Nov predlog o združevanju občin

Virant: Namesto 212 samo še 120 občin

Minister za notranje zadeve in predsednik DL Gregor Virant je ob robu sestanka koalicije pojasnil, da je od predsednikov koalicijskih strank dobil podporo projektu reorganizacije občin. Po pripravljenem predlogu občine ne bi smele imeti manj kot 5000 prebivalcev, tako bi bilo občin okoli 120 namesto današnjih 212, je dejal Virant. Potem ko so Virantu zeleno luč za projekt reorganizacije občin dali predsedniki koalicijskih strank, se bo v naslednjem koraku minister odpravil še v poslanske skupine in skušal podporo dobiti še med poslanci. Kot je Virant danes vnovič poudaril, je projekt reorganizacije zelo koristen in nujen. Več na www.delo.si.

Gregor Virant bi vzel podeželju in dal mestom

Ministrstvo za notranje zadeve je objavilo predlog sprememb zakona o financiranju občin, ki je bolj naklonjen občinam z več prebivalci kot tistim z večjo površino. Država bo občinam na leto odvzela 86 milijonov evrov na račun manjšega dela od pobrane dohodnine. Ministrstvo za notranje zadeve je objavilo predlog sprememb zakona o financiranju občin, ki naj bi tako kmalu pristal na obravnavi na vladi. Pod predlogom je podpisan minister Gregor Virant, gre pa za pravo malo revolucijo v sistemu financiranja občin, ki, na splošno povedano, jemlje podeželju in daje mestom, hkrati pa vsem občinam jemlje skupno sto milijonov evrov na račun manjšega deleža od pobrane dohodnine in manjšega sofinanciranja skupnih občinskih uprav. Več na www.dnevnik.si.

Podpora javnosti, a zelo močni nasprotniki

Če kdaj, je v obdobju krize pravi čas za reformo lokalne samouprave, s katero bi število občin zmanjšali s sedanjih 212 na okoli 120, je prepričan minister Gregor Virant. A naše merjenje utripa v koalicijskih strankah kaže, da projekt (še) nima veliko možnosti za uspeh. Po predlogu notranjega ministra Gregorja Viranta bi se morale občine, ki imajo manj kot 5000 prebivalcev, združevati. Ob tem napoveduje, da bodo pri združevanju v čim večji meri upoštevali voljo lokalnega prebivalstva – eden od principov bi bil, da bi povezali občine, ki so bile pred drobitvijo že enotne. Z združitvijo bi po Virantovih besedah dobili večje, močnejše občine, komunalne in druge storitve za prebivalce bi bile boljše, razvojni denar bi bil učinkoviteje porabljen. Očitek, da gre za projekt mesta proti podeželju, notranji minister odločno zavrača: »Če se dve, tri podeželske občine združijo, bodo skupaj v razmerju do Ljubljane oziroma drugih večjih mest močnejše.« Prav tako vidi tudi v prihodnje priložnost za župane, ki sedaj dobro vodijo manjše občine – ti naj kandidirajo za župane združenih občin in z vodenjem teh naredijo za prebivalce še več dobrega. Več na www.dnevnik.si.

Župani se sprašujejo o Virantovi prisebnosti

Minister za notranje zadeve Gregor Virant je včeraj po sestanku koalicijskih strank dejal, da ima podporo pri združevanju občin, po novem naj bi jih namesto 211 bilo le še 120. Pomisleki takega ad hoc združevanja so tako vsebinski kot tehnični pa tudi pravni. Minister za notranje zadeve Gregor Virant je v dveh zaporednih dneh dvakrat spravil v bes večino slovenskih županj in županov. Najprej smo v Dnevniku včeraj razkrili njegov predlog o spremembah zakona o financiranju občin, ki predvideva, da bodo vse občine na leto dobile sto milijonov manj denarja, sistem financiranja pa se bo spremenil v škodo občin z manj prebivalci na račun tistih z več. Se pravi na škodo podeželja na račun urbanih središč. Včeraj pa je znova obudil idejo o združevanju občin, saj je po sestanku koalicije dejal, da je od predsednikov koalicijskih strank dobil podporo pri projektu reorganizacije občin. Po pripravljenem predlogu občine ne bi smele imeti manj kot 5000 prebivalcev, tako bi bilo občin po njegovem okoli 120 namesto današnjih 212. Več na www.dnevnik.si.

SDS, SLS in NSi so proti zmanjševanju števila občin; “Virant postaja minister za antilokalno samoupravo”

Opozicija ob napovedi namere za zmanjševanje števila občin opozarja, da so številne občine nastale na podlagi referendumov, torej volje ljudi. Vse tri opozicijske stranke, torej SDS, SLS in NSi, nameri nasprotujejo in vladno koalicijo pozivajo, naj od nje odstopi. V SDS, kjer so našteli, da bi se po teh merilih ukinilo 112 občin, so ocenili, da bi se po ukinitvi občin razkorak med središčem in ostalimi deli države še povečeval. Kot je njihov poslanec Tomaž Lisec izpostavil na današnji novinarski konferenci, »bi ta brezidejna koalicija izbrisala številne občine« zgolj na podlagi števila občanov, brez finančnih in organizacijskih analiz. »In po mnenju koalicije bi to očitno rešilo našo državo,« je dodal Lisec, ki je za Viranta dejal, »da očitno postaja minister za antilokalno samoupravo«. Več na www.dnevnik.si.

Ministrstvo začenja z novimi usklajevanji davka na nepremičnine

Finančno ministrstvo bo ta teden začelo s ponovnimi usklajevanji predlogov rešitev iz zakona o davku na nepremičnine, prenovljeni osnutek zakona in končne rešitve pa bo javnosti predvidoma predstavilo prihodnji teden. Vlada namerava davek na nepremičnine uvesti leta 2014, osnutek zakona, ki ga je javnosti predstavila v začetku junija, pa je bil deležen vrste pripomb, kritik in nasprotovanj. Tako denimo kmetje nasprotujejo obdavčitvi zemljišč, gozdov in objektov, ki se uporabljajo za kmetijsko pridelavo, Cerkev pa ugotavlja, da župnije denarja za plačilo davka nimajo. Kot so danes sporočili s finančnega ministrstva, so preučili vse pripombe, ki so jih prejeli v okviru javne in medresorske obravnave predloga zakona. Opravili so tudi dodatne pogovore z interesnimi skupinami in na tej podlagi pripravili predloge, ki bi jih bilo možno upoštevati pri končnih rešitvah zakona. Več na www.dnevnik.si.

Davek na nepremičnine2

Naseljena in prazna stanovanja enako obdavčena

Tudi najnovejši predlog obdavčitve nepremičnin buri duhove. Najbolj zaradi izvzetja cerkva in kapelic iz obdavčitve, zaradi prepolovitve sprva predvidene davčne stopnje za elektrarne, zaradi znižanja davka na prazna stanovanja in zato, ker finančniki vztrajajo pri obdavčitvi šol, vrtcev, bolnišnic, knjižnic … Stroka se tudi ob novih predlogih ne more izogniti občutku, da je predstavniki države ne poslušajo in delajo po svoje, pravi predsednik nepremičninskega združenja FIABCI Jože Podgoršek. »Na žalost se v javnosti ustvarja vtis, da te nihče ne sliši niti ne upošteva, če ne greš na ulice,« odgovarja na vprašanje, ali je vlada z novim predlogom predvsem popustila določenim lobijem. Vladi očita, da namesto več strokovnega in direktnega dialoga s stroko ustvarja nepotrebne zidove pred njo, in se sprašuje, komu koristijo hitri manevri in na hitro sprejeti zakoni ter uveljavljanje političnih interesov, če to ni dobro za ljudi, za njihovo ustvarjalno okolje in za njihovo kvalitetno bivanje. Več na www.dnevnik.si.

Le desetina upravičencev do občinskih stanovanj

Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana bo kmalu objavil prednostna seznama upravičencev do občinskih najemniških stanovanj. Toda že zdaj je jasno, da bo stanovanja dobilo zgolj 10 odstotkov vseh upravičencev, kar so v skladu zaradi izkušenj iz preteklih razpisov pričakovali. Iz poročila s seje nadzornega sveta sklada je razvidno, da bo do neprofitnih najemnih stanovanj prišlo le 213 od 2753 upravičencev. Najemna stanovanja, za katera bodo prosilci morali plačati varščino in lastno udeležbo, pa si je izborilo 123 od 540 upravičencev. Sklad bo 336 srečnežev v stanovanja vseljeval postopoma od prihodnjega leta do leta 2015, so pred časom napovedali v stanovanjskem skladu. Več na www.dnevnik.si.

Dela bodo končana še ta teden

Prenova Novega trga se je že končala, po napovedih ljubljanskega župana Zorana Jankovića pa se bodo do konca tega tedna delavci umaknili še s Petkovškovega nabrežja in Čopove ulice. Medtem ko je Novi trg, ki ga je mestna občina pričela prenavljati pred petimi meseci, v ponedeljek prvič zaživel v novi podobi, ljubljanski župan Zoran Janković zagotavlja, da bo konec tega tedna brnenje strojev dokončno potihnilo tudi na Čopovi ulici in Petkovškovem nabrežju. Če je bil zaključek prenove levega nabrežja Ljubljanice med Prešernovim trgom in Zmajskim mostom že od marca, ko se je prenova začela, načrtovan v septembru, pa so se dela na Čopovi ulici zaradi nepredvidenih del in arheoloških izkopavanj zavlekla. Več na www.dnevnik.si.

Prenovljeno Petkovškovo nabrežje_Ljubljana

Ob »zgodovinskem dogodku« brez zastojev ne bo šlo 

Že dolgo napovedovane spremembe prometnega režima na glavni cesti skozi središče mesta se bodo uresničile 22. septembra, na zadnji dan letošnjega evropskega tedna mobilnosti. Za prvih nekaj mesecev na občini načrtujejo začasno ureditev Slovenske ceste z minimalnimi posegi in sredstvi ter zbiranjem pripomb, predlogov in pobud za naprej. »Temeljni namen je vrniti glavni ulici glavnega mesta njen pravi značaj; vrniti jo pešcem, kolesarjem in javnemu prometu in omejiti uporabo osebnega avtomobila za vožnjo po mestu,« je ob predstavitvi projekta uvodoma povedal podžupan Janez Koželj, ki je na MOL odgovoren za urbanizem. Samo preureditev Slovenske ceste je označil za »zgodovinski dogodek«. »S to preureditvijo bomo zaključili projekt prenove mestnega središče, ki je temeljil ne le na preurejanju prostora, ampak tudi na prometni reformi.« Več na www.delo.si.

Slovenska cesta načrt_Ljubljana

Slovenska cesta: Namesto avtov kolesarske steze in drevored

Mestna občina Ljubljana bo Slovensko cesto po zapori najprej začasno polepšala z drevesi, stoli in klopmi. Predvidoma prihodnje leto se bo lotila končne prenove te glavne ljubljanske ulice, ki bo poleg širših pločnikov, kolesarskih stez in večjih javnih površin prinesla še drevored. Na svetovni dan brez avtomobila, 22. septembra, bo Mestna občina Ljubljana z dela Slovenske ceste pregnala avtomobile ter prostor namenila pešcem, kolesarjem in javnemu potniškemu prometu. Od takrat bo namreč na odseku med Gosposvetsko in Šubičevo ulico promet na Slovenski cesti dovoljen le avtobusom, taksistom, kolesarjem in seveda pešcem. Z avtomobilom se bodo lahko vozili le še stanovalci Slovenske ceste 28 in 30, poštarska in dostavna vozila. Več na www.dnevnik.si.

Rog kot politični projekt brez zagotovljenih sredstev

Prostori nekdanje tovarne koles Rog, ki je med Trubarjevo in Rozmanovo ulico ter Petkovškovim nabrežjem delovala do leta 1995, so že nekaj let trn v peti zaposlenim na občini. Poleg tega, da z razpisi, s katerimi so iskali zasebnega partnerja, niso bili uspešni, jim, vsaj tako je videti, gredo navzkriž tudi začasni uporabniki. Ti v prostorih z lastnimi sredstvi ustvarjajo in delujejo, čeprav nimajo občinske podpore. Kreativci, umetniki, grafitarji, plesalci, skejtarji, društva in socialni center so pozabljene Rogove prostore, ki so ostali za nekdaj eno izmed najuspešnejših jugoslovanskih tovarn, začasno zasedli leta 2006, občina pa je od leta 2007 za Rog porabila več kot 13 milijonov evrov sredstev. Od tega so jih dobrih 12 milijonov porabili za odkup nepremičnine, za katero pa se zdi, da ne vedo prav dobro, kaj z njo narediti. Več na www.delo.si.

Kolizej: Zaveze, dane ob rušitvi, že pozabljene

Osrednji prostor novega objekta bo namenjen kulturi, je bilo določeno, ko je leta 2009 takratna ministrica za kulturo Majda Širca odobrila rušitev Kolizeja. To je danes, kot kaže, pozabljeno, dopolnjeni osnutek prostorskega načrta za to območje investitorju ne določa nobenih obveznosti glede ureditve kulturnih prostorov. Več na www.delo.si.

Načrt za novi kolizej_Ljubljana

Na Vodnikovem trgu dodatne arheološke raziskave

Predvidoma ta mesec so na Vodnikovem trgu v okviru projekta izgradnje garažne hiše in ureditve tržnice v načrtu dodatne arheološke raziskave. Te bodo podlaga za kulturnovarstvene pogoje, ki bodo vključeni v projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja. Takoj zatem pa bo ljubljanska občina oddala vlogo za omenjeno dovoljenje. Na Mestni občini Ljubljana (MOL) so pojasnili, da bo na osnovi rezultatov izkopavanj valorizacijo arheoloških ostalin izvedel Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki bo nato določil kulturnovarstvene pogoje za izvedbo projekta. Projektanti pa bodo predpisano ravnanje z omenjenimi ostalinami vključili v projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja. Po dosedanjih raziskavah ostalin se na najdišču nahaja del obrambnega sistema stare Ljubljane, kot so barbakan, Kloštrska vrata in obzidje, ter del mestnega sakralnega predela, kot je tudi samostanska cerkev. Več na www.delo.si.

Bo “dober taksi” izpodrinil županovega?

Štiri taksi podjetja, ki so se podpisala pod projekt Dober taksi, so pripravila izhodišča za ureditev kaosa na področju taksi prevozov v prestolnici. Zaradi boljše kakovosti storitev bi med drugim omejili število taksistov, posebna komisija pa bi bdela nad izdajo dovoljenj za taksi prevoze na območju glavnega mesta. Več na www.dnevnik.si.

Naslednji trim otok bo na grajskem griču

V prestolnici je športnim navdušencem trenutno na voljo sedem fitnesov na prostem. Ponudbo dopolnjujeta še dve trim stezi in štirje trim otoki ob Poti spominov in tovarištva. Ker v javnem zavodu Šport Ljubljana opažajo, da so med športnimi navdušenci vse bolj priljubljeni tudi fitnesi na prostem, saj so primerni za različne starostne generacije, tako za amaterje kot tudi za bolj zahtevne rekreativce, so jih v sodelovanju s četrtnimi skupnostmi in mestnimi oblastmi na območju prestolnice za zdaj uredili že sedem. Rekreativci lahko tako mišice na prostem krepijo na skupno 43 zunanjih fitnes napravah, ki k vadbi vabijo v Mostah, Polju, Dravljah in Centru, ter za Bežigradom in ob vznožju Golovca, zadnji fitnes na prostem pa je letošnje poletje zaživel še ob koseškem ribniku. Več na www.dnevnik.si.

Pirničani spet na nogah zaradi bioplinarne

Medvoščani so se v torek pritoževali zaradi neznosnega smradu. Čeprav uradno ni znano, kaj ga je povzročilo, so v Civilni iniciativi Pirniče (CIP) prepričani, da je prišel iz bioplinarne Organica Petač podjetja Bioštrom v Zgornjih Pirničah. Pravijo, da so tam ta dan odstranili filtre, v sredo pa odpeljali vitalni del bioplinarne, napravo za kogeneracijo, brez katere biolinarna ne more delovati. Več na www.delo.si.

V Bistrici pri Tržiču bodo začeli graditi Gorenjsko plažo

V Bistrici na območju dotrajanega kopališča bi morali že junija graditi nov turistično-kulturni center Gorenjska plaža, a bodo pripravljalna dela začeti ta teden. Zaradi zamude še ni jasno, ali bodo center, kjer bo zaposlitev predvidoma dobilo deset ljudi, lahko uredili do začetka prihodnjega leta, kot so načrtovali na občini Tržič. Zaradi načrtovane gradnje, sedanji bazen sploh ni obratoval, zato so bili Tržičani v vročem poletju prikrajšani za osvežitev. Direktor tržiške občinske uprave Drago Zadnikar je povedal, da starega bazena sploh niso odprli, ker je občina morala zaradi napovedane gradnje na začetku poletja prekiniti najemno razmerje z najemnikom gostinskega objekta, in ker bi bili stroški zagona bazena po dolgi zimi, ki je načela konstrukcijo bazena, zelo visoki. Več na www.delo.si.

Tržiško morje_Tržič

Danes zadnji poskus

Danes bodo na direkciji za ceste odprli ponudbe na že četrti javni razpis za dokončanje obvoznice okoli Škofje Loke. Tretji razpis pred slabim mesecem je propadel (kot že dva), ker se je tri dni pred iztekom roka na razpisno dokumentacijo pritožilo Gradbeno podjetje Tržič, ki ni bilo med ponudniki, je pa hčerinsko podjetje Gorenjske gradbene družbe, ki pa je med ponudniki bila. Čeprav je direkcija postopke vodila naprej, je razpis razveljavila državna revizijska komisija. Več na www.dnevnik.si.

»Kočevje ne bo prestolnica slovenskih Romov«

V Kočevju vre. Prebivalci Šalke vasi, Željn in Grička so v dveh dneh zbrali okoli 400 podpisov proti komunalnemu opremljanju zemljišč na Gričku, kamor naj bi – se bojijo – naselili Rome iz vse Slovenije. »To ni res,« pravijo na občini Kočevje, kjer kot da ne razumejo, kaj se dogaja med ljudmi. Župan na torkov večerni sestanek z razburjenimi krajani ni prišel zaradi – so povedali na občini – nepodpisanega vabila! Ko so v ponedeljek v delu Grička, kjer je nelegalno romsko naselje, začeli z gradbenimi deli, je civilna iniciativa iz Šalke vasi, Željn in Grička že imela zbrane podpise proti kakršnemu koli širjenju romskega naselja na Gričku. Enotnost ljudi je razumljiva, saj so že julija na zboru krajanov jasno povedali, da živijo v sožitju s tukajšnjimi Romi. »Občina naj jim legalizira črne gradnje, torej hiše, kjer živijo, ne želimo pa širitve romskega naselja, ker bi se priseljevali novi Romi,« so skupaj z Romi ponavljali tudi na torkovem zboru krajanov, ki ga je sklicala civilna iniciativa. Več na www.delo.si.

Pogorela šola čaka dovoljenja

»Če bi nam dovolili, da bi sami udarniško obnovili šolo, bi bila ta že pod streho,« pravijo številni prebivalci krajevne skupnosti Stara Cerkev. Na šoli, ki je pogorela 9. junija, se od takrat, ko so pogorišče pospravili, ne dogaja nič. Zato se po skoraj treh mesecih mnogi sprašujejo, ali so to normalni postopki obnove. Za šolo, ki so jo dogradili leta 1989, obstaja dokumentacija, tako da bi eden od podizvajalcev, podjetje Marles, lahko v kratkem času postavil montažne stene. »Konstrukcijo objekta res lahko postavimo v treh tednih in stare načrte bi lahko uporabili, če bi šlo samo za obnovo,« pravi direktor podjetja Marles Hiše Bogdan Božac. »Toda po tako velikem požaru ne gre za obnovo, poleg tega pa so se v 20 letih precej spremenili predpisi in standardi gradnje, tako da je nujno pripraviti novo dokumentacijo. »Najbolj zamudna je priprava načrtov,« pravi Božac. Več na www.delo.si.

Joc Pečečnik napovedal odhod iz Grosuplja

»Lokalna politika je uničila projekt, ki je bil pripravljen pregledno in profesionalno. Z občino Grosuplje se ne nameravamo več pogovarjati o ustanovitvi skupne družbe. Ko bomo našli primernega kupca, bomo prodali tudi družbo Kongo hotel & casino,« je za Delo povedal lastnik omenjene družbe Joc Pečečnik. Joc Pečečnik je dejal, da je njegov cilj, da vse skupaj prodajo, pri čemer se zaveda, da Konga ne bo prodal čez noč, in da bo potrebno vložiti precej energije, da prodajo izpeljejo, kot so si zamislili. Več na www.delo.si.

Domačini nočejo šmarskih smeti

Iz šmarske občine nameravajo še v tem tednu iz zbirnega centra litijske komunale na Širjavi pri Litiji na trebanjsko deponijo Globoko odpeljati dva kontejnerja smeti (20 ton). Toda prebivalci trebanjske krajevne skupnosti Račje selo temu nasprotujejo in grozijo s protesti. Predsednik krajevne skupnosti Račje selo Darko Pekolj je za Delo povedal, da se bodo krajani odločno uprli, pomoč so ponudili tudi krajani Dola, Medvedjega sela in Brezovice, saj jih o projektu ni nihče nič vprašal. »Fizično bomo zaprli smetišče, če se bodo kontejnerji res pojavili. Dokler ne bodo zgradili čistilne naprave in sortirnice, poskrbeli za izplačilo rente, uredili smetišče in njegovo okolico ter okrog deponije odstranili romske tabore, toliko časa ne bomo dovolili odlaganja smeti od drugod,« je povedal Pekolj. Na deponijo Globoko podjetje Kostak iz Krškega že več let odlaga ostanke komunalnih odpadkov iz občine Piran. Več na www.delo.si.

Reciklirana v izposojo

V tednu mobilnosti si bomo v Mariboru, če se napovedi Kolesarske mreže uresničijo, lahko izposojali kolesa, ki pa ne bodo enotna, temveč obnovljena stara. “Odziv ljudi je bil zelo dober, saj so se lahko znebili nepotrebne krame in tako dan polepšali nekomu drugemu,” pravi Nina Roškar iz Mariborske kolesarske mreže, ki v okviru projekta Kolosveščanje že od lani zbira stara kolesa, ki jih obnovijo in nudijo v izposojo novim uporabnikom. Odvečna kolesa lahko še zmeraj pripeljete v Center alternativne in avtonomne produkcije (CAAP) v Valvasorjevi 42. Mreža je pred kratkim z Univerzitetno športno zvezo Maribor pod geslom Zdrava zabava in v okviru Evropske prestolnice mladih začela uresničevati kolesarski projekt MBajk. Več na www.vecer.com.

Recikliranje koles_Maribor

Problem družine Mehmeti bodo v Mariboru reševali z začasno bivalno enoto

Vsi vpleteni v primer romske družine Mehmeti, ki ji grozi deložacija, so bili na današnjem sestanku pri mariborskem županu Andreju Fištravcu soglasni, da se družina zaradi nastalih okoliščin mora preseliti. Zedinili so se, da bodo Mehmetijevi podali vlogo za selitev v začasno bivalno enoto do novega razpisa za drugo neprofitno stanovanje. Več na www.dnevnik.si.

Graška škofija se zanima za nakup mariborskih nepremičnin

Graška škofija želi še vedno z nakupom nepremičnin pred finančnim zlomom rešiti sosednjo mariborsko nadškofijo. Avstrijci bi lahko kupili sedež mariborske nadškofije, Alojzijevo cerkev ali prostore teološke fakultete, poroča danes avstrijska tiskovna agencija APA. Gospodarski direktor graške škofije Herbert Beiglbück je za avstrijski časnik Wirtschaftsblatt pojasnil, da čakajo v Gradcu na dogovor med bankami upnicami. Sicer pa so, kot je časnik poročal že avgusta, zainteresirani za ključne nepremičnine, namenjene izvajanju pastoralnih dejavnosti, ki bi z nakupom ostale v Cerkveni lasti. Več na www.delo.si.

Nič več čakanja pred zapornicami

V kraju, ki delno leži v šentjurski, delno pa v šmarski občini, prebivalci, kot se je pošalil šmarski župan Jože Čakš, že vse od druge svetovne vojne nestrpno čakajo na začetek gradnje nadvoza. Ta bi jih namreč rešil zadušljivih izpušnih plinov vozil, ki tudi večkrat na dan v dolgih kolonah obstanejo pred spuščenimi železniškimi zapornicami. Na razdalji nekaj sto metrov železniška proga med Zidanim Mostom in Šentiljem ter Grobelnim in Rogatcem v smeri Hrvaške ravno v Grobelnem kar trikrat preseka državno cesto, zato si bodo, ko bo nadvoz zgrajen, prebivalci res oddahnili. Več na www.dnevnik.si.

Ker ni pitne vode, se selijo

V Loki pri Žusmu so si ljudje več kot deset let na vse načine prizadevali, da bi dobili nov javni vodovod. Ker so vzorci vode pogosto oporečni, jo morajo prekuhavati. Nedavno je zaradi izsušenih vodnih virov skoraj polovica prebivalcev ostala celo brez vode, zato so jim jo iz Slivnice vozili gasilci s cisternami. Predsednik krajevne skupnosti Srečko Krajnčan pravi, da so od gasilcev odvisni že skoraj vsako poletje in da je zato pogodba za gradnjo hidravlične izboljšave in dograditev vodovodnega sistema v občini Šentjur, ki jo je župan Marko Diaci podpisal z izvajalcem del podjetjem AGM Nemec, zlata vredna. Več na www.dnevnik.si.

Reševanje knapovskega smučišča in letovišča

Letno in zimsko turistično središče Golte, ki je lani že tretje leto zapored poslovalo z izgubo, je lastnikom predlagalo dokapitalizacijo za dva milijona evrov. Med prvimi so jo podprli velenjski svetniki, vendar le, če bodo pri njej sodelovali tudi drugi lastniki. Predsednik uprave Premogovnika Velenje Milan Medved napoveduje, da se bo to zanesljivo zgodilo. Več na www.delo.si.

Golte

Prebivalce bodo morali preseliti

Minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan je ob včerajšnjem obisku v Koroški regiji, v zvezi z zapleti pri pridobivanju uporabnega ter pred tem okoljevarstvenega dovoljenja za odlagališče Zmes na Prevaljah, ki so ga zgradili z evropskim denarjem v sklopu koroškega centra za ravnanje z odpadki Kocerod, povedal, kar smo v Dnevniku pred dnevi že razkrili. Na ministrstvu oziroma na Agenciji RS za okolje namreč ne razmišljajo o tem, da bi spreminjali uredbo, po kateri bi širili oziroma ožili 300-metrski vplivni pas okoli odlagališča Zmes na Prevaljah, kjer bi morali odlagati končne odpadke in kjer so pred kratkim zgradili tudi čistilno napravo. Več na www.dnevnik.si.

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri