pogodbo, ki jo je isti sklad sklenil leta 2005 z občino Piran in Golfom Istra (v lasti Istrabenza in Luke Koper). Glede na to pogodbo je Golf Istra pridobil posest in vpisal vložek v zemljiško knjigo. »Z zemljiščem ravnamo tako, kot je določeno v pogodbi. S prekinitvijo slednje se ne strinjamo in do nje ne bo prišlo na lahek način,« nam je včeraj povedala Valentina Turk Balaban iz Golf Istre. Nesojeni investitorji v golf so vse bolj prepričani, da jih ovira državna administracija, ki podpira nasprotne interese. Več bodo povedali čez mesec, ko bodo znane ugotovitve tujih strokovnjakov. Več na www.delo.si.

Prometni zamašek v Luciji zaradi polepšane ceste

Tudi sorazmerno majhna Lucija te dni pred občinskim praznikom ob konicah doživlja prometne infarkte. Občina ureja (asfaltira in parkovno ureja) glavno krajevno cesto Obala med krožiščem s Podvozno cesto in nastajajočim krožiščem s Cesto solinarjev pri lucijski pošti, zato se je izvajalec Kostmann iz Slovenj Gradca odločil do petka cesto Obala zapreti. Občina je že pred poletjem oddala ureditev obeh krožišč in ceste. Za krožišči bo namenila 198.000 evrov. Poleg tega ureja zeleni pas sredi ceste Obala od teniških igrišč (od Portoroža) skozi Lucijo do semaforja z državno cesto Koper – državna meja. Na tej zelenici so po načrtih krajinske arhitektke Romane Kačič posadili 60 palm, 11 magnolij, 14 lagestroemij, več oleandrov in drugih okrasnih rastlin, kar je vredno dodatno še 37.000 evrov. Sredi krožišč so postavili dve skulputri iz Forme vive. Več na www.delo.si.

Obnova ceste_Lucija

AAG kot alternativo Žavljam predlaga terminal zahodno od Pulja

V Alpe Adria Green (AAG) ponovno opozarjajo na nedopustnost umestitve plinskega terminala na lokaciji v Žavljah v Tržaškem zalivu, saj predstavlja tveganje za prebivalstvo, onesnaževanje in škodo za ribištvo. Ponujajo tudi dve alternativni lokaciji, od katerih bi bila najboljša ureditev terminala na obstoječi ploščadi okoli 55 kilometrov od Pulja. Kot je opozoril predsednik AAG Vojko Bernard, bo odločitev o uvrstitvi plinskega terminala v Tržaškem zalivu med prednostne energetske projekte EU padla 4. oktobra. Več na www.dnevnik.si.

 

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri