Začenja se gradnja džamije

Džamija: Po 44 letih je dozorela tudi slovenska politika

»Ljubljana s tem objektom ne bo več provinca,« je pred sobotnim slovesnim polaganjem temeljnega kamna dejal mufti Nedžad Grabus. Po 44 letih, odkar je bila dana prva uradna pobuda za postavitev džamije, je islamska skupnost tik pred začetkom gradnje. Pot je bila dolga in težka. »Nikoli nismo imeli težav s pravno državo ali administracijo, ampak smo imeli težave s politiko, ki se je s tem projektom ukvarjala desetletja. Ko se je politika odločila, da spremeni svoj odnos, se je tudi projekt začel izvajati,« je dejal Nedžad Grabus in dodal, da »vsaka mlada demokracija potrebuje čas«. Prav v razliki med glasovanjem mestnega sveta o prostorskem načrtu za džamijo leta 2006 in letošnjem odločanju o spremembah prostorskega akta se po muftijevem mnenju kaže ta sprememba v politični miselnosti. Več na www.delo.si.

 

V soboto bodo položili temeljni kamen

S slavnostno postavitvijo temeljnega kamna v soboto dopoldan in s skorajšnjim prejemom gradbenega dovoljenja si Islamska skupnost v Sloveniji končno lahko obeta začetek gradnje versko-kulturnega centra. Islamska skupnost v Sloveniji bo v soboto postavila temeljni kamen na mestu, kjer naj bi v prihodnjih treh letih zrasel islamski versko-kulturni center z džamijo. Ker je skupnost plačala komunalni prispevek, predstavnik islamske skupnosti mufti Nedžad Grabus pravi, da ni več nobene ovire za izdajo gradbenega dovoljenja, in pričakuje, da bo skupnost dovoljenje pridobila v kratkem. Dejal je, da bodo ta in naslednji mesec pripravili popis gradbenih del, nato pa bi predvidoma novembra letos lahko že začeli gradnjo. Več na www.dnevnik.si.

Energetsko najbolj učinkovite občine so Ptuj, Krško in Divača

V okviru zaključnega seminarja o energetsko učinkovitih občinah so danes za energetsko najbolj učinkovito mestno občino razglasili Ptuj, v kategorijah srednje velike in majhne občine pa sta si naziva prislužila Krško in Divača. Ptuj je postal tudi absolutni zmagovalec med energetsko učinkovitimi lokalnimi skupnostmi. Občina Divača, ki je prejela največ točk med majhnimi občinami, je z ukrepi na področju energetske sanacije javnih stavb že dosegla večje prihranke, učinkoviti pa so tudi na področju javne razsvetljave. Občina načrtuje, da bo 37-odstotno zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida uresničila že do leta 2015. Več na www.delo.si.

Cerar o ukinjanju občin: Potreben bi bil referendum

»Glede na to, da se nove občine ustanavljajo z zakonom in predhodnim referendumom, bi morali po tej logiki razpisati referendum tudi za ukinjanje občin,« je pojasnil pravnik Miro Cerar. Ob tem je opozoril na še vedno neizpolnjeno ustavno določbo o povezovanju občin v pokrajine. Cerar trdi, da je ukinjanje občin nujna predpostavka za ustanavljanje večjih. Torej če se želi povezati občine, je treba manjše ukiniti. Skladno z načelom lokalne samouprave, ki je temeljno ustavno načelo, bi se torej z ukinitvijo morali strinjati prebivalci občine na referendumu. Cerar priznava, da kriza včasih omogoči določene rešitve, ki jih sicer v normaliziranem času ni mogoče izpeljati. Vendar pa bo po njegovem mnenju ukinjanje oz. združevanje težko izpeljati »ob tej konstalaciji političnih sil in tudi ob že porajajočem se precejšnjem nasprotovanju občin«. Se mu pa zdi paradoksalno, da politika prihaja s takšno idejo, glede na to, da je ustavna odločba o ustanavljanju pokrajin še neizpolnjena. Več na www.delo.si.

Virant je dobil načelno podporo koalicijskih poslanskih skupin za združevanje občin

Minister za notranje zadeve Gregor Virant je na jutranjem sestanku v DZ od vodij poslanskih skupin koalicije dobil načelno podporo za projekt združevanja občin, z glavnim ciljem, da povečajo razvojne kapacitete občin, je pojasnil po sestanku. Konkretnih časovnih ciljev si niso zadali, saj želijo dati prednost strokovnosti, ne hitrosti. Večje občine bodo močnejše, imele bodo boljše kadrovske in finančne zmožnosti in se bodo lažje soočale z razvojnimi izzivi, je prepričan Virant. Več na www.dnevnik.si.

Šoltes: Virant naj zamenja vrstni red

Minister Virant bi moral pri svojem projektu zmanjševanja števila občin zamenjati vrstni red in najprej postaviti jasne vsebinske temelje, na katerih bi utemeljil novo podobo lokalne samouprave, meni nekdanji predsednik računskega sodišča Igor Šoltes. Zavzema se, da bi se najprej lotili reforme komunalne samouprave. Več na www.dnevnik.si.

Peterica najbolj zadolženih občin

Po podatkih ministrstva za finance (MF) je že konec leta 2011 imelo probleme s prezadolženostjo pet občin, vse so s tako imenovanega Virantovega seznama: Gornji Petrovci, Štore, Šalovci, Solčava in Komenda. V občinah Gornji Petrovci, Šalovci in Štore so se težave že leta 2011 vlekle več let; ustrezno ni ukrepala nobena. Prvi dve sta imeli zaradi blokade računov težave celo pri tekočem poravnavanju obveznosti. Gornji Petrovci so imeli leta 2011 tri, Šalovci štiri milijone evrov dolga, zadolženost na prebivalca pa je znašala 1323 oziroma 1097 evrov. K sanaciji stanja so pristopili le v Štorah. Na novo sta se leta 2011 med prezadolžene občine vpisali Solčava in Komenda. Prva je v preteklih letih za izvedbo investicij najela kratkoročni kredit, ki ga je leta 2011 še povečala in ji ga ni uspelo odplačati. Skupni dolg na prebivalca Solčave je skupaj z dolgom lokalnih pravnih oseb občine dosegel slovenski rekord: 1540 evrov. Več na www.delo.si.

Davek na sakralne objekte spet v igri

Ministrstvo za finance spet načrtuje obdavčitev sakralnih objektov, in sicer po stopnji 0,1 odstotka. Enako bi bili obdavčeni kulturni spomeniki, v sveže spisan predlog zakona pa so dodali tudi davek na črne gradnje. Več na www.dnevnik.si.

Škof Glavan: Obdavčitev župnišč sporna

Upravitelj ljubljanske nadškofije Andrej Glavan je včeraj pozdravil odločitev vlade, da ne bodo obdavčili cerkva in drugih sakralnih objektov. »Teh nepremičnin ne bi mogli niti ovrednotiti,« je poudaril. Posebno problematična se mu zdi obdavčitev župnišč. »V Sloveniji je približno 120 praznih župnišč, ker ni na voljo dovolj duhovnikov. Ne znam si niti predstavljati, kako naj bi te župnije plačevale davek. Tudi duhovniki mi povedo, da včasih koga komaj preprosijo, da na župnijskem zemljišču pokosi ali obere sadje. Dohodkov od tega ni, sploh pa ne velikih.« Kaj bodo storile revnejše župnije, ko jih bodo doleteli ti davki, ne ve. »Morda bodo prodale, morda bodo pustile, da se določene stavbe porušijo…« Škof pričakuje, da bodo na finančnem ministrstvu upoštevali pripombe, ki so jih pripravili škofijski ekonomi in ravnatelji vseh škofijskih gospodarskih uprav. Več na www.dnevnik.si.

Avtoprevozniki in minister vsak na svojem sestanku

Medtem ko minister Samo Omerzel zatrjuje, da so si z avtoprevozniki podali roke in skupaj sprejeli odločitev, da je nov sistem cestninjenja potreben za dolgoročno preživetje Darsa, avtoprevozniki trdijo, da so se res pogajali, a nič dogovorili, zato napovedujejo revolucijo. Več na www.dnevnik.si.

Vlada občinama Ljubljana in Ptuj odstopila lastništvo več nepremičnin; tudi grad Turnišče

Vlada je danes podala soglasje k pogodbi o neodplačnem prenosu solastniških deležev države na parcelah na ljubljanskem Viču na Mestno občino Ljubljana, saj bo ta zgradila cesto med priključkom na avtocesto in Cesto na Vrhovce. Prav tako je vlada sklenila, da Mestni občini Ptuj odstopi del kompleksa Dominikanskega samostana in grad Turnišče. Mestna občina Ljubljana je dvotretjinska solastnica parcel na območju severno od avtocestnega priključka ob Tržaški cesti na Viču, tretjinski solastniški delež države pa potrebuje zaradi izgradnje dvopasovne povezovalne ceste s spremljajočo obcestno ureditvijo. Cesta bo potekala od obstoječega križišča z avtocestnim priključkom na Tržaški cesti do Ceste Dolomitskega odreda in naprej do Ceste na Vrhovce. Za podpis pogodbe je vlada pooblastila ministra, pristojnega za pravosodje, so zapisali v gradivu po seji vlade. Več na www.dnevnik.si.

Danes objavili prednostni listi za razdelitev 336 neprofitnih stanovanj v Ljubljani

Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana je danes na svoji spletni strani in v časopisu Svet24 objavil prednostni listi za razdelitev 336 neprofitnih stanovanj. Na razpis za dodelitev stanovanj v najem je sicer sklad dobil 4028 vlog. Kot je razvidno iz objave, so na skladu oblikovali ločeni prednostni listi. Lista A je za prosilce brez lastne udeležbe in varščine, lista B pa je predvidena za prosilce z lastno udeležbo, ki bodo plačali tudi varščino. Na listo A se je uvrstilo 2753 prosilcev, podelili pa so 213 stanovanj – 166 stanovanj je predvidenih za družine, 31 stanovanj za samske osebe, devet stanovanj je namenjenih invalidom, trajno vezanim na uporabo invalidskega vozička, sedem stanovanj pa ljudem z okvaro sluha ali vida. Na listi B je medtem 540 prosilcev, podeljenih pa je 123 stanovanj, v veliki večini družinam, kar 106. Več na www.dnevnik.si.

Do sredstev EU verjetno šele v obdobju 2014–2020

Mestna občina še vedno ni pridobila evropskih sredstev za nadgradnjo centralne čistilne naprave Ljubljana in dograditev kanalizacijskega sistema v MOL ter občinah Medvode in Vodice. Kot kaže, bosta projekta, katerih skupna vrednost presega 85 milijonov evrov, prestavljena v naslednjo finančno perspektivo. V operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture so bila dodeljena tako redna kot izredna sredstva, so potrdili na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Vrata za projekte, ki računajo na sredstva iz finančne perspektive 2007–2013 (odločbe o sofinanciranju morajo biti izdane letos, projekti pa izpeljani do konca leta 2015), sicer še niso povsem zaprta. Več na www.delo.si.

Obnovitvena dela na Čopovi ulici končana

Obnovitvena dela na Čopovi ulici v Ljubljani, ki so se začela 22. aprila, so končana, urediti je potrebno le še zadnje detajle, so za STA sporočili iz javnega holdinga Ljubljana. Za dostavna vozila bo ulica znova prevozna konec septembra, odločitve o uradnem odprtju pa holding še ni sprejel. Družbi Hidrotehnik je v okviru del obnovila vodovodno in kanalizacijsko omrežje, vključno z odcepi hišnih vodovodnih in kanalizacijskih priključkov. Kanalizacijsko omrežje na Čopovi ulici je bilo namreč zgrajeno že leta 1934, javni vodovod s cevovodi iz litega železa pa leta 1889. Čopova ulica sicer še ni dobila svoje končne podobe. V kamnite plošče bodo namreč vgravirali verze Zdravljice, ki jih bodo zalili s kovinskimi zalivki. Več na www.delo.si.

Krajani Polja bi tri-, MOL pa štiripasovnico

MOL je nedavno objavila javno naročilo za izvajalca preureditve Zaloške ceste iz dvo- v štiripasovnico od vzhodne avtoceste do križišča z Zadobrovško cesto. In to kljub temu, da zanjo še nima gradbenega dovoljenja in da v Polju več sto ljudi temu ostro nasprotuje. Čeprav je MOL pripravila obsežno razpisno dokumentacijo, v kateri piše, da ima skupaj s sonaročniki (Dars, Elektro, Vo-Ka, Energetika) pridobljena vsa potrebna zemljišča, soglasja in da je že vložila projekt za izdajo gradbenega dovoljenja za razširitev Zaloške ceste v štiripasovnico, gradnjo nove komunalne infrastrukture, odstranitev treh stanovanjskih objektov, krajinsko ureditev javnih površin (vključno z dvema trgoma), se zdi razpis preuranjen. Več na www.delo.si.

Projekt za vse druge, le za lokalne prebivalce ne

Prebivalci Zaloga so po skoraj dvajsetih letih čakanja na razširitev Zaloške ceste zdaj nezadovoljni z občinskim predlogom. Pravijo, da zamisel ustreza vsem, le njim ne, zato s peticijo zahtevajo spremembe načrtov. Mestna občina Ljubljana (MOL) je minuli teden na svoji spletni strani objavila javni razpis, s katerim išče izvajalca za gradnjo Zaloške ceste na odseku od vzhodne ljubljanske obvoznice do Zadobrovške ceste. Gre za dolgo načrtovano naložbo, ki jo na MOL pripravljajo že od leta 1994 in s katero bodo sedanjo Zaloško cesto razširili v štiripasovnico. A krajani Zaloga se s predlagano rešitvijo ne strinjajo, zato so na MOL naslovili peticijo, s katero zahtevajo spremembo načrtov. Več na www.dnevnik.si.

AP Ljubljana dokončno izgubila spor z železnicami

Nedavno je padla ena večjih ovir za začetek gradnje Emonike. Vrhovno sodišče je namreč zavrnilo revizijo sodbe višjega sodišča, ki je lastništvo zemljišča ob Trgu OF, kjer so peroni avtobusne postaje, prisodilo Slovenskim železnicam, ne Avtobusni postaji Ljubljana. Kot je razvidno iz obrazložitve razsodbe vrhovnega sodišča, je Avtobusna postaja Ljubljana za tri parcele, kjer ima pravico uporabe, skušala na podlagi priposestvovanja postati še lastnica zemljišč, na katerih je njena pravna prednica, to je bila družba SAP Ljubljana, zgradila avtobusno postajo (perone in druge objekte). Zahtevo je utemeljevala z dejstvom, da je nepremičnine, ki jih imajo za svojo last tudi Slovenske železnice, uporabljala za svojo gospodarsko dejavnost že od leta 1960. Več na www.delo.si.

 

Prodaja stanovanj le stekla

Stečajni upravitelj Vegrada AM Bojan Klenovšek od začetka tedna postopoma prejema soglasja sodišča, da lahko proda 23 stanovanj v Celovških dvorih. Njihove cene se odvisno od velikosti gibljejo med 41.500 in 177.000 evri za stanovanje, pri čemer sta v ceno vključena tudi shramba in pripadajoče število parkirnih prostorov. Več na www.dnevnik.si.

Taksisti namesto zelenega predlagajo »dober taksi«

Predstavniki večjih taksi podjetij so občini ta teden vendarle poslali svoj predlog za ureditev razmer. Med drugim predlagajo ustanovitev komisije, ki bi pripravila program izobraževanja voznikov, določila takso za uporabo postajališč in nadzirala izdana dovoljenja za opravljanje prevozov s taksijem. Podpisniki predloga z naslovom Projekt Dober taksi nasprotujejo omejevanju konkurence z monopolom, kar bi se po njihovem mnenju zgodilo z uvedbo zelenih taksijev pod okriljem Ljubljanskega potniškega prometa, prav tako se ne strinjajo s skupno centralo in določanjem vrste in barve vozil. Več na www.delo.si.

V BS3 spet zavrelo zaradi zapornic

Postavitev zapornic v soseski BS3 med košarkarskim prvenstvom je znova razburila stanovalce. Spet se je oblikoval lani poleti razpuščeni koordinacijski odbor, na katerega se mestna občina sklicuje pri omejevanju dostopa vozil v BS3. Zapornice v tej bežigrajski soseski spet delujejo od torka. Potem ko je občina konec avgusta napovedala njihovo postavitev in jo kmalu zatem preklicala, so se konec prejšnjega tedna odločili, da jih med 10. in 22. avgustom, ko bodo v Stožicah tekme evropskega prvenstva, znova usposobijo. Več na www.delo.si.

Celovita prenova OŠ Vide Pregarc bo draga

Na javni razpis za izbiro izvajalca gradbeno-obrtniških in instalacijskih del pri gradnji prizidka in rekonstrukciji OŠ Vide Pregarc v Mostah se je prijavilo šest kandidatov. Ponudbe so bile zelo podobne – najcenejša je brez davka znašala 4,98, najdražja 5,3 milijona evrov. Za enega največjih poslov v osnovnem šolstvu v glavnem mestu v zadnjih nekaj letih se bodo na pogajanjih za končno izbiro izvajalca potegovali Makro5 gradnje iz Kopra, Kolektor koling iz Idrije in ljubljanske družbe Gradis G, Givo, VG 5 in Dema plus. Samostojno ponudbo je oddalo le prvo podjetje, preostali so delo pripravljeni izvesti s podizvajalci (Givo pa s partnerjem Givom inženiringom). Več na www.delo.si.

 

Posek skoraj tristo dreves v Mostecu je bil nujen

Pri poseku visokih dreves na robu krajinskega parka Tivoli-Rožnik-Šišenski hrib, med bolnišnico Petra Držaja (ulica Pod hribom) in Mostecem, ni šlo za golosek neodgovornih zasebnih lastnikov, ampak za dogovorjeno odstranitev nevarnih in bolnih dreves. To je za Delo povedala Marijana Tavčar z zavoda za gozdove, ko smo jo opozorili, da smo od bralcev dobili več dopisov, katerih skupni poudarek je, da je nekdo vzdolž ulice Pod hribom na golo izsekal 20 arov gozda. Njim se to zdi grozno, saj da je vse razrito, poleg tega pa še prav na gozdnem robu, kar še bolj zbode v oči (tam je speljana priljubljena trimska steza), kot če bi bilo sredi gozda. Ker vedo, da gre za zaščiteni park, jim taka slika seveda ni všeč in zahtevajo pojasnila. V nadaljevanju je Tavčarjeva razložila, da je bila sečnja v gozdu nad ulico Pod hribom izvedena po odločbah, ki jih je izdala ljubljanska območna enota zavoda za gozdove lansko jesen in letos. Več na www.delo.si.

»Zapiranje Metelkove z definicijami ni potrebno«

»Kar se je davnega 10. septembra 1993 začelo v izpraznjeni vojašnici kot reševanje prostorske stiske za množico kulturnih in civilnodružbenih dejavnosti, se je sčasoma razvilo v edinstven prostorski in socialni eksperiment, katerega pomen je že davno prerasel mestne ali državne okvire.« Tako Metelkovo, kjer se bo prihodnji teden v sklopu praznovanja 20. obletnice zvrstila vrsta dogodkov, vidi Mestna občina Ljubljana. Mi pa smo o tem, kako (če sploh) definirati »metelkovca«, in o tem, ali bi bila zasedba javnega prostora danes sploh mogoča, debatirali z Jadranko Plut, Miho Zadnikarjem in Vasjo Lebaričem, tisti, ki tam dejansko delujejo. Več na www.delo.si.

Evropski milijoni v odtok

Sedem občin bi lahko že jutri začelo izvajati 55 milijonov vredno naložbo v nadgradnjo Centralne čistilne naprave Domžale – Kamnik ter spremljajočo gradnjo kanalizacijskega in vodovodnega omrežja, če bi tudi država izpolnila svoj del obveznosti. Žal je ta sredstva že razdelila. Več na www.dnevnik.si.

Požvižgajo se na odloke

V Lukovici so ob preverjanju, kako vestni so pri plačevanju nadomestil za stavbna zemljišča funkcionarji in zaposleni na občini, morali ugotoviti, da jih več kot tri četrtine ne plačuje v skladu s stanjem v naravi in javno dostopnimi podatki. Več na www.dnevnik.si.

Sodražica v enem letu do obrtne cone

Z obrtno cono uresničujejo tri desetletja star načrt, saj je bilo omenjeno območje ves čas predvideno za to dejavnost. »Občina bo zagotovila vso potrebno infrastrukturo, pogovarjamo se tudi o nezavezujočem programskem delu,« pravi Blaž Milavec, župan občine Sodražica. To pomeni, da bodo na malo več kot dveh hektarih velikem območju zagotovili deset novih delovnih mest. »Večjih industrijskih objektov ne predvidevamo,« pravi sodraški župan Blaž Milavec, bodo pa  poleg treh oziroma štirih obrtnih delavnic v coni delovale tudi trgovina z gradbenim materialom in tehnična trgovina, vrtni center ter manjši bencinski servis, saj je najbližji v pet kilometrov oddaljenem Žlebiču. »Občina želi spodbuditi gospodarstvo,« pravi Milavec, prepričan, da je to na tem območju pomembnejše kot kar koli drugega. Več na www.delo.si.

Šport postaja tretji turistični steber Zasavja

Športni turizem postaja tretji steber razvoja turizma v Zasavju – poleg industrijske dediščine in podeželja. Zasavske vzpetine ponujajo obilico možnosti ljubiteljem pohodništva in gorskega kolesarstva, a slovenska zakonodaja jim zaenkrat še (pre)slabo sledi. “Zakonodaja v Sloveniji je stroga, a zmedena. Nismo si namreč še na jasnem, kdo lahko sploh uporablja gozdove. Kot gorski kolesar se kaj hitro znajdeš v prekršku,” je ugotovitve z včerajšnje konference Pregibajmo turizem, ki je v organizaciji Zasavske turistične organizacije (ZaTO) potekala v Zagorju, povzela direktorica ZaTO Nataša Jerman Rajh. Več na www.delo.si.

Vhod na deponijo Globoko bodo zaprli s traktorji

Prebivalci štirih naselij, ki mejijo na komunalno deponijo Globoko, odločno nasprotujejo, da bi tja odlagali smeti iz drugih občin. Na današnjem sestanku z vodstvoma trebanjske občine in komunale bodo zahtevali preklic pogodbe s krškim podjetjem Kostak, ki na Globoko odlaga obdelane komunalne odpadke iz piranske občine. Zanje je nesprejemljivo tudi, da bi z občino Šmartno pri Litiji podpisali pogodbo, po kateri bi v Globoko na leto pripeljali 600 ton komunalnih odpadkov. »Če župan Alojzij Kastelic in direktor komunale Stanko Tomšič naših zahtev ne bosta upoštevala, bomo vhod na deponijo zaprli s traktorji,« je napovedal predsednik krajevne skupnosti Račje selo Darko Pekolj. Več na www.delo.si.

V Domu upokojencev Kranj ob 40-letnici zamenjali 612 starih oken

Jutri bodo v Domu upokojencev Kranj, kot se uradno imenuje drugi največji dom starejših na Gorenjskem (za radovljiškim), pripravili slovesnost ob 40-letnici. V domu za 212 stanovalcev skrbi 144 zaposlenih in 10 javnih delavcev. Direktorica Zvonka Hočevar, ki ga vodi od pomladi 2009, je zadovoljna z energetsko sanacijo in obnovo 30 let starega prizidka. Dom na Cesti 1. maja, sredi naselja Planina ima pet stavb, ki so bile doslej povsem neizolirane. Generalne prenove pročelij so se lotili junija lani, po tem, ko so na razpisu pridobili 1,17 milijona evrov nepovratnih kohezijskih sredstev za energetsko sanacijo, skoraj 557.000 evrov pa bodo morali za celostno obnovo doma zagotovili še sami. Več na www.delo.si.

 

Predor Karavanke: Kljub napovedi gradnje nove cevi milijonska obnova stare

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je objavilo pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta za gradnjo druge cevi predora Karavanke. Pobude in pripombe so zbirali do danes, gre pa šele za prvi korak pri projektu, ki naj bi bil z dograditvijo cevi končan do aprila leta 2019. Nova predorska cev bo na slovenski strani dolga 3530 metrov, zgradili bodo še manjkajoči del avtoceste od cestninske postaje Hrušica do predora v dolžini 620 metrov. Naložba je po prvih ocenah vredna 250 milijonov evrov, slovenski delež (hkrati bodo seveda svoj del predora gradili tudi Avstrijci) bo znašal 120 milijonov, večino denarja pa naj bi dobili iz Evropske unije. Predor povprečno vsak dan prevozi več kot osem tisoč vozil in v konicah že presega zmogljivost, ki je po evropski direktivi opredeljena kot mejna vrednost za enocevne predore. Več na www.dnevnik.si.

Gradbena dela razdelila vaščane

V Kočevju se zaradi komunalnega opremljanja romskega naselja Griček pri Željnah obeta vroča izredna seja občinskega sveta. Potem ko so vaščani štirih kočevskih vasi konec minulega tedna zahtevali ustavitev vseh del v romskem naselju Griček pri Željnah, se je del vaščanov konec tedna premislil. Nekaj prebivalcev se zdaj strinja, naj se dela v naselju nadaljujejo, a le pod pogojem, da se tja ne bodo naselili novi Romi. Več na www.dnevnik.si.

Nočejo novih Romov, zahtevajo ustavitev del

Vaščani štirih kočevskih vasi zahtevajo ustavitev vseh del v romskem naselju Griček pri Željnah in sklic izredne seje občinskega sveta. Bojijo se, da bi se na tamkajšnje prazne komunalno opremljene parcele priselili novi Romi. Kočevski župan Vladimir Prebilič trdi, da to ni namen pol milijona evrov vredne investicije. »Pol milijona je namenjenih šestindvajsetim romskim prebivalcem, ki že živijo v Gričku pri Željnah,« je v četrtek na sestanku ponavljal župan, a očitno ni prepričal razburjenih vaščanov Grička pri Željnah, Željn, Klinje vasi in Šalke vasi. Ti so v dveh dneh zbrali okoli 700 podpisov za takojšnjo ustavitev del. Občina je nameravala komunalno opremiti del vasi, ki zajema petnajst gradbenih parcel oziroma šest gradbenih sklopov. A ker sta dva sklopa prosta (na štirih pa že več let stoji sedem hiš, v katerih bivajo romske družine), se vaščani bojijo, da bi se na nezasedena komunalno opremljena stavbna zemljišča kmalu lahko priselile nove romske družine. Več na www.dnevnik.si.

Država bi morala poskrbeti vsaj za vodo

Zakon o romski skupnosti je leta 2007 res nastal kot prvi romski zakon v Evropi, a je bil napisan v naglici. Vlada Alenke Bratušek zdaj napoveduje njegovo spremembo. Romi opozarjajo, da bo treba natančneje določiti dolžnosti države in občin, da ne bi bile več možne manipulacije. Nasprotovanje urejanju romskega naselja v kočevski občini sovpada z napovedjo vladne komisije za zaščito romske skupnosti, da bo v kratkem spremenjen zakon o Romih. Ta je nastal leta 2007, v naglici po dogodkih v Ambrusu, od koder so vaščani želeli pregnati družino Strojan. Zdaj, pravijo predstavniki Romov in vlade, je čas, da se zakon izboljša. Več na www.dnevnik.si.

Dolenjci čakajo le še na “žegen” gospodarskega ministrstva

Dolenjske občine, ki se oskrbujejo iz vodnih virov Jezero in Stopiče, so imele samo letos do začetka poletja težave z oskrbo s pitno vodo kar 55 dni. Cevovodi, črpališča in vodohrani so močno dotrajani. Največ težav je na obeh glavnih vodnih virih Jezero v občini Šmarješke Toplice in Stopiče v novomeški občini ter na cevovodih, kjer prihaja do okvar predvsem na glavnih transportnih vodih, ki potekajo proti središču Novega mesta. »Zato je tudi motena oskrba tako Novega mesta kot vseh pripadajočih naselij, posledično pa vse industrije, ki je vezana na te vodne vire,« pojasnjuje Jernej Muhič, na Komunali Novo mesto zadolžen za razvoj oskrbe z vodo. Več na www.dnevnik.si.

Okoljska cona bo ostala eksperiment

Okoljske cone, ki jo je občina poskusno uvedla lani, v letošnji kurilni sezoni v Mariboru ne bo več, čeprav je najprej bila predvidena, in to celo s strožjo omejitvijo. Vzrokov je več, med njimi so tudi zastareli avtobusi mestnega prometa. Poskusna okoljska cona je v Mariboru na levem bregu Drave trajala od oktobra lani do konca aprila; vstop vanjo so prepovedali avtomobilom, ki ne dosegajo emisijskega euro standarda 0 in 1. Glede na majhnost območja in zelo blago restrikcijo so bili pozitivni učinki cone predvsem pri ozaveščanju, so povedali na občini. »Ljudje so začeli razmišljat o tem, da sami tudi prispevajo k onesnaženem zraku v mestu. Nekateri med njimi so začeli iskati rešitve, kako priti brez avtomobila v center mesta. Pomemben podatek je bil tudi, da kljub negodovanju vsaj 50 odstotkov občanov podpira okoljsko cono ter omejevanje uporabe osebnih vozil v mestnem središču.« A ne glede na to do nadaljnjega projekt okoljske cone ne bodo nadaljevali, so sporočili z občine. Več na www.delo.si.

 

Avstrijci še ne vedo, kaj bodo kupili

Škofija Graz Seckau bo priskočila na pomoč mariborski nadškofiji. Skupaj s partnerji naj bi se zanimala za nakup nekaterih njenih nepremičnin z namenom, da bi ostali v lasti cerkve in bi v njih ohranili pastoralno dejavnost. Direktorja gospodarske uprave graške škofije, mag. Herberta Beiglböcka smo vprašali, kateri so ti partnerji in katere od nepremičnin nameravajo kupiti. S sedeža graške škofije so nam odgovorili, da so njihov partner pri tej pomoči preostale avstrijske škofije, glede nepremičnin pa da še niso sprejeli nobene odločitve, saj poravnava med bankami upnicami in mariborsko nadškofijo še poteka. Beiglböck je, kot je znano, v začetku avgusta avstrijskim medijem povedal, da bi jih zanimal nakup sedeža mariborske nadškofije, cerkve Svetega Alojzija ali teološke fakultete. V odgovoru na naše vprašanje, ali je poleg nepremičnin, za katere bi se lahko zanimali, tudi mariborski Andreanum, te možnosti niso izključili. Več na www.dnevnik.si.

Maribor sklenil poravnavo s Fisujem, razmišljanja o delu univerzijade 2015 v Sloveniji

Občina Maribor in Slovenska univerzitetna športna zveza (Susa) sta v torek z Mednarodno univerzitetno športno zvezo (Fisu) sklenili zunajsodno poravnavo glede odpovedi zimske univerzijade, ki bi jo Maribor moral gostiti letos, so danes sporočili iz mariborske občine. Iz Suse pa prihaja novica, da bo Slovenija morda gostila del univerzijade 2015. Več na www.dnevnik.si.

Na Otoku spet rekordno

V javnem zavodu Športni objekti Maribor (ŠOM) zaključujejo poletno športno sezono in se pripravljajo na zimsko. Na Mariborskem otoku, ki so ga lani prizadele poplave, pred sezono pa ga je ŠOM usposobil z velikimi napori, so v letošnjih vročih poletnih mesecih našteli rekordnih 49.400 obiskovalcev v 56 kopalnih dneh, kar je osem tisoč več prodanih vstopnic in en obratovalni dan več kot lani. Mariborski otok je sicer že nekaj časa zaprt, se pa ta čas za splošno javnost ponovno odpirajo vsi drugi mariborski športni objekti – kopališče Pristan, Ledna dvorana, po enomesečnem premoru tudi Dvorana Tabor. Več na www.vecer.com.

Začenja se tudi gradnja kraka B pomurskega vodovoda

S simbolično zasaditvijo lopat na trasi bodočega B kraka pomurskega vodovoda v Murskih Črncih v občini Tišina so župani dvanajstih prekmurskih občin včeraj skupaj z ministrom za kmetijstvo in okolje Dejanom Židanom začeli tudi fizično gradnjo tega najtežje pričakovanega kraka novega pomurskega sistema oskrbe s pitno vodo. Potem namreč, ko je minister Židan včeraj s koordinatorji vodovodnega kraka B podpisal sofinancerske pogodbe, so izbrani izvajalci lahko začeli s predvidoma dve leti trajajočo gradnjo kraka, ki bo oskrboval občine upravne enote Murska Sobota, torej predvsem Goričko. Začetek gradnje tega kraka se je na koncu nekoliko zavlekel zaradi zapleta v občinskem svetu občine Tišina, ki sprva ni hotel potrditi investicijskega programa. A ker so tišinski svetniki kmalu spremenili svojo odločitev, se bo gradnja vodovoda začela le kakšen mesec pozneje, kot je bilo sprva načrtovano. Več na www.delo.si.

Je doživljajski park Vulkanija na Goričkem plagiat?

Samo nekaj dni po tem, ko so pri Gradu na Goričkem odprli geološki doživljajski park Vulkanija, se nam je oglasila nekdanja mentorica turističnega krožka na osnovni šoli III. v Murski Soboti Gordana Kolarič in nas opozorila, da je vsebina projekta Vulkanija sumljivo podobna vsebini projekta njihovega krožka Ognjeno žrelo iz leta 2007. Župan občine Grad Danijel Kalamar, ki je bil gonilna sila projekta Vulkanija in sam trdi, da je ideja njegova in stara že kakšnih deset let, se takšnim očitkom čudi. Več na www.delo.si.

 

Zastrupljeno mesto

Območje Stare Cinkarne, kjer ni univerze, Evropska komisija pa zaradi njega obravnava Slovenijo in MO Celje. V Celju so po diktatu evropske komisije poleti le začeli iskati rešitev za območje Stare Cinkarne. Bodo nevarno zemljo odpeljali ali zabetonirali? Več na www.delo.si.

Ljudi skrbi bližina in hrup vetrnic

Skoraj vsi krajani Laž in ostalih vasi so se do roka za oddajo pripomb izrekli proti Vetrnem parku (Vepa) Senožeška brda z do 40 vetrnicami in opozarjajo, da so načrtovane vetrnice veliko bližje hišam, kot to dovoljujejo predpisi na tujem. Drugače menijo v Gabrčah. Do 19. avgusta – roka, ki ga je občini določil pobudnik, se je do projekta opredelila občina Divača in pogojno dopustila postavitev 13 stebrov. Do podaljšanega roka, 9. septembra, pa so svoja odklonilna stališča oddali Civilna iniciativa Kras, v katero so se povezali posamezniki iz vasi Laže, Dolenja vas, Senadole, Potoče, posebej 43 volilcev, podpisnikov negativnega mnenja iz vasi Laže, Alpe Adria Green, Lovska družina Senožeče in drugi. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je potrdilo, da je iz krajevne skupnosti Senožeče prejelo več pobud oziroma nasprotovanj vetrnemu parku. Prejeli so tudi smernice nosilcev urejanja prostora na državni ravni, vse pa bodo analizirali v mesecu dni. Še vedno pa niso prejeli smernic direktorata za kmetijstvo ne odločitve o potrebnosti izdelave postopka celovite presoje vplivov na okolje. Za jesen pripravljajo delavnice na terenu. Več na www.delo.si.

Se je čas za rešitev smučišča iztekel?

»Kaj se dogaja z načrti za oživljanje kaninskega smučišča, ne vemo. Prve predloge smo na bovško občino poslali februarja letos. Zdaj je zmanjkalo časa in je nemogoče, da bi do zime zavrteli žičniške naprave. Tu ne gre samo za popravilo naprav in novo jeklenico. Kje so koncesije, kader in marsikaj drugega?« pravi Franc Alain Furlani, predstavnik družbe PGI Management iz Andore, ki se je zanimala za dolgoročno partnersko sodelovanje z občino Bovec. Andorci so po Furlanijevih besedah praktično že vrgli puško v koruzo, saj naj bi v Bovcu naleteli na neresne partnerje. Več na www.dnevnik.si.

Bovec avgusta obiskalo več kot rekordnih 10.000 turistov

Obisk v Turistično-informacijskem centru Bovec (TIC) je kar nekaj dni v vrhuncu sezone podiral rekorde. Število turistov z vprašanji o turistični ponudbi Bovškega je določene dneve poskočilo krepko nad 600. Obisk centra je avgusta tudi prvič presegel 10.000 gostov na mesec. V primerjavi z avgustom lani je center obiskalo 14 odstotkov več turistov. V avgustu so Bovec in okoliške doline pritegnili številne obiskovalce, so sporočili iz TIC Bovec. Uradni statistični podatki o prihodih in prenočitvah sicer še niso na voljo, številke obiska turistično-informacijskega centra pa izjemno slabi zimski obetajo zadovoljstvo s poletno sezono. Več na www.dnevnik.si.

Vojaški park ob 10 milijonov

V Parku vojaške zgodovine bo ta konec tedna potekal sedmi festival vojaške zgodovine. Festival, ki skuša ohranjati ter predstavljati zgodovinsko in vojaško dediščino našega okolja, velja za enega najpomembnejših vojaškozgodovinskih dogodkov pri nas, predvsem pa prepoznaven turistični dogodek v regiji. Park, ki ga za zdaj obišče okoli 25.000 obiskovalcev letno, pa si tudi na tak način prizadeva postati pomembno muzejsko turistično središče. Pivški župan Robert Smrdelj zato ne skriva razočaranja nad nedavno odločitvijo vlade, da projekta celovite ureditve kompleksa parka, ki je v starih pivških vojašnicah začel nastajati pred slabimi desetimi leti, ne podpre v tolikšni meri, kot je bilo dogovorjeno v času bivše vlade. Ta je 10 milijonov evrov še neporabljenih sredstev evropske kohezijske politike februarja letos iz Umetnostne galerije Maribor celo preusmerila v park, zato so tukaj že pridobili vsa gradbena dovoljenja za skupno 13,3-milijonski projekt. Kasneje je prišlo do preobrata. Več na www.dnevnik.si.

 

Brez denarja za vzdrževanje se Idrija lahko pogrezne

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v predlogu rebalansa državnega proračuna za prihodnje leto idrijskemu rudniku ukinja vsa sredstva za vzdrževanje nezalitih delov rovov, za opazovanje stanja in izplačilo rudarske škode. Geolog in dolgoletni direktor rudnika Marko Cigale opozarja, da to pomeni odpustitev vseh zaposlenih, dokončno potopitev rudnika, uničenje dediščine in hkrati grožnjo samemu mestu, da se pogrezne vase. Ministra Stanka Stepišnika zato poziva, naj še enkrat pretehta svojo odločitev in vendarle zagotovi vsaj minimalna sredstva za vzdrževanje rudnika. A česa oprijemljivejšega od obljube predsednice vlade Alenke Bratušek, da bo stvari uredila, v Idriji za zdaj nimajo. Več na www.dnevnik.si.

Izolski kmetje čez noč postali »črnograditelji«

Pri izolskih zakupnikih kmetijskih zemljišč vre. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov jim pošilja opomine pred odpovedjo zakupnih pogodb in številne prijavljajo pristojnim inšpektorjem. Zaradi neurejenih prostorskih in drugih aktov so skoraj vsi s pomožnimi objekti postali »črnograditelji«. Najemniki so besni tako na sklad, kot tudi na izolskega župana Igorja Kolenca, ki je, sicer z dobrimi nameni, sprožil velik plaz. Da bi se uprl vse večjim in škodljivim špekulacijam s kmetijskimi zemljišči in neustavljivi nedovoljeni pozidavi kmetijskih zemljišč, je pozval inšpektorje in predstavnike sklada k večji aktivnosti. Na skladu njegove pobude niso razumeli in so se lotili vseh enako: tako tiste, ki pridno obdelujejo istrsko zemljo kot na največje zemljiške hudodelce. Medtem ko so špekulanti tiho, oziroma še dodatno spodbujajo kmetovalce, pa se slednji bojijo izgube pogodb. Opomin pred odpovedjo so dobili tudi kmetje, na katere bi morala biti Slovenija ponosna, saj z njihovimi izdelki preskrbujejo najzahtevnejše evropske kupce. Toda na skladu so brez velikih pomislekov zagrozili z odpovedjo tudi oljkarjem, ki imajo 30-letne oljčnike s po tisoč in več oljkami, zaradi minimalnih gradbenih posegov, ki so nujni, da zavarujejo svoje kmetijske stroje, orodje in pripomočke. Več na www.delo.si.

Popovič s Cosolinijem na kavi

»Roberto Cosolini, tržaški župan, prihaja v sredo na uradni obisk v Koper,« je povedal koprski župan Boris Popovič. Dejal je, da se je pred dnevi sestal z njim v Trstu, kamor ga je, kot je že dalj časa napovedoval, povabil na kavico. Dogovorila sta se za prvi uradni sestanek, ki bo v Kopru. »Končno,« je rekel Boris Popovič. »Imava si veliko povedati, predvsem pa bi se lahko dogovarjala o veliko skupnih točkah. Pomembno je, da vsaj katerega od možnih načrtov tudi uresničimo,« je dejal koprski župan. Napovedal je, da bosta nedvomno govorila o skupnih stališčih proti plinskemu terminalu. »Sicer pa mu bom predlagal tri morebitne skupne projekte. Občina Koper namerava v naslednjem letu zgraditi prvo veliko občinsko kmetijo. K temu načrtu bi povabili tržaško občino, da bi skupaj prišli do razpoložljivih nepovratnih evropskih sredstev. Drugi projekt bo oživitev povezave Kopra in Trsta s tramvajem, kar bi nekoč lahko postala tudi železniška povezava. Hkrati s tramvajem pa bi prek vzporednega predora povezali mesto še za sprehajalce in kolesarje. Tretji načrt pa sta dve nadvse visoki (denimo tristometrski) poslovni stavbi, nekakšna dvojčka (eden v Trstu, drugi v Kopru), ki bi ustvarila še eno – v tem primeru arhitekturno in podjetniško – povezavo med mestoma,« je dejal Popovič, prepričan, da sta lahko sosednji mesti skupaj veliko bolj učinkoviti pri svojem razvoju. Več na www.delo.si.

 

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri