Slovenska cesta brez avtomobilov: kolesarji navdušeni, vozniki malo manj (foto in video)
Del Slovenske ceste med Šubičevo in Gosposvetsko ulico je zaprt za osebni motorni promet, po cesti pa bodo lahko vozili mestni avtobusi, dostavna vozila in taksiji. Župan Zoran Janković je sicer že pred dnevi napovedoval, da je na začetku novega prometnega režima za pričakovati nekaj nejevolje, danes pa večje gneče sicer ni bilo. Nekaj nejevolje je bilo opaziti le pri voznikih avtomobilov, kolesarji pa so bili danes nad prenovo navdušeni. Slovenska cesta je sicer še gradbišče, a bo kmalu začasno urejena, olepšana z nekaj rastlinami, stoli in klopmi. Obsežnejše prenove Slovenske ceste se bodo lotili prihodnje leto. Na MOL meščane vabijo, naj se čim pogosteje vozijo s kolesi in mestnimi avtobusi, obiskovalce mesta pa, da parkirajo na P+R parkiriščih v Stožicah, na Dolgem mostu in na Chengdujski cesti, od koder se lahko v mesto zapeljejo z avtobusi. Več izjav in stanje na Slovenski cesti si oglejte v video prispevku. Več na www.dnevnik.si.
Kaosa ni bilo, a kaj bo ob prvem deževju?
Potem ko je Ljubljana z evropskim prvenstvom v košarki prestala veliko preizkušnjo, se zdaj spopada z novo – z zaprtjem dela Slovenske ceste za vsa vozila, razen za avtobuse, taksije in kolesa. Prvi delovni dan je minil brez večjih težav, a prava razsežnost zapore se bo najverjetneje pokazala ob slabem vremenu, ko bistveno več občanov sede v avtomobil. Več na www.dnevnik.si.
Anketa: Ljudje se bodo prilagodili
Te dni mrki pogledi spremljajo glasen ropot gradbenih strojev med Gosposvetsko in Šubičevo ulico, tako da trenutna podoba zaprte Slovenske ceste (še) ne navdušuje ne pešcev ne kolesarjev. Oboji so sicer enotni v želji, da naj se prenova čim prej konča, glede tega, ali je pozitivno, da se je sploh začela, pa nimajo vsi enakega mnenja. Več na www.dnevnik.si.
Na Slovenski dodatna gradbena dela
Čeprav je bilo sprva videti, da po zaprtju Slovenske ceste za osebni motorni promet tam ne bo večjih del, se je izkazalo, da bodo na nekaterih odsekih vseeno potrebni večji posegi. Samo zarisa novih prometnih pasov namreč ne bi bilo mogoče izvesti tako, da bi prometnovarnostno funkcioniralo, so sporočili z občine. Kljub temu da se je med ljudmi pojavila bojazen, da bodo potniki pred vstopom na avtobus morali prečkati kolesarsko stezo, ne bo tako. Več na www.delo.si.
O smotrnosti zaprtja Slovenske ceste ima vsakdo svoje mnenje. Mesto je pač polno urbanistov. »Vključno s preurejanjem Slovenske ceste bodo nastale tudi spremembe prometnega režima na Slovenski in Dunajski cesti do Linhartove ulice. Tam bosta uvedena rumena pasova do središča mesta. Enako bo veljajo tudi za Celovško cesto do Drenikove ceste. Tam bo imel javni prevoz – se pravi avtobus in taksi – prednost.« Tako je prejšnji torek na tiskovni konferenci ljubljanski župan Zoran Janković javnost obvestil o dodatnih prometnih ukrepih, ki so (ali še bodo) v mesto prišli z zaprtjem Slovenske ceste. »Prosil bi vas, da v naslovih poudarjate, naj ljudje upoštevajo navodila,« je navzoče novinarje še pozval župan. Več na www.delo.si.
Na Celovški cesti po novem rumeni pas
Precej voznikov, ki se v središče mesta pripeljejo iz gorenjske smeri, je danes pričakalo presenečenje v obliki rumenega pasu, s katerim se je Celovška cesta med Litostrojsko in Tivolsko čez konec tedna spremenila v dvopasovnico – en pas je namenjen avtobusom in taksijem, drugi pa osebnim vozilom. Na občini so se, tako je videti, za ta ukrep odločili precej na hitro, saj je župan Zoran Janković javnost o njem obvestil šele na tiskovni konferenci prejšnji torek. Takrat je sporočil, da bo spremenjena prometna ureditev na Celovški cesti veljala do Drenikove ulice, in to je bilo tudi edino obvestilo o uvedbi rumenega pasu. Tega naj bi predvidoma prihodnji teden začrtali še na Dunajski cesti – od Tivolske do Plečnikovega stadiona, so včeraj potrdili na občini. Župan je sicer na tiskovni konferenci dejal, da bo rumeni pas na Dunajski tekel le do Linhartove ulice. Več na www.delo.si.
V popoldanski konici manj kršiteljev
Vozniki iz smeri Gorenjske ob Celovški cesti nimajo parkirišča parkiraj in pelji, da bi tam pustili svoja vozila in v središče Ljubljane prišli z mestnimi avtobusi. Na občini jih usmerjajo na obvoznico in obstoječa parkirišča tega tipa. Minulo soboto zarisani rumeni pas na Celovški cesti od sedeža Ljubljanskega potniškega prometa do Tivolija je spravil v slabo voljo marsikaterega voznika, ki se v prestolnico pripelje iz smeri Gorenjske. Mnogi so predvsem v jutranji konici obtičali v gneči na voznem pasu, ki je po novem namenjen osebnim vozilom, in z nejevoljo pogledovali na svojo desno, kjer je vozni pas, obrobljen z rumeno črto, večino časa ostajal normalno prevozen. Nekateri vozniki, ki se jim ni ljubilo drenjati, so zato enostavno zapeljali na pas za avtobuse, čeprav je to prepovedano in so na nekaterih mestih ob Celovški cesti stali tudi policisti, ki so voznike usmerjali z rumenega pasu. Več na www.dnevnik.si.
Stroka: Vsaka sprememba doslej – na slabše
Tako kot že nekaj njenih predhodnic tudi ta vlada načrtuje poenostavitev in skrajšanje postopkov za pridobivanje gradbenih dovoljenj ter s tem njihovo pocenitev. Za zdaj v obrisih. Prostorska in gradbena zakonodaja je v vladnem dokumentu, ki na enem mestu združuje 338 do zdaj razkropljenih ukrepov za zagotovitev boljšega zakonodajnega in poslovnega okolja ter dvig konkurenčnosti, deležna posebne pozornosti. Toda, čeprav naj bi imelo okoli 30 ukrepov s tega področja po mnenju vlade »še poseben vpliv« na zagon gospodarstva, bistvenih novosti, tako kot to velja za celoten dokument, tudi med njimi ni. »Kaj več od tega, da je treba temeljito prenoviti prostorsko zakonodajo, ne piše,« ugotavlja odgovorna projektantka na Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije Helena Kovač. Več na www.dnevnik.si.
Vlada s posebno politiko nad črne gradnje
Vlada je danes v odsotnosti resornega ministra Sama Omerzela obravnavala tudi informacijo o politiki reševanja problematike nedovoljenih gradenj, včeraj pa so o tem govorili na vladnem odboru za gospodarstvo. Gre za prve korake k ureditvi slovenskega prostora, za nabor idej, katere zakone je treba sprejeti oziroma spremeniti in v kakšni smeri. Kot je razumeti že iz nedavnega odgovora na poslansko vprašanje Jasmine Opec, vlada ta hip nima natančnih podatkov o številu in vrednosti takoimenovanih črnih gradenj v Sloveniji. Stanje ugotavlja le na podlagi inšpekcijskih postopkov, saj se nedovoljena gradnja dokazuje v postopkih, ki jih po uradni dolžnosti vodi gradbena inšpekcija. Ta preveri, ali so izpolnjeni zakonski kriteriji za nedovoljeno gradnjo. Več na www.delo.si.
Po dvajsetih letih se Sloveniji zopet obeta legalizacija črnih gradenj. Ali bo z njo vendarle nastala tudi evidenca nezakonitih objektov, vlada še ni jasno povedala. Več na www.dnevnik.si.
Omerzel v dvomih glede drugega tira
Številke o vrednosti investicije v drugi tir železniške proge Divača – Koper so po besedah ministra za infrastrukturo Sama Omerzela vrtoglave, šlo naj bi za več kot 1,4 milijarde evrov. Osebno meni, da te številke nikakor ni mogoče upravičiti, zasebnega kapitala za takšno investicijo pa po njegovih besedah preprosto ni. Omerzel je danes na novinarski konferenci stranke DL povedal, da se je pojavilo kar nekaj študij glede drugega tira, a je do njih zelo skeptičen. “Vsi, ki delajo te študije, jih na osnovi tega, da bo to investirala država,” je dejal. Več na www.dnevnik.si.
Razburjenje zaradi nalepk za kombije
Nove 220-evrske avtocestne nalepke za kombinirana vozila, ki so nad prvo osjo višja od 1,30 metra, niso razburile samo obrtnikov in podjetnikov, temveč tudi večje družine in invalide. Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je prejšnji teden povedal, da popustov za kategoriji večjih družin in invalidov ne bo mogoče uvesti, bodo pa v sodelovanju z resornim ministrstvom poiskali druge možnosti. Poleg negodovanja so takoj začele krožiti tudi šale o tem, kako izmeriti višino vozila nad prvo osjo. Minister šal ni pripovedoval, dejal pa je, da kombije tako opredeljujejo tudi v slovenski okolici in da so to utemeljili strokovnjaki. Več na www.delo.si.
Finančno ministrstvo je kmetom dodatno oklestilo predvidene davčne stopnje
Ministrstvo za finance je dodatno znižalo predvidene davčne stopnje za kmetijske objekte ter kmetijska zemljišča in gozdove. Preračunano v evre to pomeni okoli dvanajst milijonov manj prilivov v državni in občinske proračune. Neplodna zemljišča bodo izvzeta iz nepremičninskega davka, za kmetijske objekte naj bi davek po novem znašal 0,3 odstotka vrednosti, za kmetijska zemljišča 0,15 in za gozdove 0,07 odstotka. Takšna je po neuradnih informacijah najnovejša pogajalska ponudba, ki jo je ministrstvo za finance dalo na mizo včeraj. Če bo ostalo pri tem, bo kmetijstvo plačalo 16 milijonov evrov nepremičninskega davka na kmetijske objekte ter kmetijska in gozdna zemljišča. Več na www.dnevnik.si.
Kolikšna je površina vaše strehe?
Uporabniki JP Vodovod-Kanalizacija bodo v teh dneh po pošti prejeli prošnjo, naj preverijo podatke o površini streh na svojih objektih. Kot sporočajo iz Javnega holdinga Ljubljana, ažuriranje podatkov poteka v skladu z uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki za obračun storitev predvideva tudi omenjene podatke. Prošnjo za uskladitev evidenc bo po pošti prejelo 32.000 prejemnikov. Skladno z omenjeno uredbo je predvideno, da se cene storitev javne službe po novem oblikujejo tako, da se ločeno obračuna odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode s streh, ter ločeno storitve povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami. Več na www.delo.si.
Odkar je vrhovno sodišče zavrnilo revizijo sodbe višjega sodišča, ki je lastništvo zemljišča ob Trgu OF, kjer so peroni avtobusne postaje, prisodilo Slovenskim železnicam in ne Avtobusni postaji Ljubljana, se postavlja vprašanje, kakšna bo usoda tako podjetja APL kot avtobusne postaje. O tem smo se pogovarjali tako z generalnim direktorjem SŽ Dušanom Mesom kot tudi direktorjem Avtobusnega podjetja Ljubljana (APL) Marjanom Kotarjem. Mes nam je zagotovil, da ne glede na dobljeni spor, ki se je vlekel več let, SŽ nimajo namena uničiti delniške družbe APL, saj ta ljubljansko glavno avtobusno postajo vodi uspešno in dobro tako po poslovni kot strokovni plati. Povedal je še, da sta se z direktorjem Kotarjem sestala že pretekli teden, vendar sta o nadaljnjih odnosih govorila predvsem na načelni, ne še toliko na konkretni ravni. Več na www.delo.si.
MOL »ne zaznava« kršitev odloka o najvišjih cenah taksijev
Od uveljavitve sprememb mestnega odloka o prevozih z avtotaksiji, po katerem je najvišja cena za kilometer vožnje evro in pol, startnina največ dva evra, čakalna ura pa ne sme biti dražja od dvajsetih evrov, je mestni inšpektorat opravil dve akciji, v katerih je preverjal, ali taksisti upoštevajo določene cene. Kršitev niso ugotovili. Čeprav smo sami, ko smo pred dobrim tednom naključno sedli v štiri taksije, ugotovili, da so nam vsi zaračunali več, kot predpisuje odlok, so na mestnem inšpektoratu po besedah vodje Bogomire Skvarča Jesenšek prejšnji teden preverili več kot dvajset taksistov, pri katerih pa kršitev odloka o najvišji ceni niso ugotovili. »Vsi so imeli usklajene cene z odlokom, prav tako so imeli ustrezno overjene taksimetre,« zatrjuje inšpektorica. Več na www.delo.si.
Čeprav so prenovljeno brv čez Gruberjev prekop, ki povezuje Roško in Hradeckega cesto, odprli pred slabim mesecem dni, dvigala, ki je namenjeno predvsem invalidom, trenutno ni mogoče uporabljati, saj naj bi investitor, Mestna občina Ljubljana, »odpravljal pomanjkljivost«. Kot so pojasnili na občini, omenjeno invalidsko ploščad trenutno opremljajo z dodatnimi navodili o uporabi in z opozorili, saj se je ta zaradi nepravilne uporabe večkrat ustavila. »Dvižna ploščad je namreč po dimenzijah prilagojena invalidskemu vozičku in ima ena vstopna in ena izstopna vrata. Notranje varovalo med delovanjem predstavlja svetlobna zaščitna zavesa, ki v primeru, da se prekine, ustavi ploščad,« so zapisali na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet, ki upravlja ploščad. Več na www.dnevnik.si.
Mostovi in brvi: Šest poti čez ljubljanske struge v novi preobleki
S prenovo brvi čez Gruberjev prekop se povezovanje ljubljanskih nabrežij še ni končalo. V pripravi je že razpis za izvajalca prestavitve brvi ob Materinskem mostu, predvidena je prenova dotrajane Ribje brvi, načrtovane pa so še vsaj štiri prenove ljubljanskih mostov in brvi. Več na www.dnevnik.si.
Vklesali Zdravljico na Čopovi ulici
Na Čopovi ulici v Ljubljani urejajo še zadnje detajle, potem ko so konec aprila začeli zobnovitvenimi deli. Popoldan smo namreč zasledili mojstre, ki so v kamnite plošče vgravirali Zdravljico. Te bodo zalili še s kovinskimi zalivki. V zgornjem delu Čopove boste lahko s pogledom na pesnika in avtorja verzov Franceta Prešerna prebrali ali pa tudi zapeli sedmo kitico Zdravljice, ki se jo poje kot slovensko himno.
Veselijo se prenovljenega igrišča ob šoli
Učenci nižjih razredov OŠ Poljane se bodo kmalu lahko igrali na novem igrišču ob šoli. To je v glavnem končano, nagaja le vreme, da bi ga lahko dokončno pospravili, uredili in posejali še dodatno travo, pravi ravnatelj Žarko Tomšič. Novo igrišče z lepimi francoskimi igrali, za katera je šola prejela elaborat s certifikatom, je stalo 73.000 evrov, v celoti pa ga je plačala občina. Igrala so iz kakovostnega zaščitenega lesa, kovinskih delov in deloma iz umetne mase. Čez leto dni bo podjetje Modro, ki je skupaj s francoskim Proludicom priskrbelo igrala, ta temeljito pregledalo in po potrebi popravilo. Za upravljanje z njimi pa je posebej usposobljen tudi hišnik. Več na www.delo.si.
Ob PST namesto starih »ljubljanske klopi«
Razburjena bralka nam je sporočila, da v Murglah delavci KPL odstranjujejo klopi na PST, četudi naj te še ne bi bile dotrajane. Ker so ji delavci povedali, da to počnejo po nalogu MOL in da bodo postavili nove, smo občino prosili za pojasnila. Spraševali smo tudi o smiselnosti investicije. Ko smo MOL vprašali, zakaj komunalni delavci v ulici V Murglah v neposredni bližini hišnih številk 95, 97 in 99 odstranjujejo več klopi z lesenimi sedali in betonskimi podstavki vred, s katerimi po mnenju bralke ni nič narobe in niso uničene, nam je občinska služba za odnose z javnostjo odgovorila, da gre za nadaljevanje projekta iz leta 2010. Več na www.delo.si.
O nezakonitem delu Papir servisa obvestili Bruselj
Papir servis nima pravnomočnega okoljevarstvenega dovoljenja, kljub temu pa v Vevčah izvaja svojo dejavnost nemoteno. Ker upravno sodišče o pritožbi, vloženi julija, še ni odločilo, so civilne iniciative iz ČS Polje o tem problemu nedavno spregovorile v Trstu, na sestanku evropske komisije. Predstavniki civilnih iniciativ, vevške ribiške družine in organizacije Alpe Adria Green so ugotovili, da se v poltretjem mesecu, odkar so na upravno sodišče vložili tožbo zoper izdano okoljevarstveno dovoljenje (OVD) za obratovanje Papir servisa v Vevčah, do danes ni zgodilo nič. Sodišče je tožbo prejelo in jo posredovalo na ministrstvo za kmetijstvo in okolje ter odvetniški družbi, ki zastopa Papir servis. Oboji so v predpisanem roku podali svoje pripombe. Podjetje pa je kljub dejstvu, da nima pravnomočnega dovoljenja za predelavo odpadkov, dejavnost vseskozi izvajalo nemoteno. Formalno od 1. junija, ko je opustilo dejavnost v Mostah. Več na www.delo.si.
Uspešen projekt Okusi Kamnika, v okviru katerega kamniški gostinci gostom že ponujajo vrsto tipičnih lokalnih jedi, se jutri širi na živilsko tržnico. Ekološke in podeželske kamniške izdelke bo mogoče kupovati vsako zadnje sobotno dopoldne v mesecu na Glavnem trgu. Več na www.dnevnik.si.
Župani občin Trebnje, Mokronog – Trebelno, Mirna in Šentrupert so štirim naseljem v bližini trebanjske komunalne deponije odpadkov Globoko pripravljeni plačati 3,83 evra za tono odloženih odpadkov. Uradno stališče bodo naselja Hudeje, Dol, Medvedje selo in Brezovica trebanjskemu županu predstavili te dni. Trebanjsko komunalno podjetje, ki že ima podpisano pogodbo za odlaganje odpadkov v Globokem s podjetjem Okolje Piran in krško družbo Kostak, namerava podpisati pogodbo tudi za odpadke iz občine Šmartno pri Litiji, vendar se je zapletlo, saj okoliška naselja poleg celovite ureditve odlagališča zahtevajo tudi plačilo rente. Župani so izračunali, da če bi na leto odložili tisoč ton odpadkov iz šmarske občine ter 2000 ton odpadkov iz Pirana, bi na leto pridobili 269.400 evrov. Od tega bi 88.000 evrov namenili za finančno jamstvo, 33.000 evrov za okoljsko dajatev, 147.600 evrov pa bi bil prihodek občin. Okoljevarstveno dovoljenje dovoljuje 6000 ton odloženih odpadkov, lani pa so iz štirih domačih občin odložili 3341 ton odpadkov. Več na www.delo.si.
Zagorjani ponovili razpis za centralno čistilno napravo in prihranili
Pritožbeni roki, vezani na drugi razpis za izvajalca zagorske centralne čistilne naprave (CČN), so mimo, država je prižgala zeleno luč za podpis pogodbe s trboveljskim Rudisom in partnersko družbo AGM Nemec. S ponovljenim razpisom so Zagorjani, pravi župan Matjaž Švagan, sebi in državnemu proračunu prihranili več sto tisočakov. Projekt je vreden 11 milijonov evrov. Že prihodnji mesec steče tudi gradnja kanalizacijskega sistema, okoljsko investicijo desetletja pa bodo v Zagorju poskusno zagnali leta 2015. Zagorjani so že maja podpisali 5,85 milijona evrov vredno pogodbo za gradnjo 13-kilometrskega kanalizacijskega sistema v Kisovcu in Zagorju s samostojnim podjetnikom Maksom Godino, v torek sledi še podpis za 2,96 milijona evrov (obe vrednosti sta brez DDV) vredna dela za gradnjo CČN z domačim Rudisom in družbo AGM Nemec. V Kisovcu bo treba zgraditi 7730 metrov kanalizacijskega sistema vključno z meteornimi in sanitarnimi kanali, v mestu Zagorje še 5447 metrov, CČN pa bo grajena za 11.000 populacijskih enot. Več na www.delo.si.
Obujanje urbanistične komisije
Kot posvetovalni organ župana bo predvidoma kmalu začela delovati nova urbanistična komisija, kakršno je Maribor nekoč že imel. Za delo v njej je zainteresiranih kar 40 strokovnjakov. Župan Andrej Fištravec je pred kratkim k sodelovanju v komisijo javno pozval strokovnjake s področja urbanizma, arhitekture, prostorskega načrtovanja, krajinske arhitekture, prometa in urbane sociologije. Na Mestni občini Maribor (MOM) pravijo, da so dobili 40 prijav, po njihovem pregledu se bo župan s strokovnimi službami odločil o nadaljnjih korakih. »Število članov še ni določeno, prav tako ne razporeditev glede na strokovna področja,« so dejali na MOM in dodali, da bodo naloge komisije predvsem obravnava strokovnih podlag občinskih prostorskih načrtov in prostorskih izvedbenih aktov, predvidoma bo »dajala pobude in predloge strokovnim službam in izvajalskim organizacijam«. Več na www.delo.si.
Ta teden trije zbori po mestnih četrteh
Iniciativa mestni zbor, ki v mestnih in krajevnih četrteh Maribora spodbuja občane k aktivnemu reševanju težav v njihovi skupnosti, v tem tednu pripravlja nove zbore. Danes ob 18. uri bo namreč v prostorih mestne četrti Radvanje na Lackovi cesti 43 zbor prebivalcev te četrti; v četrtek, 26. septembra, pa bosta dva zbora, ob 17. uri v dvorani Štuk na Gosposvetski cesti zbor prebivalcev MČ Koroška vrata, uro kasneje pa v Infopeki, Ob železnici 16, še zbor krajanov MČ Magdalena. Več na www.vecer.com.
Odzivno poročilo MOM o radarjih – zadovoljivo
Računsko sodišče je kot verodostojno ocenilo odzivno poročilo Mestne občine Maribor v zvezi z razvpitim projektom javno-zasebnega partnerstva pri nadgradnji in avtomatizaciji cestnega prometa, ki je odnesel prejšnjega župana Franca Kanglerja. O ničnosti pogodbe bo odločalo ljubljansko sodišče, na mestni občini pa napovedujejo odškodninske tožbe. Kot so v danes objavljenem porevizijskem poročilu pojasnili na računskem sodišču, so zadovoljivost izkazanih popravljalnih ukrepov ocenili na podlagi posredovanega opisa ukrepov in predložene dokumentacije Mestne občine Maribor (MOM). “Menimo, da smo pridobili zadostne in ustrezne podlage in dokaze, da lahko podamo oceno o zadovoljivosti izkazanih popravljalnih ukrepov,” so zapisali. Več na www.vecer.com.
Tretja os še vedno na mrtvi točki
Kmalu bo pol leta, odkar se je Gašpar Gašpar Mišič v Darsu sestal z direktorjem Matjažem Knezom in predstavniki lokalnih skupnosti, da bi pospešili umeščanje severne tretjine trase ceste tretji osi v prostor. Potem se je dokončno vse ustavilo. Gašpar Mišič je takrat kot državni sekretar v kabinetu vlade dejal, da se bo morala politika ukloniti strokovnim argumentom in potrebam lokalnih in širše skupnosti. Zgodilo se ni nič. Aprila je šlo za to, da bi hitreje našli ustrezno traso hitre ceste med Velenjem in Spodnjo Savinjsko dolino. Potem ko je bila umaknjena trasa od Velenja do Šentruperta, je prejšnji minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač januarja iz javne razgrnitve umaknil tudi traso Velenje–Podlog. Tisto mimo domovanja Janeza Janše v Šentilju pri Velenju. Več na www.delo.si.
S kolesi po nekdanji železnici
Mestna občina Velenje je obudila zamisel o ureditvi kolesarke poti med Šaleško dolino in Koroško po delu trase nekdanje železnice med Velenjem in Dravogradom. Stala bi do 3,5 milijona evrov, idejni projekt pa so naročili Cestnemu inženiringu Maribor. Mariborsko podjetje bo po javnem naročilu za 33.000 evrov izdelalo idejni projekt za kolesarsko pot Huda luknja. Mestna občina Velenje kot nosilec projekta pri tem sodeluje z občino Mislinja in z Direkcijo RS za ceste (DRSC). Gre za ureditev kolesarske poti med Velenjem in Gornjim Doličem v dolžini 9,3 kilometra. A zanimive in razgibane kolesarske poti še ne bo kmalu. Več na www.delo.si.
Vloga za Rimski vrelec tokrat popolna
Včeraj se je izteklo že tretje podaljšanje roka za dopolnitev vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja za rehabilitacijski center na Rimskem vrelcu, ruski investitor pa je tokrat le zbral vse potrebne dokumente, da se postopek lahko nadaljuje. Kot je povedal Ninoslav Godec iz ravenske upravne enote, so zdaj na potezi lastniki zemljišč, ki mejijo na Rimski vrelec – pet fizičnih in ena pravna oseba, ki jih morajo z načrtovanim posegom seznaniti, nato pa lastniki sosednjih zemljišč lahko tudi podajo ugovore. Če jih ne bo, bi imunopatolog Musa Abidov in njegova Abidopharma lahko dobila gradbeno dovoljenje v mesecu ali dveh, sicer se bo postopek še zavlekel. Kot je pojasnila predstavnica Abidova Iva Živanovič, nameravajo projekt nekoliko dopolniti in prilagoditi, tako da bi na Rimskem vrelcu izvajali tudi rehabilitacijske programe za športnike. Januarski pogodbeni rok za odprtje zdraviliškega centra bodo nedvomno zamudili, a upajo, da se bodo z občino lahko pogodili o odpisu kazni, ki bi znašala 9600 evrov mesečno do odprtja objekta, če ne bi odprli niti do julija 2014, pa objekt preide v občinsko last. Več na www.delo.si.
Denar za pokritje olimpijskega bazena le našli
Na zunanjem olimpijskem bazenu, ki ga upravlja ravenski superzavod, kot na Ravnah imenujejo zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti, naj bi tudi letos, kljub drugačnim napovedim, vendarle poskrbeli za pregrešno drag balon, ki bazen ogreva tudi pozimi, tako da lahko v njem praktično vse leto trenirajo vrhunski plavalci. Le streljaj od njega je sicer tudi notranji zimski bazen, ki sicer ni olimpijski, je pa prav tako primeren za treninge. Težava je, ker bi ga morali v primeru, če bi bil na voljo le eden, zaradi treningov vrhunskih športnikov občasno zapirati za zunanje obiskovalce. Več na www.dnevnik.si.
Ministrstvo potrdilo odločitev inšpektorata glede rušenja črne gradnje družine Türk
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je potrdilo odločbo gradbenega inšpektorata, da mora družina Vitoslava Türka, nekdanjega prvega moža Elesa in vidnega člana SDS, porušiti nezakonito zgrajeno vilo na Parecagu nad Sečovljami in vzpostaviti prvotno stanje, poroča Radio Slovenija. S tem je ministrstvo zavrnilo pritožbo Türkovih. Ali bo inšpektorat sedaj naročil rušenje koncesionarju, bo odvisno tudi od prioritet inšpekcije, še poroča Radio Slovenija. Pričakovati naj bi bilo, da bo inšpektorat Türkovim postavil nov, torej drugi rok za rušitev, in če hiš tudi tokrat ne bodo porušili, bo to po naročilu inšpektorata storil koncesionar. Več na www.dnevnik.si.
Župani oblikujejo novo regijo in povezujejo dve državi
»To je nadgradnja dosedanjih prizadevanj županov 3.a razvojne osi,« pravi Ivan Jordan, župan občine Škofljica, o povezovanju občin na slovenski in hrvaški strani meje od Ljubljane do Reke. Župani in razvojne agencije s tega območja so sklenili, da oblikujejo meddržavno os Ljubljana – Kostel – Delnice – Reka. Večina od tridesetih vabljenih županov, predstavnikov ministrstev in predstavnikov razvojnih agencij se je srečalo v Kostelu, v vasi Vas, ki je nekakšno središče območja od Ljubljane do Reke. Glavni namen srečanja je bilo oblikovanje medregijskega projekta razvoja za obdobje 2014-2020, ki bo poudarjal predvsem skupno urejanje prometne problematike, razvoja gospodarstva in turizma. Več na www.delo.si.