Odprtje nove Slovenske

Del Slovenske ceste od danes zaprt: Janković pričakuje veliko nejevolje

Del Slovenske ceste med Šubičevo in Gosposvetsko ulico bo od danes naprej zaprt za osebni motorni promet. Na omenjenem delu ulice bo motorni promet omejen na javni prevoz in dostavna vozila, ljubljanski župan Zoran Janković pa pričakuje, da bo ta in prihodnji mesec zaradi spremembe prometnega režima veliko nejevolje. Obsežnejša prenova Slovenske ceste se bo predvidoma začela prihodnje leto, do takrat pa bodo na ulici izvedli minimalne posege. Kot so na Mestni občini Ljubljana (MOL) napovedali na začetku septembra, bodo zaprli dva prometna pasova in namestili nekaj rastlinja v koritih ter nekaj stolov oziroma klopi. Začasna ureditev bo stala največ 55.000 evrov. Več na www.dnevnik.si.

Slovenska

Masarykova in Njegoševa bosta pokali po šivih

Ob predvideni trajni zapori dela Slovenske ceste za avtomobilski promet se samodejno postavlja vprašanje, kam se bo preusmeril ta promet, kako bo potekal in kakšne težave bi lahko povzročil. Še zlasti v ožjem središču mesta. Na mikroravni bodo največji del prometa v smeri sever-jug in obratno prevzele Šubičeva ulica, Prešernova, Tivolska (skupaj z novo Bleiweisovo) in Gosposvetska cesta. V širšem okviru pa bosta velik del prometa iz južne smeri prevzeli s Slovensko vzporedni Resljeva in Njegoševa cesta, po končani prenovi tudi Rozmanova in Maistrova. In na koncu Masarykova cesta, na katero se te priključujejo. Več na www.delo.si.

Progi 13 in 20 bosta hitrejši

Ne pozabite, z jutrišnjim dnem bodo na Slovenski cesti na odseku med Gosposvetsko in Šubičevo ulico lahko vozili le mestni avtobusi in taksiji. Nove rumene pasove bodo narisali tudi na Dunajski in Celovški cesti. Od polnoči naprej bo odsek Slovenske ceste med Gosposvetsko in Šubičevo ulico neprevozen za osebna vozila. Po navedenem odseku te izredno pomembne ljubljanske prometnice bodo v prihodnje lahko vozili le mestni avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa, taksiji in kolesarji. Občina bo predvidoma v ponedeljek, ko bo evropsko prvenstvo tudi uradno mimo, začela urejati začasno podobo Slovenske ceste. Postavili bodo klopi, stole in drugo urbano opremo ter cesto ozelenili z manjšimi drevesi v koritih. Zarisali bodo tudi kolesarski stezi v obe smeri in rumene pasove za avtobuse, ki se bodo nadaljevali vse do križišča Dunajske ceste z Linhartovo. Hkrati bodo rumene pasove, po katerih bodo lahko vozili mestni avtobusi, zarisali tudi na Celovški cesti, in sicer do križišča z Drenikovo cesto, je v začetku tedna povedal župan Zoran Janković. Več na www.dnevnik.si.

Teden mobilnosti izpostavlja lastna prizadevanja posameznikov za čistejši zrak

Vaš korak za čistejši zrak je osrednja tema oz. slogan letošnjega evropskega tedna mobilnosti, ki se mu v času od 16. do 22. septembra vnovič pridružuje tudi Slovenija. Aktivnosti bodo potekale po vsej državi, zaključile pa se bodo z dnevom brez avtomobila in nekaterimi trajnimi ukrepi. V Ljubljani bodo za stalno zaprli del Slovenske ceste. Osrednja tema oz. slogan letošnjega 12. evropskega tedna mobilnosti želi opomniti na to, da imajo ljudje sami moč, da dosežejo spremembe v prizadevanjih za čistejši zrak in tako tudi za zmanjšanje pojavnosti številnih bolezni, povezanih z onesnaženostjo zraka. Že majhne spremembe v potovalnih navadah lahko izjemno vplivajo na kakovost življenja in zraka v mestih, kjer so avtomobili glavni onesnaževalci, je navedeno na spletni strani Evropskega tedna mobilnosti. Več na www.dnevnik.si.

Kolo krepi telo

Vaš korak za čistejši zrak

V ponedeljek se začenja Evropski teden mobilnosti s sloganom Vaš korak za čistejši zrak. Tudi v Ljubljani, ki sodeluje že dvanajsto leto, bo prihodnji teden namenjen spodbujanju hoje, kolesarjenja in uporabe javnega prevoza. MOL bo letos sprejela dva trajnejša ukrepa. V ponedeljek ob 14.30 bo izpred Mestne hiše na prvo redno vožnjo zapeljal električni minibus kavalir 3, v katerem je poleg voznika prostora za pet oseb. Brezplačna vožnja z njim od Vodnikovega trga do Trga francoske revolucije bo mogoča vse leto. Šele zadnji dan ETM, v nedeljo, 22. septembra, na Dan brez avtomobila, pa bo na Slovenski cesti začela veljati omejitev osebnega motornega prometa v delu med Šubičevo in Gosposvetsko cesto. Več na www.delo.si.

Teden mobilnosti: Danes se “odpovejte” avtomobilu

Z dnevom brez avtomobila se bo danes zaključil letošnji evropski teden mobilnosti, ki se je začel v ponedeljek. Letos so bila v ospredju pozornosti prizadevanja posameznikov za čistejši zrak, ki bodo aktivnosti preteklih dni danes kronali še z “odpovedjo” avtomobilu. V Ljubljani bodo za stalno zaprli del Slovenske ceste. Več na www.dnevnik.si.

Danes z avtomobilom še zadnjič mimo Nebotičnika

Približno 20 odstotkov več staršev z otroki, starejših in gibalno oviranih, ki bodo pešačili, 40 odstotkov več dijakov, študentov in zaposlenih meščanov, ki se bodo podali na kolo, pol več zaposlenih iz okoliških občin, ki bodo uporabljali mestni potniški promet, in za petino manjša uporaba avtomobilov med lokalnimi prebivalci, dnevnimi migranti in obiskovalci mesta. To so cilji nove prometne politike ljubljanske mestne občine, ki naj bi jih dosegli do leta 2020, prvi korak pa se bo zgodil jutri z zaporo Slovenske ceste za osebni motorni promet. Ta bo vse do konca leta prekinjen na odseku med Šubičevo in Gosposvetsko cesto, na preostalih odsekih bo tekel kot doslej. Garažna hiša pod Kongresnim trgom bo dostopna po Šubičevi ulici in z južnega odseka Slovenske ceste, dovozi za stanovalce, dostava do lokalov, centralne pošte in za goste hotela Slon pa bodo zagotovljeni s posebnim elektronskim nadzorom in dovolilnicami. Več na www.delo.si.

Vlada potrdila nižje vrednosti stanovanj

Od 14. oktobra naprej bodo lastniki v (spletnem) registru nepremičnin lahko preverili nove posplošene vrednosti svojih nepremičnin, ki bodo tudi osnova za odmero prihajajočega davka, pravi direktor urada za množično vrednotenje nepremičnin pri geodetski upravi Dušan Mitrovič. Vlada je namreč včeraj potrdila predlog geodetske uprave, po katerem se bodo vrednosti določenih vrst nepremičnin na nekaterih območjih znižale za 10 do 30 odstotkov. Kot smo v Dnevniku že napovedali, bo padec vrednosti največji na najdražjih območjih, zajel pa bo tako hiše in stanovanja kot tudi lokale, pisarne in zemljišča za gradnjo stavb. Več na www.dnevnik.si.

Omerzel: Nižji indeksi bodo omilili odmero davka na nepremičnine

Vlada je danes sprejela uredbo o določitvi indeksov vrednosti nepremičnin, s katero se konec leta 2011 izračunane vrednosti nepremičnin v registru geodetske uprave znižujejo za 10 do 30 odstotkov. Povprečno znižanje znaša 17 odstotkov, kar po besedah ministra za infrastrukturo Sama Omerzela pomeni za toliko nižji davek na nepremičnine. Vrednosti nepremičnin so se v zadnjih treh letih zelo znižale, je odločitev za novo ovrednotenje vrednosti nepremičnin pojasnil Omerzel. Najbolj so se znižale cene lokalov, pisarn in zemljišč za gradnjo. »Z indeksacijo se bodo vrednosti nepremičnin zmanjšale in posledično se bo zmanjšal davek na nepremičnine,« je dejal Omerzel. Davek na nepremičnine, ki je še v usklajevanju, bo po načrtih vlade uveden leta 2014. Z indeksacijo se vrednosti v registru nepremičnin – ki bodo med drugim osnova za davek na nepremičnine – prilagaja tržnim cenam. Za nobeno vrednostno cono ni predlagano zvišanje vrednosti. Vrednosti stanovanj in hiš znižane na območjih Primorske, osrednje Slovenije, Gorenjske, Dolenjske ter okolice Maribora in Celja. Več na www.dnevnik.si.

To ni davek na tajkunsko premoženje

Nepremičninski davek ni orodje za pobiranje tajkunskega premoženja, so prepričani predstavniki nepremičninskih združenj. Namesto višje obdavčitve luksuznih stanovanj predlagajo uvedbo “davčne kapice”, ki bi preprečila prekomerne obdavčitve. Nepremičninski davek ni orodje za pobiranje premoženja, ki so ga davčni utajevalci, finančni malverzatorji in kriminalci vlagali v nepremičnine, so prepričani predstavniki nepremičninskih združenj, ki so se včeraj zbrali na vseslovenskem strokovnem posvetu o nepremičninskem davku. Za to imamo kazenski zakonik in davčno inšpekcijo, je poudaril davčni svetovalec Darko Končan. Stroka tako nasprotuje petkrat višji obdavčitvi luksuznih stanovanj (v vrednosti nad pol milijona evrov) in obenem poudarja, da bi bili ekonomski učinki take obdavčitve zanemarljivi tudi zato, ker bi se ji lastniki izognili z etažiranjem, prekvalifikacijami prostorov v poslovne… Več na www.dnevnik.si.

Obdavčili bi rimska obzidja in keltska pokopališča

Preobrati finančnega ministrstva, ki enkrat bi in drugič ne bi obdavčilo sakralnih objektov, odpirajo debato tudi o “pravični” obdavčitvi kulturne dediščine, šol, muzejev… Kot smo predvideli že včeraj, obdavčitev črnih gradenj vendarle ne bo nižja od obdavčitve zakonito zgrajenih objektov. Na ministrstvu za finance sicer svojega lapsusa tako kot drugih rešitev novega zakona o davku na nepremičnine ne komentirajo, saj usklajevanja o njih še potekajo. Iz zanesljivih virov pa smo izvedeli, da so prenizko določene davčne stopnje v osnutku zakona že popravili. Za nezakonito stanovanjsko gradnjo v vrednosti do pol milijona evrov bo tako treba plačati petkrat višji davek kot za legalno gradnjo. Na črno zgrajeni stanovanjski objekti bodo namreč predvidoma obdavčeni po stopnji 0,8 odstotka posplošene vrednosti nepremičnine. Za nezakonite stavbe za poslovno in industrijsko rabo (vključno z energetiko) bo davek znašal 1,2 odstotka vrednosti nepremičnine, torej bo za polovico višji od davka na tovrstne zakonite objekte (0,8 odstotka). Izjema so legalni energetski objekti, za katere je predlagana davčna stopnja 0,4 odstotka. Za preostale črne gradnje bo davek znašal 0,75 odstotka. Več na www.dnevnik.si.

Z brezplačno aplikacijo si lahko ogledate nepremičninske posle

Geodetski inštitut Slovenije je v sodelovanju s partnerji razvil novo brezplačno mobilno aplikacijo Nvaluta. Uporabniki lahko z njeno pomočjo na svojih pametnih mobilnih telefonih in tablicah raziskujejo vrednosti nepremičnin in opravljenih poslov z nepremičninami v Sloveniji. Uporabniki lahko brezplačno dostopajo do podatkov o sklenjenih nepremičninskih poslih v okolici njihovega trenutnega položaja ter za dano lokacijo pridobijo še podatek o informativni tržni vrednosti referenčnih nepremičnin. Storitve so na voljo za nepremičnine, ki so namenjene bivanju in opravljanju poslovne dejavnosti, torej za hiše, stanovanja in poslovne prostore (pisarne), je geodetski inštitut zapisal na spletni strani. Aplikacija je na voljo brezplačno v spletnih trgovinah Appstore, Google Play in Windows Store. Uporaba je mogoča na pametnih telefonih in tabličnih računalnikih z enim izmed operacijskih sistemov: Apple Ios 5+, Google Android ICS 4+ ali Microsoft Windows Phone 8+. Več na www.dnevnik.si.

Nepravilnosti pri porabi evropskih sredstev za gozdove

Evropsko računsko sodišče je danes v Luksemburgu objavilo poročilo (Podpora Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja za povečanje gospodarske vrednosti gozdov), v katerem ugotavljajo pomanjkljivosti pri porabi evropskih sredstev za razvoj gozdov v Slovenij, Španiji, Avstriji, Italiji in na Madžarskem. V teh državah je bilo prijavljenih več kot 50 odstotkov vseh odhodkov v obdobju 2007-2013. Poročilo ugotavlja, da je pet članic EU »uporabilo ukrepe za podpiranje dejavnosti, ki niso ustrezale ciljem programa ter ki bi jih ustrezneje financirali z drugimi ukrepi in z drugačnimi, običajno nižjimi, stopnjami financiranja pomoči«. Več na www.delo.si.

Pogajanja predstavnikov kmetov in finančnega ministrstva brez konkretnih zaključkov

Današnji sestanek med predstavniki kmetov in finančnega ministrstva glede predloga zakona o davku na nepremičnine ni prinesel večjih rezultatov, tako da se bodo pogajanja nadaljevala, je po srečanju dejal predsednik SKS Roman Žveglič. Povedal je, da so kmetje pripravljeni plačati kakšen davek, a ne na osnovi množičnega vrednotenja nepremičnin. Predstavniki kmetov so na današnjih pogajanjih vnovič pregledali posamezne člene predloga zakona o davku na nepremičnine in predlagali nekaj sprememb, o bistvenem, to je o posameznih stopnjah obdavčitve gozdov, kmetijskih zemljišč in stavb, pa po besedah predsednika Sindikata kmetov Slovenije (SKS) Žvegliča niso ničesar dorekli. Več na www.dnevnik.si.

Omerzel: nižje cene vinjet za velike družine in invalide bi predstavljale diskriminacijo za tujce

»Definicija za kombinirana vozila velja po celotni Evropi,« je po seji vlade poudaril minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel. Kot je povedal po seji vlade, je ta standard definirala prometna stroka, verjame pa, da bodo za invalide in družine z več otroki našli rešitev. Zaplet je nastal z vinjetami za vozila, katerih višina nad prvo osjo presega 1,30 metra. Kot je pojasnil, sta nosilnost vozila in 1,3 metra tisto, kar definira, kaj je kombinirano vozilo. »Mislim, da je tisto, kar je stroka naredila, pravilna pot. Prišlo je do nekaj mejnih primerov, ki jih trenutno rešujemo,« je dejal in spomnil na družine z več otroki in invalide. Več na www.dnevnik.si.

Slovenske avtoceste najdražje

Z vladno podražitvijo cestnin za tovorna vozila znaša nova cena prevoženega kilometra po slovenskih avtocestah 0,43 evra, kar je najvišja cena v Evropi. Vladni sklep o novih cenah za uporabo cestninskih cest je v javnosti v prvi vrsti odmeval zaradi podražitve letne vinjete za osebna vozila na 110 evrov in uvedbe vinjet za lahka dostavna vozila oziroma kombije. Povsem spregledana pa je bila podražitev cestnin za tovorna vozila, pa čeprav bi ta utegnila biti – z vidika skrbi za gospodarsko konkurenčnost Slovenije – zelo skrb vzbujajoča. Od oktobra je namreč cena tovornega prometa po naših avtocestah dosegla sam evropski vrh. Med analiziranimi državami je Slovenija zasedla nezavidljivo prvo mesto. Več na www.dnevnik.si.

Kam in kako z mladimi v Sloveniji?

Predlog resolucije o nacionalnem programu za mladino poskuša iskati rešitve za izobraževanje, zaposlovanje in bivanjske razmere. 11.07 Federico Potočnik, Mlada Slovenija – NSI: Opremiti bi morali mlade, da za svoj razvoj poskrbijo sami. Veliko ukrepov računa na državni proračun, zato bi morali iskati rešitve, ki ne zahteva dodatnega financiranja. Zato imamo nekaj predlogov. Večje število učiteljev ne zagotavlja večje kakovosti, treba je razviti odnos študentov do študija. Namesto štipendij bi morali spodbujati dostop do poceni posojil, vračilo pa bi se začelo, ko človek doseže plačo najmanj tisoč evrov. Spodbujati bi morali odgovornost do izbire študija in sprejemanje posledic svojih odločitev. Prav tako bi morali spodbujati davčne olajšave za zaposlovanje mladih, zmanjševanje neusklajenosti med tistim, kar ponujamo v terciarnem izobraževanju in kaj potrebujejo delodajalci, zgled sta lahko Avstrija in Nemčija, poslovne angele in študente podjetnike. Cilj bi moral biti tudi znižanje cene stanovanj, zato predlagamo uvajanje ugodnih srednjeročnih kreditov. Več na www.delo.si.

Zakon ni ustavil razraščanja ambrozije

S predpisi, ki jih slabo izvajamo v praksi, imamo v Sloveniji bogate izkušnje. Davek na takšno prepogosto prakso postaja čedalje višji, tudi pri zaukazanem zatiranju zdravju nevarnega plevela, pelinolistne ambrozije. Na Inštitutu za varovanje zdravja RS, kjer zaradi vpliva na zdravje ljudi že od leta 1996 spremljajo obremenjenost zraka s cvetnim prahom, so na svoji spletni strani poudarjeno objavili opozorilo: Pozor – ambrozija. Pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia L.) je ena najbolj alergogenih rastlin. V Evropo so jo zanesli v 19. stoletju iz Severne Amerike, najbolj se je razširila v vzhodni Evropi. Nezadržno in intenzivno se v zadnjih letih širi tudi v Sloveniji. Alergijski učinki te rastline so izjemni in vsako leto izrazitejši. Cvetni prah pelinolistne ambrozije povzroča različne alergijske bolezni, kot so seneni nahod, lahko pa tudi alergijsko astmo, vnetje očesne veznice in redko kontaktni dermatitis ter urtikarijo. Precejšnjo škodo povzroča tudi v kmetijski pridelavi. Več na www.delo.si.

Ambrozija2

Evropa Romom dolguje izgubljena desetletja

Bivanje Romov v Evropi povsod zaznamujeta revščina in izključenost. Vendar, se je izkazalo skozi pripovedovanje udeležencev mednarodne romske konference, je Romom bolje tam, kjer politične oblasti resneje jemljejo svoje moralne in zgodovinske obveze do te največje evropske manjšine. Več na www.dnevnik.si.

Vlada klesti tudi pri javnem prevozu

Predsednica vlade Alenka Bratušek se je včeraj v znak podpore evropskemu tednu mobilnosti v službo pripeljala z vlakom in kolesom, v nastajajočem rebalansu proračuna za leto 2014 pa se sredstvom za javni potniški promet napovedujejo »ostri rezi«, kar za javni promet ne pomeni nič dobrega. To je na včerajšnji okrogli mizi z naslovom Trajnostna mobilnost v Ljubljanski urbani regiji, ki jo je organizirala Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), priznal v. d. generalnega direktorja direktorata za promet na ministrstvu za infrastrukturo in prostor Bojan Žlender: »Ostri rezi, ki so predvideni v javnem potniškem prometu, pomenijo propad sistema.« Žlender je bil jasen, da bo zmanjšanje sredstev v rebalansu proračuna zapisano (kolikšno naj bi bilo, ni razkril), a ostaja optimističen, da bodo kasneje ta denar dobili nazaj. »Sicer lahko zapremo vrata in gremo domov.« Več na www.delo.si.

»Kolesarji nikdar nismo zadovoljni«

Kot kolesarski koordinator na ljubljanski občini deluje od konca leta 2009. Čeprav se na MOL radi pohvalijo z uvedbo te funkcije, pa ta ni stalna, ampak vezana na evropske projekte. Bertoncelj je tako najprej deloval v okviru projekta Civitas Elan, trenutno pa v okviru projekta Champ. Pogovarjali smo se o kolesarski problematiki, ki je z naraščanjem števila kolesarjev čedalje bolj aktualna. Je Ljubljana do kolesarjev prijazno mesto? »Mislim, da je. Ne bom rekel, da je v svetovnem ali evropskem vrhu, še zdaleč pa nismo najslabši in prizadevamo si, da bi bili vse boljši. Gre pa za veliko meril, ki jih je treba upoštevati. Eden od njih je delež kolesarjev v skupnem prometu, ki mu pravimo modal split (delež različnih oblik mobilnosti, op. p.). Velja, da so do kolesarjev prijazna mesta tista, kjer delež kolesarjev presega 15 odstotkov. Ljubljana je ravno na meji. Ampak to ni edino merilo.« Več na www.delo.si.

Kolesarska delavnica je odprla vrata

Hala A v nakupovalnem središču BTC je tudi uradno postala bogatejša za kolesarsko delavnico in trgovinico z recikliranimi kolesi. V kletnih prostorih (vhod 6 in 10) je ekipa socialno-podjetniškega projekta Karocikel uredila svoje prostore, kjer bodo ob servisiranju koles zbirali tudi odslužena kolesa, jih popravili in uredili ter kot končne izdelke ponovno prodajali. »Posameznik lahko tudi pripelje svoje rabljeno kolo in ga v naši delavnici ob pomoči mentorja popravi sam,« napovedujejo novopečeni podjetniki. Trgovina in servis sta svoja vrata uradno odprla včeraj, v prihodnje pa jih bodo kolesarski navdušenci lahko obiskali med 9. in 17. uro. Več na www.dnevnik.si.

Danes o državni spodbudi

Vlada bo danes odločila, ali bo družbi Emonika nakupovalno središče dodelila finančno spodbudo za projekt zabaviščnega in nakupovalnega središča z novim potniškim središčem. Projektna družba naj bi po zadnjih neuradnih podatkih prejela 30 milijonov evrov. Na ministrstvu za gospodarstvo so pred časom že zagotovili, da je projekt skladen z zakonom in uredbo o finančnih spodbudah tujih neposrednih naložb, ki opredeljujeta pogoje in merila za dodelitev denarja tujim vlagateljem. Ob tem velja opomniti, da je omenjeni projekt predmet javno-zasebnega partnerstva med Slovenskimi železnicami in družbo Emonika, pri čemer bi stroške gradnje moral v celoti pokriti zasebni partner. Zaradi tega bo zanimivo videti, na kakšen način bo država v projekt vložila denarno spodbudo, ne da bi ob tem vplivala na javno-zasebno partnerstvo. Več na www.dnevnik.si.

“Danes od prenove dlje kot lani”

Projekta Kolizej in Plečnikov stadion sta kljub podpori občine pod vse večjim vprašajem. Večina svetnikov je včeraj že šestič potrdila enoletno podaljšanje občinskega sodelovanja v družbi Bežigrajski športni park, ki so jo družba GSA poslovneža Joca Pečečnika, Olimpijski komite Slovenije in mestna občina ustanovili 2007 z namenom prenoviti Plečnikov stadion. Podaljšanje pogodbe je potrebno, ker Pečečnik kot direktor družbe še vedno ni pridobil gradbenega dovoljenja, saj se zatika pri okoljevarstvenem soglasju. Več na www.dnevnik.si.

Župan se je uštel s prenagljeno napovedjo

Možnosti za to, da bi Mestna občina Ljubljana do maja 2014 prenovila in ponovno odprla kopališče Kolezija, so izredno majhne.  Najstarejše ljubljansko kopališče Kolezija na prenovo čaka že dobro desetletje. Toda po napovedi ljubljanskega župana Zorana Jankovića na eni izmed preteklih sej mestnega sveta, da bo svetnike na odprtje prenovljenega kopališča povabil maja prihodnje leto, kaže, da se občina tokrat resnično namerava lotiti prenove. Ker je v preteklih letih zmanjkalo denarja za Kolezijo, bo prvi pravi preizkus, kako resna je namera občine, da se še letos loti prenove kopališča, decembrski rebalans proračuna. V minulih letih so namreč ravno rebalansi po navadi odvzeli denar, namenjen Koleziji, in ga preusmerili v druge projekte oziroma za pokritje drugih stroškov. Več na www.dnevnik.si.

Zaloške ceste ne preurejajte mimo krajanov ČS Polje

Za širitev Zaloške ceste je treba narediti načrt od avtocestnega izvoza do podvoza v Zalog, pri njem morajo pred in med gradnjo sodelovati krajani, namesto križišč morajo biti urejena krožišča. Šele potem se lahko začne pogovor, ali naj bo dvo-, tri- ali štiripasovnica. To je le nekaj zahtev, ki jih je ob načrtovani širitvi Zaloške ceste od Studenca do križišča Zaloške z Zadobrovško cesto na nedavnem sestanku oblikovalo sedem civilnih iniciativ iz ČS Polje po tem, ko je Primož Juvan zbral 308 podpisov krajanov proti gradnji štiripasovnice in zahteval spremembo Zaloške v tripasovnico. Več na www.delo.si.

Protestni shod: Sežigalnica v Mostah bi negativno vplivala na okolje in zdravje Ljubljančanov

Civilna iniciative Ne sežigalnici je danes v središču Ljubljane s protestnim shodom mimoidoče opozarjala na nesmiselnost in neekonomičnost načrtovane izgradnje sežigalnice odpadkov v Mostah v Termoelektrarni Toplarni Ljubljana (TE-TOL). Shod se je začel na ljubljanski tržnici in zaključil z branjem protestne izjave pred Mestno hišo. Civilna iniciativa Ne sežigalnici, kot je za STA dejal njen predstavnik Andrej Gnezda, nasprotuje predvideni gradnji sežigalnice odpadkov skoraj v središču Ljubljane, ker bo negativno vplivala na okolje in zdravje Ljubljančanov. Sežigalnico naj bi namreč zgradili v TE-TOL sredi stanovanjskega naselja, kar je po mnenju iniciative popolnoma neprimerna lokacija. Več na www.dnevnik.si.

Džamija, nasvidenje na otvoritvi!

Več tisoč muslimanskih vernikov iz vse Slovenije in tujine se je po več kot štirih desetletjih prizadevanja za džamijo v Ljubljani včeraj zbralo na prireditvi ob simboličnem polaganju temeljnega kamna zanjo. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki državne in lokalne oblasti ter tuji gostje, z nekaj deset avtobusi pa so iz vse Slovenije in tujine pripotovali tudi številni pripadniki islamske verske skupnosti pri nas. Več tisoč muslimanskih vernikov iz vse Slovenije in tujine se je po več kot štirih desetletjih prizadevanja za džamijo v Ljubljani včeraj zbralo na prireditvi ob simboličnem polaganju temeljnega kamna zanjo. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki državne in lokalne oblasti ter tuji gostje, z nekaj deset avtobusi pa so iz vse Slovenije in tujine pripotovali številni pripadniki islamske verske skupnosti. Več na www.delo.si.

MOL s prodajo zemljišč daleč za načrti

Mestna občina Ljubljana (MOL) je v prvem polletju letos s prodajo stavbnih zemljišč zaslužila slabih 113.000 evrov, kar je precej manj od letos načrtovanih 26,8 milijona evrov. Na odhodkovni strani mestnega proračuna je ob polletju glede na veljavni proračun najmanjša realizacija na področju investicijskih odhodkov, in sicer 8,34-odstotna. Poročilo o izvrševanju proračuna ljubljanske občine v prvem polletju letošnjega leta, ki ga bodo mestni svetniki obravnavali v ponedeljek, kaže, da je imela občina v prvih šestih mesecih za 106,5 milijona evrov prihodkov in za 105,3 milijona evrov odhodkov. Proračunski presežek tako znaša dober milijon evrov. V julija potrjenem rebalansu občinskega proračuna za letos so prihodki določeni v višini 312,3 milijona evrov, odhodki pa v rebalansu znašajo 310,2 milijona evrov. Več na www.delo.si.

Tretja vrtičkarska cona bo v Savljah

Petdeset novih tipskih vrtičkov bo oktobra zraslo na nekdanjem vojaškem odpadu v Savljah. Po vzoru tipsko urejenih vrtičkov v Dravljah in Štepanji vasi, ki jih je ljubljanska mestna občina uredila in oddala leta 2010, bodo še letos nastali novi vrtički na preostalem travniku za Glinškovo ploščadjo, kjer je bil nekoč vojaški odpad. Na javni razpis za izvedbo del sta prispeli le dve ponudbi, javno naročilo pa so po zaključku razpisa na občini oddali cenovnougodnejšemu podjetju Lavaco iz Ljubljane, ki je izvedlo tudi ureditev 65 občinskih vrtičkov v Dravljah in Štepanji vasi. A tokrat bodo imeli njihovi delavci nekoliko težjo nalogo, saj naj bi bilo v zemlji zakopanih več kubičnih metrov vojaških odpadkov. Več na www.dnevnik.si.

Nevarna Dalmatinka preti sosedom

Namesto stavbe s poslovnimi prostori in nadstandardnimi stanovanji na naslovu Dalmatinova 8 že dalj časa sameva nevarno gradbišče. Na Dalmatinovi cesti 8 Ljubljančani že dolgo gledajo gradbišče, na katerem že več kot leto dni ni bilo delavca. Projektna družba Hiša 8 je ob vseh zapletih, ki so spremljali gradnjo, zgradila le tri kletne in pritlično etažo, nato pa je šla po zahtevi Hypo Alpe Adria Banke aprila letos v stečaj. Poslovne prostore in nadstandardna stanovanja, ki jih je obljubljala Hiša 8, bo tako moral dokončati novi vlagatelj, ki bo kupil celoten projekt. Stečajni upravitelj Boštjan Repnik je ocenil, da bo projekt Dalmatinka, ki je edino premoženje družbe, prodal do predvidoma junija prihodnje leto, a tudi ta rok se lahko še podaljša. Več na www.dnevnik.si.

Švicarija bo trajno zavarovana kot kulturni spomenik

Kaže, da se bo že več let načrtovana obnova propadajoče stavbe Švicarije nad Tivolskim gradom Pod Turnom 4 vendarle začela. V postopku je pridobivanje gradbenega dovoljenja. Začetek izvedbenih del je predviden za januar 2014, konec pa v januarju 2016. Tako piše v poročilu o izvajanju strategije razvoja kulture v MOL do leta 2015 za obdobje od 23. aprila lani do tega dne letos. Na prihodnji seji, 16. septembra, pa bodo mestni svetniki na pobudo ljubljanske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije tudi sprejemali osnutek odloka o razglasitvi Hotela Tivoli – Švicarije v Ljubljani za kulturni spomenik lokalnega pomena. To je eden od glavnih pogojev sofinancerjev. Stroka je namreč glede na izredno bogato ohranjeno stavbo dediščino predlagala, da za to stavbo na tak način zagotovijo pravno varstvo. Mestni svet je sicer sprejel sklep o začasni razglasitvi (za 12 mesecev) Švicarije za kulturni spomenik lokalnega pomena že julija lani, nato pa je julija letos podaljšal veljavnost. Kaže pa, da bo začasna razglasitev postala trajna. Več na www.delo.si.

Sporna preobleka filozofske fakultete

Marsikoga je v minulih dneh razburilo pročelje filozofske fakultete, ki ga v veliki meri prekriva oglas znane multinacionalne trgovine z oblačili. Na družabnih omrežjih se je razplamtela polemika o tem, ali gre za degradacijo javnega prostora in visokošolske institucije, ki naj bi se upirala tržni logiki, ali pa za pohvale vredno dejanje, s katerim si bo fakulteta zagotovila del denarja za predvideno energetsko sanacijo, v okviru katere tudi obnavljajo fasado. Več na www.dnevnik.si.

Filozofska fakulteta_Ljubljana

Trboveljski Sallaumines proti »podtaknjeni« kolesarski stezi

Leon Janežič, stanovalec Sallauminesa z več kot tisoč stanovalci, je zbral prek 80 podpisov proti gradnji kolesarske steze prek soseske. Podpisi so obenem protest proti samovoljni trboveljske občinske oblasti, ki je, trdi Janežič, projekt kolesarske steze »podtaknila« v projekt obnove vročevoda, zato bodo pravico iskali »na višji instanci«. Sallaumines je od nekdaj »pešcona«, pravi Janežič: »Tod velja prepoved vožnje s kakršnimikoli prevoznimi sredstvi, celo intervencijska pot je z zadnje strani zgradb. Vzeli so nam dve otroški igrišči. Otroci, mamice z vozički, invalidi, starejši, vsi imamo površine med nizom hiš za dvorišče. Tu so klopce, drevesa, invalidom in otrokom prijazna občina pa želi vse to podreti in zgraditi kolesarsko stezo. Načrte spreminjajo iz dneva v dan. Enkrat pravijo, da bo steza ločena z robniki, da bo šla levo, da bo šla desno, zdaj naj bi jo ločili z dvema črtama. Župan Vili Treven izjavlja, da steze ne bo, podžupanja Jasna Gabrič se trudi, da steza bo. Mi o tem ne vemo ničesar.« Več na www.delo.si.

Iniciativa proti kolesarjem

Čeprav je bila ob zamenjavi vročevoda in ureditvi površin na Sallauminesu predvidena tudi kolesarska steza, se na občini ne morejo odločiti, ali kolesarsko stezo označiti ali ugoditi civilni iniciativi, ki temu nasprotuje. Trboveljčane, ki občino spodbujajo k ureditvi kolesarske steze skozi mesto, je junija tako prijetno presenetila novica, da bodo ob zamenjavi vročevoda v Ulici Sallaumines uredili tudi koridor za kolesarsko stezo, kot jih je neprijetno presenetila vest, da kolesarske steze zaradi civilne iniciative 84 stanovalcev Sallauminesa morda sploh ne bo. Bodo pa na promenadi na novo zasadili zelenje in namestili novo parkovno opremo. Vrednost naložbe skupaj z zamenjavo vročevoda znaša 535.000 evrov. Več na www.dnevnik.si.

Romi po pomoč k Zidar Klemenčičevi

Delavci podjetja Malkom so začeli pripravljalna dela za gradnjo centralne čistilne naprave v romskem naselju Dobruška vas. Zaradi naložbe bo treba porušiti tri nelegalno zgrajene romske hiše, toda država in škocjanska občina kljub obljubam zanje še nista našli rešitve. To je tudi vzrok, da je romska družina Liljane Grm poiskala pravno pomoč, saj ji je gradbena inšpekcija že izdala sklep za odstranitev objekta, ki stoji na občinskem zemljišču. »Z začasno odredbo bomo skušali zaustaviti veljavnost sklepa, dokler ne bo v tej zadevi pravnomočno odločeno v upravnem sporu,« je za Delo povedala njena odvetnica Nina Zidar Klemenčič. Pravi, da Grmovi takrat, ko je gradila hišo, tega nihče ni preprečil, kar pomeni, da so se pristojne službe in lastniki zemljišča z naložbo posredno strinjali. Zaradi evropske konvencije o človekovih pravicah nameravajo pravico poiskati tudi na evropskem sodišču. Več na www.delo.si.

Kranjske branjevke bi selili na Glavni trg

Četrt stoletja v tržnico in njeno ponudbo v Kranju ni nihče vložil nič. Včasih so na isti tržnici ponujali meso, ribe, vse mogoče druge izdelke. Potem so zaprli enega od vhodov s prometnega Glavnega trga, tržnica pa je dobesedno umirala iz leta v leto. V neposredni bližini živi vsaj 30.000 ljudi, mesto pa v vsem tem času ni znalo poskrbeti za boljši videz sedanje ali pa za novo tržnico, ki bi dajala utrip mestu kot vsaka v slehernem kraju, kjer cenijo tržnico kot stičišče, srečevališče in seveda prodajno mesto. Zdaj so se pojavile zamisli, da bi tržnico preselili na bližnji Glavni trg, rezultatov ankete o tem pa še ni. A že podatek, da se izbira lokacijo na podlagi ankete in brez resnega premisleka, je problematičen. Kajti na Glavnem trgu so prireditve, tam pa je tudi nemogoče imeti prav tržnico, ker bo spet problem s hladilnicami in podobnim, kar pač k tržnici sodi. Več na www.dnevnik.si.

Tržnica_Kranj

Kranj se bo do leta 2015 zadolžil do maksimuma

V ponedeljek bodo v Avli Mestne občine Kranj (MOK) z izvajalci podpisali devet pogodb za dve največji naložbi v lokalno infrastrukturo v zadnjih 40 letih na Gorenjskem, t. i. projekt Gorki in vodovod Bašelj–Kranj. Pogoj za ta slovesni dogodek pa je bilo sprejetje rebalansa proračuna MOK, ki ga je mestni svet sprejel v sredo: izključno zaradi teh dveh naložb se bo Kranj smel do konca letošnjega leta zadolžiti za največ štiri milijone evrov. Potrebno je bilo uskladiti višino in dinamiko sredstev v načrtu razvojnih programov od leta 2013 do 2016 za gradnjo komunalne infrastrukture Gorki in oskrbo z vodo, je pojasnil Mirko Tavčar, načelnik urada za finance na MOK, in dodal, da rebalans proračuna, za letošnje leto ni sporen, takšna je pač ocena realizacije, imel pa bo seveda vpliv na prihodnja leta. Več na www.delo.si.

Planica z novo podobo šele leta 2015

Nordijski center Planica bo dograjen šele leta 2015 in ne že prihodnje leto, kot je bilo načrtovano. Zamuja gradnja malih skakalnic, prepozno so se lotili rekonstrukcije naleta na letalnici bratov Gorišek, zamuja tudi predvideni začetek gradnje tekaškega stadiona. Več na www.delo.si.

Novomeški velodrom je končno občinski

Minister za obrambo Roman Jakič in novomeški župan Alojzij Muhič sta s podpisom pogodbe o prenosu zemljišč v Češči vasi, na katerih stoji velodrom, na novomeško občino, in občinskih zemljišč znotraj vojašnice v Bršljinu na ministrstvo za obrambo po nekaj mesecih uredila zemljiškoknjižne odnose, ki so jih prej neuspešno urejali petnajst let. Ministrstvo je na občino brezplačno preneslo 20.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče, občina pa na ministrstvo 22.680 kvadratov. Po oceni GURS je prvo vredno 276.000 evrov, drugo pa 15.655 evrov. Minister Jakič je poudaril, da ne gre za denar, ampak razvojni potencial: za šport in rekreacijo v novomeški občini je to območje velodroma v Češči vasi, ki je tudi v nacionalnem interesu, za obrambno ministrstvo pa novomeška Vojašnica Franca Uršiča. Več na www.delo.si.

Novomeški velodrom

Po 120 letih vlak le v Ribnico

Ob 120. obletnici odprtja železniške proge Grosuplje–Kočevje bo posebni vlak potnike popeljal le do Ribnice. Inšpektor je progo do Kočevja, potem ko so se po njej zapeljali župani občin od Kolpe do Barja, zaprl. V petih letih je država obnovila 36 od 49 kilometrov proge. Sto dvajset let zatem, ko je v Kočevje pripeljal prvi vlak, in 43 let zatem, ko je lokomotiva v Ljubljano odpeljala zadnje potniške vagone, bo po kočevski železniški progi znova zapeljal vlak. A se bodo potniki danes odpeljali le do Ribnice, saj državi v petih letih ni uspelo obnoviti celotne proge, temveč le 36-kilometrski odsek. Stari tiri do Kočevja ne bi zdržali tolikšne osne obremenitve; na zadnji »vožnji« so se župani po zaraščenih in uničenih tirih od Ribnice do Kočevja z drezino peljali s hitrostjo največ 20 kilometrov na uro. Kmalu zatem je inšpektor zaprl odsek od Lipovca do Kočevja, zato sodelujoči pri organizaciji praznovanja pomembne obletnice ne smejo potnikov od Ribnice do Kočevja popeljati z »lažjim« prevoznim sredstvom. »V sodelovanju s Slovenskimi železnicami smo skušali spremeniti vozni red vlaka in z avtobusno povezavo do Kočevja vseeno izpeljati dogodek, pa žal to ni bilo mogoče,« je razočaran kočevski župan Vladimir Prebilič, ki znova opozarja na nujnost rekonstrukcije celotne kočevske proge. Več na www.dnevnik.si.

Kočevje je danes prometno bolj odrezano kot pred 120 leti

»Če bo vožnja po prenovljeni železniški progi iz Kočevja v Ljubljano trajala eno uro, morda uro in deset minut, se bom v službo v Ljubljano zagotovo vozila z vlakom,« pravi Branka Mrak, ki se vsako jutro z avtom odpelje iz občine Kočevje v službo v Ljubljano. Toda letos, ko bodo v Grosuplju to soboto praznovali 120. obletnica odprtja železniške proge od Grosuplja do Kočevja, nič ne kaže, da se bo to kmalu uresničilo… Pred 110 leti je bilo Kočevje prvo mesto na Kranjskem, ki je dobilo javno elektriko. »V današnji terminologiji bi rekli, da je bilo Kočevje takrat središče regije,« pravi Vesna Jerbič Perko, direktorica Pokrajinskega muzeja Kočevje o mestu, ki se je razvilo zaradi rudnika rjavega premoga in industrije. Tu so delovale številne žage in kar tri tekstilne tovarne, poleg tega je mesto imelo kar štiri hotele. Ta gospodarski razcvet ni bil povezan le s cestami, ampak tudi z železniško povezavo proti Ljubljani. Pred 120 leti oziroma 27. septembra 1893, kar je bilo leto dni pred Novim mestom, so v Kočevju slovesno odprli železniško povezavo z zaledjem. Več na www.delo.si.

Ni zanimanja za cerkvena stanovanja

Razprodaja premoženja obubožane Nadškofije Maribor se je začela. Banka Raiffeisen je na dražbi poskusila prodati lanskega aprila zarubljenih 14 stanovanj v Barvarski ulici v mariborskem starem mestnem jedru. Vendar na dražbi z izklicno ceno 604.838 evrov ni bilo dražiteljev. Po besedah okrajne sodnice Betke Kindermann varščine ni vplačal nihče. Sodišče bo zato dražbo ponovilo (predvidoma konec oktobra), takrat pa bo izklicna cena za cerkvena stanovanja, kot je običajno, polovico nižja. Stanovanja po katastrskih podatkih merijo skupaj 514,6 kvadratnega metra, po meritvah cenilca pa nekoliko več, 529,63 kvadratnega metra. V objektu v neposredni bližini sedeža mariborske nadškofije so stanovanja že pred časom sicer predelali v pisarne. Več na www.delo.si.

Luksuzna ladja za študente medicine

Vodstvo Medicinske fakultete Univerze v Mariboru je dočakalo trenutek, po katerem je hrepenelo več kot sedem let. Ker je gradbeni dvojček Begrad-Granit v roku končal gradbena dela, začeta leta 2011, se lahko danes slovesno odpre novogradnja ob dravskem nabrežju. Gradnja nove medicinske fakultete je ves čas burila duhove, še najbolj med postopkom izbire izvajalca gradbenih del. Šele po številnih pritožbenih postopkih in spornih odločitvah državne revizijske komisije je namreč naročilo prejel novomeško-slovenjebistriški konzorcij. Gradnjo so z dveletno zamudo začeli poleti 2011. Več na www.dnevnik.si.

Medicinsk fakulteta_Maribor

Pri seznamu trajnostnih programov EPK se pogreša dolgoročno strategijo

Seznam trajnostnih programov Evropske prestolnice kulture (EPK), za katere so na mariborski občini predlagali sofinanciranje v letošnjem letu, je v javnosti dvignil veliko prahu. Številni pogrešajo dolgoročno strategijo. Na občini pa poudarjajo, da je bil to najhitrejši način, da se vsaj delno popravi napake iz preteklosti. Na občini so prejšnji teden objavili seznam devetih programov, katerim bodo razdelili 155.000 evrov sredstev, ki so ostala na računu zavoda Maribor 2012. Seznam t.i. “trajnostnih programov” EPK, ki si zaslužijo sofinanciranje tudi v letošnjem letu, je sestavila ekspertna delovna skupina v sestavi Gregor Kosi, Jerneja Ferlež, Zoran Medved in Simona Vidmar. Več na www.dnevnik.si.

V ponedeljek “dan D” za nov terminal na brniškem letališču

Delničarji Aerodroma Ljubljana bodo v ponedeljek odločali o 57 milijonov evrov vredni investiciji v nov potniški terminal na brniškem letališču. Razplet je negotov – država, ki je glede investicije menda razdeljena, glasovalnih pravic nima, mali delničarji pa so do nje skeptični. Projekt bi verjetno rešil le dogovor med državo in malimi delničarji. Skupščina naj bi po predlogu uprave dala soglasje k investiciji, ki ne sme presegati 57 milijonov evrov z možnostjo desetodstotnega odstopanja, ter podrobneje k sklenitvi pogodbe o izvedbi gradbeno-obrtniško instalacijskih del za izgradnjo novega terminala in k finančni konstrukciji projekta. Več na www.dnevnik.si.

Vendarle posodobitve avtobusnega prometa

Dvanajst najbolj frekventnih avtobusnih postajališč v mestu bo še letos opremljenih z LCD-prikazovalniki točnega prihoda avtobusov. Občina je njihovo namestitev sprva napovedala do začetka šolskega leta, nato za september, a se je projekt zavlekel, ker na prvem javnem naročilu niso dobili ustrezne ponudbe in so morali naročilo ponoviti. Okrog 140 tisoč evrov vredna pogodba s podjetjem DAT-CON iz Polzele je po naših podatkih zdaj podpisana, za začetek pa bodo s prikazovalniki prihoda avtobusov v realnem času opremili najbolj frekventna postajališča in tista, ki so infrastrukturno že opremljena oziroma imajo električne in internetne povezave v neposredni bližini. Več na www.vecer.com.

Ogrožena prenova križišča

Dela v križišču Ljubljanske ulice in Ulice Pariške komune spet tečejo, delavci Nigrada tam trenutno urejajo robnike in opravljajo nekatera druga dela, kljub temu pa sta tako nadaljevanje prenove kot financiranje celotnega projekta pod vprašajem, dela bi se lahko kmalu celo popolnoma ustavila. Kot je znano, je namreč mariborski župan Andrej Fištravec, potem ko so številni občani na facebooku zahtevali, da križišča ne semaforizirajo, ampak naj ostane krožišče, projekt konec avgusta ustavil. Medtem ko na mariborski občini trdijo, da so posredovali zahtevo za spremembo projekta križišča Ljubljanske ulice in Ulice Pariške komune, na ministrstvu za gospodarstvo o tem ne vedo ničesar. Več na www.vecer.com.

Ptujska dominikanska dvorana je končana

Z več kot celoletno zamudo bodo jutri na Ptuju odprli novo kulturno-kongresno dvorano s 376 sedeži, ki so jo uredili v nekdanji cerkvi dominikanskega samostana. Dominikanski samostan je eden od najpomembnejših ptujskih arhitekturnih spomenikov, zato je bilo obnavljanje in preurejanje njegovega dela izjemno zahtevno delo tako za gradbenike kot arheologe, restavratorje in še posebej za projektante nove vsebine v zgodovinskem spomeniku. Dvorana naj bi bila namenjena kongresom in vrhunskim kulturnim prireditvam, poudarja ptujski župan Štefan Čelan. Vendar posebnost cerkvene ladje in spomeniška zaščita nista dovoljevali upoštevati vseh sodobnih kriterijev in standardov, ki veljajo za novo zgrajene dvorane, zato ima ptujska dominikanska dvorana objektivno precej pomanjkljivosti od akustike do opremljenosti. Več na www.delo.si.

Rimski vrelec: tretje podaljšanje roka se izteka

Predstavnica investitorja Muse Abidova Iva Živanovič pravi, da vse manjkajoče dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, tudi po zadnjem, dvomesečnem podaljšanju roka, še niso vložili. »Čakamo še na služnostno pogodbo Agencije RS za okolje, katero pričakujemo do konca tedna, tako da jo bomo v ponedeljek lahko dostavili upravni enoti.« Več na www.delo.si.

Načrt za Rimski vrelec

Koroško razdelili med Celje in Maribor

Župani dvanajstih koroških občin ugotavljajo, da je svet regije nemočen in neučinkovit v protestih proti državnim ukrepom, za katere so prepričani, da vodijo v centralizacijo in posledičen izbris koroške pokrajine. Napovedujejo radikalnejše odzive ter političen boj proti ukinjanju institucij, saj menijo, da ne gre za varčevanje, pač pa za politično odločitev. Ob napovedanih ukinitvah regijskega davčnega in carinskega urada, za kateri država tako kot pri prejšnjih ukinitvah ni predstavila nobenih izračunov, koliko bi dejansko prihranili, je koroškim županom prekipelo. Ukinjanje regijskih institucij, ki se v zadnjem času vse bolj zgoščeno vrstijo, so označili kot politične odločitve, neupravičeno predstavljene kot varčevanje, s katerimi namerava država izpeljati prikrito centralizacijo in oblikovati bodočo pokrajinsko ureditev, iz katere namerava Koroško izbrisati ter jo razdeliti med Celje in Maribor. Več na www.delo.si.

Predlog razporeditve bodočih združenih finančnih uradov

Savinjska dolina, očiščena!

Pred osmimi leti so se občine ob Savinji med Logarsko dolino in Zidanim Mostom dogovorile za čiščenje voda v povodju reke. Pred petimi leti je občina Žalec v imenu šestih občin Spodnje Savinjske doline z izvajalci sklenila pogodbe za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave v Kasazah. Potem so se začeli zapleti. Pogodbo za 28 kilometrov kanalizacije, vredno 10 milijonov evrov, je sprva dobil Vegrad, za 10 milijonov evrov vredno anaerobno čistilno napravo z zmogljivostjo 60 tisoč populacijskih enot, kar zadošča za potrebe čiščenja voda za vso dolino, pa CP Maribor. Potem so spomladi 2011 zaradi stečaja prekinili pogodbo s CP Maribor, poleti istega leta pa zaradi stečaja še v Vegradom. Več na www.delo.si.

Na Goriškem bi iz mest radi pregnali avtomobile

Na Goriškem imajo na tisoč prebivalcev že okrog šeststo avtomobilov, kar pomeni, da ima vsako gospodinjstvo vsaj dva avtomobila. Slovensko povprečje znaša okrog petsto avtomobilov na tisoč prebivalcev, po čemer smo že davno prehiteli Dansko, Veliko Britanijo ali Avstrijo. Zato so v tem delu Slovenije zdaj začeli razmišljati, kako zmajšati količino pločevine in tako povečati kakovost bivanja. »Kar so druga evropska mesta počela zadnjih dvajset let, zdaj čaka slovenska. Spodbudili bi namreč radi razvoj mest, kjer bo mogoče kakovostno bivati in se gibati brez avtomobila. Nekatera slovenska mesta so že stopila na to pot, na Goriškem pa bo treba to področje šele urediti,« meni dr. Aljaž Plevnik z Urbanističnega inštituta RS. Več na www.delo.si.

V Kopru rekord turistov s križark

Danes je Koper doživel rekorden dnevni obisk potnikov s križark. To je bil velik izziv za vse turistične delavce, gostince in trgovce, predvsem za policiste in varnostnike-preglednike, ki so morali v čim krajšem času pregledati vse pred ponovnim vstopom na dve ladji. Celebrity Silhouette in Crown Princess sta v Koper pripeljali 5927 potnikov in približno 2500 članov dveh posadk, skupaj torej približno 8400 ljudi. To se je poznalo tudi v Kopru, saj je staro mestno jedro obiskalo bistveno več ljudi, kot jih prebiva v njem. Najbolj obljudene ulice so na trenutke spominjale na gnečo iz Benetk. Veliko dela je imelo tudi nekaj deset taksistov in 45 avtobusov. Kar nekaj nejevolje pa je pri vseh organizatorjih izletov povzročilo jutranje slabo vreme (tramontana), ki je za dve uri prestavilo vplutje Crown Princess, vendar je kasnejše lepo vreme prepričalo poveljnika ladje, da so za dve uri prestavili odhod te ladje. Doslej je v letošnjem letu priplulo v Koper 37 ladij in na njih je bilo 41.492 potnikov, v celotni sezoni, ki bo trajala še dva meseca, načrtujejo 67.000 potnikov in 55 ladij. Danes se je še enkrat izkazalo, kako zelo prav bi jim prišel bolj urejen (zgrajen) potniški terminal. Več na www.delo.si.

Mini dogovor

Tik pred današnjim iztekom roka, ki ga je za rešitev problematike plinskega terminala v severnem Jadranu oziroma v Žavljah Sloveniji in Italiji postavila evropska komisija, so se pogajanja premaknila z mrtve točke. V sredo sta se namreč po pojasnilih ministrstva za infrastrukturo in prostor državi dogovorili, da bo morebitna nova lokacija terminala v severnem Jadranu določena sporazumno. Kajti Slovenija še vedno nasprotuje terminalu v Žavljah, tako kot ga zavračata tudi uprava tržaškega pristanišča in dežela Furlanija – Julijska krajina, ki ima v uradnem postopku pridobivanja dovoljenj na italijanski strani pravico veta. Sredin dogovor med državama bo zapisan tudi v opombo evropskega seznama prednostnih energetskih projektov (PCI), na katerem je za zdaj še vedno tudi žaveljski terminal, naknadno preimenovan v kopenski terminal v severnem Jadranu. Zadnjo besedo o njegovi usodi na listi bo imela evropska komisija, ki bo končni seznam v obliki delegiranega akta sprejela 2. oktobra. Nato bosta seznam v presojo dobila še evropski parlament in svet, ki ga sestavljajo pristojni ministri držav članic EU. Obe instituciji bosta imeli tri mesece časa, da uredbo zavrneta. Več na www.dnevnik.si.

Na avstrijskem Štajerskem združujejo zato, da bi preživeli

Medtem ko smo v Sloveniji šele previdno dregnili v občutljivo temo združevanja občin, se na sosednjem avstrijskem Štajerskem bližajo sklepni fazi te reforme. Do leta 2015 bodo število občin zmanjšali za polovico.  Po lokalnih volitvah leta 2010 se je novoizvoljena vlada na avstrijskem Štajerskem odločila, da se loti enega najbolj perečih problemov sosednje dežele. Tedaj je imela avstrijska Štajerska 542 občin; v primerjavi s preostalimi avstrijskimi deželami je bila daleč najbolj razdrobljena. Leta 2015 bo v deželi s približno 1,2 milijona prebivalcev, ki živijo na nekaj več kot 16 tisoč kvadratnih kilometrih, le še 285 občin. Danes imajo občine, če odštejemo Gradec, v povprečju 1750 prebivalcev, po reformi bi to število naraslo na 3342. S tem bi se uvrstili na tretje mesto za Predarlberškim in Koroško. Avstrijsko povprečje znaša 2840 prebivalcev na občino. Dobršen del te razdrobljenosti je zaradi geografskih značilnosti sosednje dežele, hkrati se znotraj tega povprečja skriva velik razpon med največjimi in najmanjšimi. Dunajska občina ima tako več kot 1,7 milijona prebivalcev, najmanjša Gramais na Tirolskem jih šteje 54. Več na www.dnevnik.si.

 

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri