Delavnici Mreže za prostor v Celju

Naslednji teden, v sredo, 9. oktobra 2013, Mreža za prostor vabi nevladne organizacije, civilne iniciative in vso zainteresirano javnost na dva dogodka v Celje. Od 15h do 18h se bosta v prostorih Zavoda Celeia Celje / Centra sodobnih umetnosti v Galeriji Račka v Celju zapored zvrstili dve delavnici. Najprej bo ob 15h na vrsti delavnica “Začasna raba prostora –  revitalizacija z majhnimi koraki”, ki bo nadgrajevala istoimenski ponedeljekov posvet v Ljubljani, ob 16:30 pa bo sledila še delavnica “Participativni proračun kot orodje urbane politike”.

Začasna raba prostora

Začasna raba prostora je lahko pomemben dejavnik pri oživljanju zapuščenih in nerabljenih prostorov, pa naj gre za odprte površine, stavbe ali dele stavb, kar velja še toliko bolj v času gospodarske recesije. Obenem izboljšuje prostorske pogoje za različne dejavnosti in urbane skupnosti, s čimer pomembno vpliva na krepitev posameznih pobud in dejavnosti, kot tudi na dvig kvalitete in pestrosti življenja v mestih.

Dogodek bo potekal v obliki medsebojnega usposabljanja, izmenjave izkušenj in oblikovanja priporočil za uporabnike in lastnike nepremičnin. Uvodoma bo Marko Peterlin (IPoP) predstavil kaj začasna raba prostora vključuje, kakšne so njene pozitivne strani in najpogostejše težave, ter predstavil ugotovitve s posveta o začasni rabi prostora, ki je v Ljubljani potekal 7.10.2013. V nadaljevanju bo Urška Jurman (Kud Obrat) predstavila izkušnje z začasno rabo prostora v primeru skupnostnega urbanega vrta Onkraj gradbišča, Andreja Džakušič pa v primeru Visečih vrtov v Celju. Sledil bo pogovor, ki ga bo moderiral Marko Peterlin.

Participativni proračun

Urbane politike si v sodobnih demokratičnih družbah težko predstavljamo brez neposrednega sodelovanja prebivalcev pri načrtovanju razvoja mesta. Še posebej je sodelovanje prebivalcev ključno v procesih urbane prenove ‘od spodaj’, kjer pobuda za izboljšanje življenjskega okolja v degradiranih urbanih območjih izhaja od samih prebivalcev.

Participativni proračun na lokalni ravni temelji na bolj ali manj istih izhodiščih kot participacija prebivalcev pri urejanju prostora. Lokalni prebivalci pač najbolje poznajo svojo sosesko, njeno uporabo in zlorabo, kakor tudi potrebe, želje in pričakovanja v zvezi s sosesko, ker so pač njeni najbolj pogosti uporabniki. Participativni proračun predstavlja priložnost, da se bolj participativna priprava prostorskih načrtov poveže s ključnim inštrumentom za njihovo izvajanje, torej proračunom, ter da se z javnimi sredstvi podpre procese urbane prenove ‘od spodaj’.

Neposredna vključitev v upravljanje mesta poteka na ravni sosesk, krajevnih skupnosti ali četrti, s pomočjo različnih metod neposrednega odločanja prebivalcev, kakršni so npr. zbori občank in občanov. Na ta način se ne izrazi le neposredna demokratična volja prebivalcev mesta, temveč se hkrati krepi tudi družbena odgovornost in aktivno družbeno udejstvovanje slehernega prebivalca v mestu.

Kot kažejo desetletja izkušenj podobnih organizacijskih modelov iz tujine, se s pomočjo te vrste upravljanja izboljša socialni položaj v mestu, zmanjšajo se neenakosti v družbi, poveča se vključevanje ranljivih skupin, ljudje izražajo večje zaupanje v demokracijo, nenazadnje pa se mesto tudi hitreje gospodarsko razvija.

V uvodu seminarja bomo na kratko orisali kontekst urbanih politik in priložnosti participativnega proračuna v tem okviru. V osrednjem predavanju bo koncept participativnega proračuna, izbrane tuje primere ter možnosti za uvedbo v slovenskih občinah podrobneje predstavil Matic Primc iz Iniciative mestni zbor. Sledil bo pogovor, ki ga bo moderiral Marko Peterlin.

Delavnici organizira zavod Metro SR.

Vabljeni!