Informacije o cenah avtobusnih vozovnic plačljive

Kdaj odpelje avtobus? Najprej plačaj!

Želite informacije o voznih redih? Klic na številko Avtobusne postaje Ljubljana stane skoraj poldrugi evro, elektronska pošta še več. To je nedopustno, opozarjajo v okoljevarstvenem društvu Focus. Potem ko se je na socialnem omrežju razvila debata o tem, da Avtobusna postaja Ljubljana po elektronski pošti ne posreduje informacij o cenah vozovnic (predvsem mesečnih, ki na spletni strani niso dostopne), smo še sami poslali poizvedbo. »Spoštovani, informacij o cenah avtobusnih vozovnic fizičnim osebam ne posredujemo prek elektronske pošte. Za tovrstno informacijo pokličite naš klicni center. Pravnim osebam posredujemo informacije o cenah po e-pošti ali po telefaksu. Storitev se zaračuna po veljavnem ceniku Avtobusne postaje Ljubljana,« se je glasil odgovor, ki smo ga prejeli relativno hitro. To pomeni, da mora fizična oseba za eno posredovano ceno plačati 5,5 evra, za posredovano ceno dveh do desetih relacij pa 4,7 evra. Cena za pravne osebe se medtem giblje med dvema in 3,5 evra. Več na www.dnevnik.si.

Prometna vzgoja se začenja doma

Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel in vršilec dolžnosti direktorja Agencije za varnost v prometu Igor Velov sta prvo uro novega šolskega leta preživela v novomeški Osnovni šoli Grm. Šolarje sta pozvala k previdnosti v prometu, da bo vse leto lepo. Ministru zaradi obiska na Grmu ni bilo treba zgodaj vstati, a razlog za njegov obisk največje novomeške OŠ, ki jo letos obiskuje 672 učencev, je bila prometna varnost. Cesta mimo šole in druge v šolskem okolišu so zaradi obnavljanja Kandijske ceste namreč še bolj prometne in nevarne kot običajno. Več na www.delo.si.

Peš v šolo

Mesečne vozovnice bodo dražje

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor bo s septembrom podražilo subvencionirane mesečne vozovnice za pet evrov, hkrati pa bo uvedlo letne in polletne vozovnice ter s tem dijake in študente nagradilo z brezplačnimi vožnjami. Ko so na ministrstvu za infrastrukturo in prostor lani pripravljali nov sistem subvencioniranja vozovnic, so precej podcenili odziv uporabnikov. Njihov najbolj optimističen scenarij je predvideval 20-odstotno povečanje uporabe javnega prevoza, a so se ušteli. V minulem šolskem letu je javni prevoz začelo uporabljati 36 odstotkov več dijakov in kar polovica več študentov. Nove subvencije so blagodejno vplivale na družinske proračune, ne pa tudi na njihov proračun. Na mesečni ravni so v povprečju subvencionirali 90.000 vozovnic, tako da zagotovljenih 39,8 milijona evrov ni bilo dovolj in prvo leto končujejo s 5,5 milijona evrov primanjkljaja. Več na www.dnevnik.si.

Bratuškova: Težave v kmetijstvu so težave nas vseh

Težave v kmetijstvu so težave nas vseh, rešiti pa jih je mogoče samo z dialogom s predstavniki kmetijskih organizacij, je ob odprtju 51. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra v Gornji Radgoni dejala predsednica vlade Alenka Bratušek. »Vsak vaš odziv na naše predloge pa je signal, da moramo zadeve znova proučiti«, je dodala. Da se je s kmeti, ki na sejmu nasprotujejo predvsem napovedanim novim obdavčitvam, vlada pripravljena pogovarjati, je Bratuškova potrdila tudi pri stojnici sindikata kmetov, kjer že zbirajo podpise podpore nasprotovanju obdavčitvi nepremičnin. Kot dokaz, da ji ni vseeno za kmetijstvo, je navedla tekoče izplačevanje vseh kmetijskih subvencij in zagotavljanje nacionalnega deleža iz proračuna, potrebnega za izplačilo evropskih sredstev. Več na www.delo.si.

Lani se je manj gradilo

Lani je bilo v Sloveniji zgrajenih 4160 stanovanjskih in nestanovanjskih stavb stavb, kar je osem odstotkov manj kot predlani. Celotna površina vseh dograjenih stavb je merila skoraj 1,8 milijona kvadratnih metrov, to je za skoraj 18 odstotkov manj kot v letu 2011, je danes objavil državni statistični urad. V letu 2012 je bilo zgrajenih 3150 stanovanjskih stavb oz. skoraj 10 odstotkov manj kot predlani, skupna površina pa je znašala 910.444 kvadratnih metrov, kar je skoraj 28 odstotkov manj kot predlani. Skoraj 82 odstotkov vse stanovanjske površine je v enostanovanjskih stavbah. Več na www.dnevnik.si.

Vlada sprejela uredbi za ugotavljanje katastrskega dohodka

Vlada je danes na dopisni seji sprejela uredbi o določitvi kalkulacij ter lestvic katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj za leto 2014. Ministrstvu za finance je naložila, da pripravi zakonske spremembe, s katerimi se katastrski dohodek za iste površine ob nespremenjeni dejanski rabi ne bo povečeval za več kot 10 odstotkov letno. Z uredbama se omogoča prvi izračun katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj na podlagi nove metodologije iz zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, so po seji vlade sporočili iz urada vlade za komuniciranje. Več na www.dnevnik.si.

Zemljiški dolg je pravi hit

Med osumljenci ali obtoženci kaznivih dejanj, nad katerimi visi še grožnja z odvzemom premoženja, je že nekaj časa razširjeno »zavarovanje premoženja« s pomočjo zemljiškega dolga. Gre za še eno v seriji zlorab pomanjkljive zakonodaje. Zemljiški dolg je bil seveda uzakonjen s povsem drugačnimi nameni, ne zato, da bi se tako ščitili pretkani kriminalci in drugi, ki jim grozi, da bodo morali poplačati upnike. Glavni namen zemljiškega dolga je namreč lažja pot do hipoteke. Gre za zavarovanje dolga z nepremičnino, a obstajajo pomembne razlike med zemljiškim dolgom in hipoteko. Zemljiški dolg se v nasprotju s hipoteko vpiše enostransko. Lastnik nepremičnine sam pri notarju vpiše dolg v zemljiško knjigo. Pri posojilodajalcu nato sklene pogodbo in mu v zavarovanje izroči zemljiško pismo, ki ga dobi ob vpisu dolga. Če dolžnik ne vrne dolga, lahko posojilodajalec z zemljiškim pismom sproži izvršbo na dolžnikovi nepremičnini in je poplačan do vrednosti zemljiškega dolga oziroma do vrednosti, za katero je nepremičnina prodana. Če poplača vse obveznosti, se zemljiški dolg izbriše. Več na www.delo.si.

DL: Vpis zemljiških dolgov narasel s številom padlih tajkunov

Državljanska lista je preko svoje poslanske skupine predlagala ukinitev zemljiškega dolga, saj je po njihovem mnenju le omogočal izmikanje izvršbi in oškodovanje pravic upnikov. »Zemljiški dolg je inštitut, ki je bil v zakoniku umeščen kot zavarovanje terjatve, v praksi pa se je izkazal kot zelo, zelo rodovitno polje za zlorabe,« je dejal Gregor Virant, predsednik Državljanske liste. Po besedah Viranta so na seznamu najbolj znamenitih ustanoviteljev zemljiškega dolga na svojih nepremičninah tudi Igor Bavčar, Hilda Tovšak, Ivan Zidar, Mihael Karner, Dušan Črnigoj, Marko Jaklič, Dragan Tosić in drugi. »Uporaba tega inštituta narašča premo sorazmerno s številom padlih tajkunov«, je še opozoril Virant. Tudi vodja poslanske skupine DL Rihard Braniselj poudarja, da si Slovenija ne more dovoliti omogočanja nadaljnjih fiktivnih zemljiških dolgov. Več na www.delo.si.

Čas za ukrepanje se izteka

Vlada se skuša bruseljskim kaznim zdaj izogniti z napovedjo, da bodo prednost pri pridobivanju evropskega in državnega denarja za izboljšanje kakovosti zraka imele občine, ki bodo prej sprejele načrte ukrepov. »Zgodba je vedno ista. Že nekaj let se pred vsako zimo ali ko EU zagrozi s finančnimi kaznimi, povečajo pritiski države, da je treba sprejeti ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti zraka. Že pred nekaj leti je bil odlok o ukrepih že skoraj usklajen, pa spet lani, ampak ko pridemo do denarja, se stvari vedno nehajo.« Tako župan Zagorja Matjaž Švagan opisuje zasavsko sago boja proti prekomerni onesnaženosti zraka z drobnimi nevarnimi prašnimi delci PM10, ki vsako leto po ocenah evropske komisije terjajo več življenj kot prometne nesreče. Več na www.dnevnik.si.

Devet let odrekanja vodnim milijonom

S spremembo zakona o vodah se zelo mudi, saj velika večina uporabnikov podzemne vode za termalna kopališča, stekleničenje in ogrevanje vodo uporablja brezplačno. A ne zato, ker bi bili prevaranti, pač pa zaradi neaktivnih državnih uradnikov. Ker ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO, prej ministrstvo za okolje in prostor) v devetih letih ni uspelo podeliti vodnih pravic oziroma spisati koncesijskih odločb, ki bi bile podlaga za plačevanje koncesijske dajatve za uporabo podzemne vode za termalna kopališča, stekleničenje in ogrevanje, jo večina podjetij uporablja brezplačno. Novela zakona o vodah, ki naj bi jo danes sprejela vlada in jo po skrajšanem postopku poslala v državni zbor, naj bi ta kaos odpravila. Več na www.dnevnik.si.

Kleva Kekuš: Vlaganje v energetsko učinkovitost ima takojšnje koristi za gospodarstvo

Vlaganje v ukrepe za energetsko učinkovitost lahko v kriznem obdobju prinese takojšnje in oprijemljive koristi za vsako gospodarstvo, kot tudi za gospodinjstva in podjetja, je danes v Ljubljani ob predstavitvi poročila o izvajanju ukrepov za energetsko učinkovitost v okviru kohezije poudarila evropska poslanka Mojca Kleva Kekuš. Kleva Klekuševa je članica evropskega odbora za regionalni razvoj, kjer so omenjeno poročilo že obravnavali in sprejeli. Navkljub pozitivnim učinkom vlaganju v energetsko učinkovitost pa se v Evropi še vedno prevečkrat soočamo z dejavniki, ki negativno vplivajo na razvoj energetske učinkovitosti. Več na www.dnevnik.si.

»Treba je razviti protideložacijsko dejavnost«

O tem, koliko je stanovanjsko izključenih v Ljubljani, med drugim priča čakalna doba za bivalne enote. Ta je za samske celo štiri leta, opozarja Bojan Dekleva, psiholog z ljubljanske pedagoške fakultete in sodelavec društva Kralji ulice. Se pa zgodi, da nastanjeni v njih pozneje doživijo deložacijo, ker niso plačali položnic. »To je na neki način velik neuspeh. Zato ker je reven, se ga naseli v bivalno enoto, potem pa se ga prav zaradi finančnih težav od tam deložira,« razmišlja Dekleva. Tudi zaradi takšnih izkušenj je projekt Pot do trajne in varne nastanitve za stanovanjsko izključene, pred letom in pol razvit s sredstvi programa slovensko-švicarskega sodelovanja Švicarski prispevek, pomemben, doda. Več na www.delo.si.

Bodo kupci tokrat pokazali zanimanje?

Stečajni upravitelj družbe S1, ki je na Bavarskem dvoru nameravala zgraditi stolpnico, bo ponovno poskusil prodati zemljišče. Čeprav v postopku zbiranja zavezujočih ponudb in nato na javni dražbi omenjene nepremičnine upravitelj ni prejel ponudb, si tokrat obeta več uspeha. Stečajni upravitelj družbe S1, ki je lastnica gradbene jame pri nekdanji stolpnici SCT na Bavarskem dvoru, bo do 12. oktobra letos zbiral nezavezujoče ponudbe za nakup gradbenega zemljišča z izkopano gradbeno jamo, pravnomočnim gradbenim dovoljenjem in projektno dokumentacijo za izvedbo. Več na www.dnevnik.si.

Bežigrajski stadion: Občina bi še šestič podaljšala pogodbo

Na septembrski seji mestnega sveta se bo, kot kaže, še šestič ponovila že znana zgodba: občina predlaga, da se družbena pogodba za obnovo bežigrajskega stadiona podaljša za leto dni. Pogodbo o ustanovitvi družbe Bežigrajski športni park (BŠP) so trije družbeniki, MOL, OKS in investitor GSA v lasti Joca Pečečnika, sklenili jeseni 2007. V njej so zapisali, da družba preneha v primeru, da obnova Plečnikovega stadiona ne bo mogoča zaradi nepridobitve gradbenega dovoljenja v 12 mesecih od dneva sklenitve družbene pogodbe. Nato so na MOL vsako leto to določilo podaljševali za dodatnih dvanajst mesecev; tokrat predlagajo podaljšanje do septembra 2014. Več na www.delo.si.

Propadajoči stadion_Ljubljana

Rcero Ljubljana: Zaradi zamud grozi izpad dela evropskih sredstev 

Za letošnji september so pred slabim letom, ob podpisu pogodbe z izvajalcem del, na Snagi napovedovali začetek gradbenih del na glavnih objektih regijskega centra za ravnanje z odpadki. Toda gradnja je še precej oddaljena, saj ni bila podana še niti vloga za gradbeno dovoljenje. Nadgradnja Regijskega centra za ravnanje z odpadki (Rcero) Ljubljana je največji projekt, ki se trenutno izvaja v ljubljanski občini, in tudi največji med okoljskimi projekti v državi, sofinanciranimi iz kohezijskega sklada. Vanj je trenutno vključenih 32 občin. Nosilni investitor je MOL, po njegovem pooblastilu pa projekt izvaja javno podjetje Snaga. Več na www.delo.si.

Zaprta Slovenska, Dunajska pa z rumenimi pasovi

Po 22. septembru bodo Ljubljančani na odseku Slovenske ceste med Gosposvetsko cesto in Šubičevo ulico videvali le še mestne avtobuse, saj bo ta zaradi spremenjenega prometnega režima za osebna in druga vozila zaprt. Mestna občina Ljubljana bo z letošnjim dnevom brez avtomobila uresničila svojo napoved in za vsa motorna vozila razen avtobuse in intervencijska vozila zaprla Slovensko cesto na odseku med Gosposvetsko cesto in Šubičevo ulico. Spremenjen prometni režim bo začel veljati šele z zadnjim in ne prvim dnem evropskega tedna mobilnosti, torej 22. septembra. Več na www.dnevnik.si.

Taksisti: »Ni stvar v nas, temveč v mestu in državi«

Predstavniki štirih največjih taksislužb so pripravili predlog o ureditvi mestnih taksijev, ki ga bodo danes poslali na občino. Če tega ne bi storili do prvega septembra, bi MOL uvedla zelene taksije v okviru Ljubljanskega potniškega prometa. Po besedah predsednika Taxi društva Fuada Mustafića bodo županu Zoranu Jankoviću predlagali, da se začne ponovno izvajati odlok o prevozih z avtotaksiji, po katerem mora imeti voznik avtotaksija veljavno licenco in opravljen izpit o poznavanju območja MOL. »Če bi odlok izvajali, kot so ga nekoč že, bi to rešilo marsikateri problem,« je prepričan Mustafić, ki sicer priznava, da zgolj odlok ni rešitev, »je pa začetek«. Več na www.delo.si.

Skozi podhod pri železniški postaji morajo kot pešci

V podhodu glavne ljubljanske železniške postaje, ki predstavlja pomembno povezavo Bežigrada s središčem mesta, Slovenske železnice prepovedujejo vožnjo s kolesom in na rolerjih. Kolesarji, ki te dni ubirajo bližnjico skozi podhod pod železniškimi peroni pri glavni železniški postaji, kar hitro končajo z nogami na tleh in ponižno potiskajo svoje kolo. Varnostniki hčerinskega podjetja Slovenskih železnic ŽIP-SŽ jih namreč vztrajno opozarjajo, da na tem območju ni dovoljeno kolesarjenje. »Kje pa je kakšen znak?« se razburjeno odzovejo mnogi, varnostniki pa jim pokažejo na majhen znak pri obeh vhodih v podhod. Ta je nameščen precej visoko in ga je v primeru, če med vožnjo s kolesom gledaš zgolj naravnost, zelo težko opaziti. Poleg znaka, na katerem je prečrtano kolo, je še znak s črto čez rolerje. Več na www.dnevnik.si.

Zapornic v BS3 med Eurobasketom ne bo?

Mestna občina Ljubljana in javno podjetje LPT ne bosta izvajala nobenih aktivnosti v soseski BS3, dokler koordinacijski odbor BS3 z etažnimi lastniki in upravniki ne izbere upravnika, ki bo upravljal s sistemom zapornic, in ne doseže dogovora o pravilih delovanja sistema parkiranja. To so danes sporočili z ljubljanske občine, kar bržkone pomeni, da zapornic med evropskim prvenstvom v košarki, ko se v okolici bežigrajske soseske BS3 pričakuje povečan promet, ne bodo delovale. Sporočilo z občine je prišlo potem, ko je koordinacijski odbor stanovalce že obvestil, da bodo zapornice med 1. in 22. septembrom spet delovale. Da bo občina v tem času zapornice ponovno namestila, so z MOL koordinacijski odbor obvestili 19. avgusta. Hkrati so jih obvestili, da bo uvoz v sosesko oziroma odpiranje zapornic omogočen s karticami, ki so jih stanovalci  prejeli leta 2011, ter da bo LPT na podlagi videonadzora zagotavljal uvoz v sosesko za intervencijska vozila in za vozila podjetij, ki bodo na tem območju opravljala gospodarske javne službe. Več na www.delo.si.

Na Taboru jeza zaradi označenih parkirnih mest

Na južnem delu parka Tabor je Mestna občina Ljubljana uredila cesto in zarisala parkirna mesta, na katerih pa ne smejo parkirati tamkajšnji stanovalci, temveč gosti hotela Park in obiskovalci doma upokojencev Tabor. Parkirišče z oštevilčenimi parkirnimi mesti je močno razburilo prebivalce blokov Tabor 6, 7 in 8. Jezi jih, ker lahko na teh parkirnih mestih parkirajo gostje hotela Tabor, sami pa morajo svoja vozila parkirati drugje. Na občini pa pravijo, da imajo stanovalci dovolj parkirnih mest v okolici, le da ne bodo mogli več parkirati povsem pod svojimi okni. Več na www.dnevnik.si.

Parkiranje_Tabor

Bočnih parkirnih mest ne bo

Šuštarjevo nabrežje, ki se ob Ljubljanici razteza od Rozmanove ulice do Mrtvaškega mostu pri porodnišnici, bo od 2. septembra z avtomatskimi dvižnimi stebrički zaprto za motorni promet. Dostop do nabrežja bodo imela samo vozila s posebnimi dovolilnicami. Po Šuštarjevem nabrežju bodo s septembrom lahko vozila le vozila kliničnega centra, onkološkega inštituta, medicinske fakultete in vozila z njuno dostavo, za intervencijo, vzdrževanje in vozila komunalne službe, so pojasnili na mestnem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet. Kolesarji bodo po nabrežju lahko nemoteno vozili v obe smeri. Več na www.dnevnik.si.

Šuštarsko nabrežje_Ljubljana

Iz žepov Ljubljančanov lani za parkirnine 5,3 milijona evrov, za globe redarjev pa štiri milijone

Potem ko bo predvidoma z novim letom v Ljubljani začelo delovati dodatnih 70 parkomatov, bo moč brezplačno parkirati le še na območju Kodeljevega, Zelene jame, Novih Jarš, Zgornje Šiške in Murgel. Ljubljančani so lani za parkirnine odšteli skupaj 5,3 milijona evrov, v blagajno mestnega redarstva pa se je steklo za 4,08 milijona evrov glob. Letni prihodki javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice (LPT) od pobranih parkirnin znašajo več milijonov evrov. Lani so tako od parkirnin na parkirnih površinah v lasti Mestne občine Ljubljana (MOL), ki jih imajo v poslovnem najemu, prejeli 5,33 milijona evrov, so sporočili s podjetja. Več na www.dnevnik.si.

Vrata za vse podiplomce še niso povsem zaprta

Zavod Študentski dom Ljubljana (ŠDL) bo ministrstvu za izobraževanje predlagal ponovno spremembo pravilnika o bivanju v Domu podiplomcev Ljubljana, tako da bi v njem lahko bivali tudi tisti podiplomski študenti, ki niso mladi raziskovalci ali tuji štipendisti. Toda stanovalci se bojijo, da bo do rešitve prišlo prepozno. Direktorica zavoda ŠDL Meta Škufca je v odgovoru na odprto pismo Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, ki je opozorila, da je letošnja sprememba pogojev bivanja v domu nepravična in diskriminatorna, zapisala, da bodo ministrstvu predlagali, da se z dodatnim razpisom omogoči bivanje v domu tistim, ki sicer tam po novem ne morejo več bivati. Menda gre za najmanj 50 študentov. V primeru, da se na ministrstvu s tem ne bodo strinjali, bodo po besedah Škufce v preostalih domovih »uredili prostore, kjer bodo lahko bivali samostojno, v družbi podiplomskih kolegov«. Več na www.delo.si.

Strah pred iniciativami bi bilo treba premagati

Prostorož je nastal leta 2004, spontano, iz želje po raziskovanju in razumevanju odprtega mestnega prostora. To je prvi stavek predstavitve na spletni strani društva, ki je v mesto pred skoraj desetimi leti pripeljalo idejo o oživljanju javnih prostorov. In jo tudi začelo uresničevati. Naše glavno mesto v zadnjem desetletju ni doživelo le korenitih sprememb pri omejitvi prometa v središču ali tistih, ki so polepšale trge in nekatere ulice, velik pečat pri vdihovanju življenja ne povsem (ali sploh ne) izkoriščenim javnim prostorom daje tudi društvo Prostorož. Začelo se je z enkratnimi projekti, toda deset let kasneje je kristalno jasno, da mesto tovrstne kreativne rešitve in kultiviranje spregledanih javnih površin še kako potrebuje. Več na www.delo.si.

Pod krošnje še slovenski filmi

Tretja sezona poletnega oživljanja četrti Tabor in tamkajšnjega parka se bo znova podaljšala v september in postregla s pestro ponudbo, v kateri bodo tudi filmski večeri na prostem. Več kot dve leti je že minilo, odkar so si člani in simpatizerji kulturnega društva Prostorož zastavili s kozmetičnimi popravki in bogatim poletnim programom obuditi zaspani park na Taboru. Takrat so pripravili aktivnosti do konca junija, nato pa so jih zaradi dobrega odziva podaljšali do sredine septembra in letos bo prav tako. Nadaljevali bodo z jogo in druženjem na novem otroškem igrišču pred hotelom Park ob četrtkih, ob petkih in sobotah s knjižnico pod krošnjami, igralo se bo tudi namizni tenis in šah, 7. septembra pa bo zadnja letošnja Nostalgična sobota. Ta bo tokrat tematsko ovita v petdeseta leta prejšnjega stoletja znova postregla s pestro ponudbo vintage oblačil, nakita ter modnih dodatkov, kot novost pa se je letos na programu znašel še – kino na prostem. Več na www.dnevnik.si.

Park Tabor2

Obiskovalcem Ljubljane odslej na voljo mobilna aplikacija

Obiskovalcem Ljubljane in osrednje Slovenije je odslej na voljo brezplačna aplikacija za pametne telefone za operacijska sistema Ios in Android, ki omogoča, da na preprost način raziščejo znamenitosti, kulinarično ponudbo, zabavo in si ogledajo nabor prihajajočih prireditev. Aplikacija Visit Ljubljana and more zagotavlja preprost način navigacije med želenimi lokacijami ter ogled točk na zemljevidu in uporabnika usmerja po ulicah do izbrane točke, so sporočili iz zavoda Turizem Ljubljana. Aplikacija ponuja praktične informacije o turističnih informacijskih centrih, o turistični kartici in ugodnostih, ki jih omogoča, o ogledih mesta in izletih, brezplačnem brezžičnem omrežju WiFree Ljubljana, prometu, poštah, pomembnih telefonskih številkah. Več na www.delo.si.

»Bolšjak kultur« v Mostah

Na tržnici Moste bo v nedeljo dopoldne Boljšak kultur, kot so druženje, na katerem bo mogoče prodati, izmenjati ali podariti robo – od oblačil, do zvezkov in knjig, poimenovali organizatorji. »Vabljene vse generacije: od vnučkov do dedkov, babic, družin, da pridejo prvo septembrsko nedeljo na sejem Bošjak kultur. Tja lahko prinesejo in prodajajo, izmenjujejo ali podarijo stara otroška in druga oblačila, obutev, šolske knjige in vse za šolo, igrače, otroško opremo, knjige, učbenike, šolske torbice, rolke, kolesa in še kaj. Lahko pa prinesejo tudi stvari, ki jih sami izdelujejo. Stojnice bodo na voljo za simbolični prispevek,« še sporočajo iz Pobude za oživitev centra Most v sodelovanju z združenjem mladih, staršev in otrok Sezam. Več na www.delo.si.

Na območju Dola pri Ljubljani na skupnem vrtu v najem oddajajo vrtičke

Vrt Srca Slovenije v Osredkah pri Dolu pri Ljubljani bo danes od 15. do 20. ure odprt za obiskovalce, ki jih zanima najem vrtička za pridelovanje vrtnin. Vrt stoji na en hektar velikem zemljišču, kjer je trenutno 14 najemnikov manjših vrtičkov, za najem pa je prostih še 700 kvadratnih metrov površin. Po besedah Monike Cvetkov iz Razvojnega centra Srca Slovenije vrtički na zemljišču niso omejeni z ograjami, najemniki pa si lahko sami izberejo velikost, in sicer od 50 do 150 kvadratnih metrov. V primeru zasedenosti vrta pa je mogoče poleg obstoječe njive z vrtički urediti še dve enako veliki. Več na www.dnevnik.si.

Država bo uršulinkam plačala milijon evrov odškodnine

Država mora uršulinskemu samostanu iz Svetega Duha plačati več kot milijon evrov odškodnine in obresti, ker uršulinke še leto in pol po sicer 15 let dolgem denacionalizacijskem postopku niso uporabljale vrnjenih prostorov pod škofjeloškim gradom, je odločilo kranjsko okrožno sodišče. Sodba sicer še ni pravnomočna. Sodišče je državi sicer pripisalo 680.000 evrov glavnice, a se je doslej nateklo že za 370 tisočakov obresti. Več na www.dnevnik.si.

Nunski samostan_Škofja Loka

Še naslednje desetletje v zvezi z Alpetourjem

Mestna občina Kranj in podjetje Alpetour sta sklenila pogodbo o izvajanju gospodarske javne službe prevozov v mestnem prometu za prihodnjih deset let. Družba je za občino zagotavljala mestne potniške prevoze tudi do zdaj. Občina je pred podpisom pogodbe naročila tudi študijo, na podlagi katere bodo uvedli novosti pri posameznih linijah, ki povezujejo obrobje Kranja s središčem, prizadevali pa si bodo tudi za boljšo povezavo med avtobusno in železniško postajo, ki sta precej vsaksebi in pomenita težavo za številne uporabnike. Uvedli so tudi nekaj novih avtobusnih povezav, na primer mimo Prešernovega gaja in do nakupovalnega središča na Savskem otoku. Obseg prevozov se bo tako povečal za tretjino, Alpetour pa bo kupil tudi vozila z okolju bolj prijaznimi motorji. Več na www.dnevnik.si.

Letos v Bohinju smuke ne bo

Najava o odprtju novega smučišča nad Bohinjsko Bistrico letos pozimi je ostala želja. Okoli 50 milijonov evrov vredna naložba v novo smučišče je upočasnjena, a ne ustavljena. Kot domala pri vseh naših večjih projektih se je zataknilo pri papirnati vojni. Idejni oče smučišča, ki se za zdaj imenuje Smučišče 2864, je podjetnik Boštjan Čokl, ki je pojasnil, da letos pozimi kljub napovedim smuka ne bo mogoča. »Potekajo postopki razlastitve tistih lastnikov, ki nam jih ni uspelo prepričati o koristih projekta in o pogojih njihovega sodelovanja. Država je sprejela ustrezen zakon, ki omogoča reševanje takih sporov z lastniki. Ti so v primerih urejanja smučišč pogosti. Žal gre pri tem vedno za nekaj posameznikov, a prepričan sem, da bomo kljub temu uspešni z naložbo.« Več na www.dnevnik.si.

Središče po vzoru Kolodvorske

Državna revizijska komisija je zavrnila pritožbo družbe Map trade in nemškega partnerja Planaqua na razpis za 17 milijonov evrov vredno prenovo centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik, na katerem je zmagal konzorcij SGP Pomgrad in GH holding. Domžalski župan Toni Dragar pravi, da zdaj čakajo le še na odločitev države o sofinanciranju projekta. Predvidoma naj bi država prispevala dva milijona evrov, osem so jih že obljubili evropski skladi, sedem pa jih že imajo. Celotna naložba, ki vključuje vrtine, povezave vodovodnih sistemov in širitev kanalizacijskega omrežja, je vredna kar 44 milijonov, je še dodal Dragar in spomnil, da centralni čistilni napravi leta 2015 poteče okoljevarstveno dovoljenje in morajo z njeno obnovo zares pohiteti. Sicer so v Domžalah to poletje dokončali več pomembnejših naložb. Več na www.dnevnik.si.

Kolodvorska_Domžale

Septembra v župnišče in gasilski dom

Učenci Osnovne šole Stara Cerkev bodo v ponedeljek zjutraj odkorakali v tamkajšnje župnišče, gasilski dom, krajevno skupnost in v ohranjeni del šole. Skoraj tri mesece po požaru poškodovane šolske stavbe še niso začeli obnavljati. Občina se z zavarovalnico še vedno pogaja o višini odškodnine. »Srečo imamo, da so oddelki majhni,« je nekaj dni pred začetkom pouka sklenila ravnateljica Osnovne šole Stara Cerkev Sonja Veber in pojasnila, da bodo ravno zaradi tega pouk lahko organizirali v nadomestnih prostorih. Prvošolčki bodo imeli pouk v spodnjih prostorih novejšega dela šole, saj so ti zanje najbolj primerni – imajo svoj vhod, malčkom prilagojene sanitarije, obenem pa so ločeni od preostalih razredov. Drugi razred bo v stavbi krajevne skupnosti, dva oddelka četrtega razreda bosta v bližnjem župnišču, dva oddelka petega v gasilnem domu, preostali razredi pa bodo v nepoškodovanih in sveže prepleskanih kabinetih, učilnicah in drugih prostorih nepoškodovane novejše stavbe. Več na www.dnevnik.si.

Pogorela OŠ Stara cerkev_Kočevje

Na “pogorišču” nekdanje šivalnice raste knjižnica

V nekdanji šivalnici Industrije usnja Vrhnika (IUV) so začeli energetsko sanacijo stavbe, ki jo je vrhniška občina od stečajnega upravitelja odkupila lani. Konec meseca se bo končal tudi javni razpis za izvedbo del v bodoči knjižnici Ivana Cankarja, ki naj bi svoja vrata odprla spomladi prihodnje leto in bo posvečena bližajoči se stoti obletnici smrti našega največjega dramatika. Več na www.dnevnik.si.

Osnovna šola Trbovlje bo v ponedeljek ostala zaprta

Letošnji september bodo vrata Osnovne šole Trbovlje prvič v štiridesetih letih ostala zaprta. Dobrih štiristo otrok bo to šolsko leto zaradi rekonstrukcije in energetske sanacije šole gostovalo na šestih lokacijah. Vodstvo OŠ, ki se je začasno reselilo na podružnično, »vodensko« šolo, zagotavlja, da bo v ponedeljek vse nared za nemoten začetek pouka. Delavke na OŠ Trbovlje – srečali smo nekaj učiteljic in čistilk – so včeraj na vprašanje, ali se je torej slab teden pred začetkom pouka v šolski zgradbi le začelo premikati, zmigovale z glavo, rekoč, da se premikajo le one, ne pa tudi rekonstrukcijska dela. Knjige, table, računalniška oprema, športni in drugi rekviziti čakajo, da jih bodisi pospravijo na »varno« bodisi prepeljejo na lokacije, kjer bo pouk potekal to šolsko leto: v dom Svobode, na Osnovno šolo Ivana Cankarja, v prostore Elektra Trbovlje, na Gimnazijo in ekonomsko srednjo šolo Trbovlje, na podružnično šolo Alojza Hohkrauta in v bivše prostore Strojne tovarne Trbovlje. Vodstvo šole je upravne prostore že izpraznilo, učitelji – tudi s svojimi avtomobili – »pakete« še selijo. Več na www.delo.si.

Župani spet grozijo z zaporo ceste

Z vožnjo z drezino po železniški progi Grosuplje–Kočevje so župani razvojne osi 3a, to je od Ljubljane do Kolpe, opozorili na nujnost dokončanja obnove te 120 let stare prometne povezave. »Tu, na Kočevskem, je Kosovo. Tu ni bilo investicij in regija se ni razvijala zaradi zelo slabih prometnih povezav,« je dejal Ivan Jordan, župan občine Škofljica. »Hoteli smo se seznaniti, kako poteka rekonstrukcija proge, in s tem povezanimi težavami,« je povedal kočevski župan Vladimir Prebilič, ko se je drezina ustavila v Kočevju. Slovenske železnice so potrebovale pet let za obnovo proge Grosuplje–Kočevje do Ribnice, kjer zdaj urejajo postajo, za nadaljevanje obnove do Kočevja pa je zmanjkalo denarja. Ni ga niti za tretjo fazo – namestitev signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav ter ureditev nivojskih prehodov. Za to obnovo bi potrebovali še približno 40 milijonov evrov, da bi lahko uvedli redni potniški in tovorni promet. Več na www.delo.si.

Tudi Novomeščani se bodo hladili v Krki

Prihodnje leto bo v pomladanskih mesecih po napovedih novomeške občine nared novo kopališče ob Krki, ki naj bi bila po zadnjih meritvah spet primerna za kopanje. Projekt je vreden okoli 160.000 evrov, njegovo podobo pa sta zasnovala arhitekta Tomaž Slak in Klemen Vodnik s sodelavko Vesno Sindič. Načrtovano kopališče v dolenjski prestolnici ni novost. Starejši prebivalci se z veseljem spominjajo kopališča na Loki s pretočnim bazenom, skakalnico in plavalnimi programi. Več na www.dnevnik.si.

Kopališče ob Krki_Novo mesto

Maribor ostal brez Unesca in denarja

Projekt vpisa stare trte na seznam Unescove dediščine se je očtno izjalovil. Občina bo od podjetja, ki je pripravljalo vpis, morda zahtevala vrnitev denarja. Več na www.delo.si.

Podhod pod Titovo cesto odprt

Podhod pod Titovo cesto v Mariboru so včeraj spet uradno odprli. Obnova je plod sodelovanja Urada za komunalo, promet in prostor ter Urada za kulturo in mladino Mestne občine Maribor. Obnovili so ga skupaj s povezavami za pešce in ureditvijo javne razsvetljave med trgovskim centrom City in nekdanjim hotelom Slavija, dela so bila vredna okoli sto tisoč evrov.V podhodu in na stopniščih so popravili dotrajane in odkrušene pohodne površine ter sanirali strop. Več na www.vecer.com.

Odprt podhod_Maribor

Ladje za zdaj v pristanišču

Predvidoma septembra bo Mestna občina Maribor ponovno omogočila plovbo s plovili na motorni pogon po Dravi, po tako imenovanem mariborskem jezeru med Mariborskim otokom in dvoetažnim mostom. Da je od maja v veljavi prepoved, izjema je veljala le za organizirane javne prireditve, Mariborčani najbrž niti opazili niso, saj ne le da interesa za plovbo doslej ni bilo prav veliko, ampak sta prepoved vseskozi kršila tudi edina stalna ”mornarja”, Jet ski klub Miklavž z vodnimi skuterji in Študentski servis s turistično ladjico Dravska vila. Več na www.vecer.com.

Drugačen začetek pouka na OŠ Toneta Čufarja

Prvi šolski dan se je na Osnovni šoli Toneta Čufarja v Mariboru pričel drugače kot običajno. Zaradi vzdrževalnih del in celostne obnove inštalacij v starem delu šole so nekatere učilnice, kabinete in druge prostore za nekaj časa preselili v bližnji gasilski dom na Pobrežju in na sosednjo Osnovno šolo borcev za severno mejo. Včeraj so se sicer vsi učenci zbrali na matični šoli, kjer so jih razredničarke in ravnateljica Špela Drstvenšek še enkrat podrobno seznanile z vsemi organizacijskimi in logističnimi zadevami, od danes in vse dokler ne bodo inštalacijska dela končana, pa se bodo učenci drugih in tretjih razredov vsak dan pred pričetkom pouka zbrali na šoli, od koder jih bodo vse z avtobusom prepeljali na sosednjo šolo, kjer bodo učenci imeli tudi malico, kosilo in del podaljšanega bivanja. Več na www.vecer.com.

Za bivanje tudi 700 evrov na mesec

Zgodba okrog nekoč najznamenitejše črne gradnje v Mariboru, v kateri je družba Kolokvij uredila študentski dom, se bo očitno le razpletla. Včeraj so opravili tehnični pregled objekta in če ne bo zapletov, bi lahko uporabno dovoljenje dobil v nekaj dneh. »Začelo se je leta 1996, ko smo kupili to hišo. Če bi takrat vedel, kaj vse me čaka, sem skoraj prepričan, da bi se enako lotil te zgodbe. Bila je ena velika zabava, vsaka zmaga dodatna vzpodbuda, da naredim še kaj,« je poudaril prokurist družbe Kolokvij Marjan Krajnc. Dodal je, da je mesto v vseh teh letih pokazalo popolno nerazumevanje za socialne projekte, kot je bil študentski dom. Namreč, takrat je v Mariboru primanjkovalo 3670 študentskih postelj. »Razumem, zakaj mesto tone. Tako neprijaznega okolja zares ni nikjer,« je dejal Krajnc, ki s svojimi družbami posluje v več slovenskih krajih. Več na www.delo.si.

Deložacijo romske družine spet preložili

Prisilne izselitev romske družine, ki jo je zahteval Javni medobčinski stanovanjski sklad (JMSS) Maribor, sodni izvršitelj včeraj ni opravil. Do morebitnega naslednjega poskusa deložacije si bodo za družino prizadevali poiskati rešitev. Na deložacijo sedemčlanske romske družine Mehmeti iz neprofitnega stanovanja v bloku v Zdravkovi ulici v Mariboru je javnost opozoril Helsinški monitor Slovenije (HMS); njegova predsednica Neva Miklavčič Predan je včeraj prišla na kraj (tam se je zbralo tudi več prijateljev omenjene družine), po pogovoru s sodnim izvršiteljem pa je povedala, da ta zaradi prisotnosti javnosti brez zaščite policije ni hotel opraviti deložacije. Miklavčič Predanova je dejala, da so jo zdaj »odložili za en mesec, mogoče pet tednov«, v tem času pa bodo poskušali storiti vse, da bi jo preklicali oziroma za družino našli nadomestno stanovanje. A z JMSS Maribor so včeraj sporočili, da temu najemniku ne iščejo nadomestnega stanovanja, saj razpolagajo s pravnomočno sodbo, s katero mu je bila odpovedana najemna pogodba. Več na www.delo.si.

Kmalu ovadbe odgovornih?

Mestna občina Maribor bo likvidacijskemu upravitelju javnega zavoda Maribor 2012 predlagala, da zaradi ugotovljenih nepravilnosti sproži postopke z naznanitvijo domnevnih kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja in pravic ter oškodovanja javnih sredstev v javnem zavodu, ki je lani izvedel projekt Evropska prestolnica kulture. Za predlog, da se zaradi ugotovljenih nepravilnosti sproži postopke z naznanitvijo domnevnih kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja in pravic ter oškodovanja javnih sredstev, so se na Mestni občini Maribor (MOM) odločili na osnovi končnega poročila o opravljeni izredni reviziji pravilnosti poslovanja javnega zavoda Maribor 2012 za leto 2012 in del leta 2013. Za nepravilnosti bi v primeru ovadbe odgovarjala generalna direktorica zavoda v likvidaciji Suzana Žilič Fišer, razen če bi se izkazalo, da je pooblastila pri konkretnih primerih prenesla na drugo osebo, kot so nam potrdili iz MOM. Več na www.dnevnik.si.

Žilič Fišerjeva in Čander: V zavodu Maribor 2012 smo ravnali vestno, odgovorno in zakonito

Nekdanja generalna direktorica in programski vodja zavoda Maribor 2012 Suzana Žilič Fišer in Mitja Čander sta danes soglasno zavrnila očitke mariborske občine na račun njunega vodenja lanske Evropske prestolnice kulture (EPK). »Zatrjujemo, da smo v zavodu ravnali vestno, odgovorno in zakonito,« sta zapisala v današnjem sporočilu za javnost. Več na www.dnevnik.si.

Dolgovi so, Maksa ni

Tudi včerajšnja obravnava na mariborskem sodišču, kjer arhitekturni biro Sadar-Vuga od Mestne občine Maribor (MOM) in občinske družbe ZIM, zasnove in vodenje investicij, d.o.o., ter njene hčerinske družbe ZIM Gradnje, d.o.o., terja poplačilo dolga v višini skoraj 650 tisoč evrov, je bila preložena. Obravnava je že drugič (prvič maja) prestavljena oziroma preklicana, brez pojasnil katerekoli strani. Več na www.vecer.com.

Zapravljali bi, pa skorajda ni kje

Maribor na zahtevnejše goste, ki bi v mestu radi nekoliko več porabili in tudi doživeli, ni zadostno pripravljen. “Imate nakupovalne centre, a v njih nimamo kaj kupiti, čudovito naravo, a kaj, ko nimamo tam kaj početi,” je tik pred odhodom proti ljubljanskemu letališču svoje vtise po tridnevnem obisku Maribora v nekaj besedah strnil kuvajtski turist srednjih let in se ob tem čudil, zakaj mesto ob tako mogočni reki tega ne zna bolje izkoristiti. Naš sogovornik je bil del že druge skupine preko sedemdesetih turistov iz Kuvajta, ki so se med obiskom Dunaja, Ljubljane in Bleda odločili za nekaj dni postati tudi v štajerski prestolnici. Več na www.vecer.com.

Imajo Muro, a ne vedo, kaj bi z njo počeli

Na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni te dni modrujejo, kako se mora kmetijstvo prilagoditi podnebnim spremembam. Kaže, da so pristojni prespali levite, ki jim jih je na istem sejmu davnega leta 2001 bral takratni predsednik države Milan Kučan, ko je med drugim dejal: “Poplačevanje vsakoletne škode ni perspektivna rešitev. Država tega ne bo zmogla, še posebno če se v samem kmetijstvu nič ne spremeni.” Več na www.dnevnik.si.

Za »gozdno bogastvo« le simbolični del evropskih sredstev

Samo kakšnih 50 milijonov evrov evropskih sredstev bo v naslednji finančni perspektivi v Sloveniji namenjenih neposredno za gozdove in gozdarstvo. To je za visokoleteče cilje o večjem izkoriščanju gozdnega bogastva in domači predelavi našega lesa občutno premalo. V soboto so v Gornji Radgoni slovesno odprli kmetijsko-živilski sejem Agra. Ob negodovanju predstavnikov različnih organizacij kmetov zaradi predvidenih dodatnih obdavčitev kmetijskih nepremičnin je kmetijski minister Dejan Židan v nagovoru poudaril, da v kmetijstvu vendarle niso samo težave, ampak tudi uspehi. Navedel je uspešna pogajanja za evropska sredstva za vlaganje v kmetijstvo v naslednji finančni perspektivi 2014–2020. V sedmih letih naj bi iz evropske malhe dobili kar dobro milijardo evrov za programe razvoja podeželja. Več na www.delo.si.

Po protestnem shodu v razpadajočo šolo

S protestnim shodom staršev 84 otrok s posebnimi potrebami, ki že nekaj let nabirajo znanje v človeka nevrednih, dotrajanih učilnicah OŠ dr. Ljudevita Pivka, se bo danes na Ptuju začelo novo šolsko leto. Z njim želijo opozoriti odgovorne, da se boj za novo šolo, v kateri ne bo zaudarjalo po plesnobi, ne bo odpadal omet, ne bo puščala streha in izpadala okna, vleče že predolgo. A morda bodo v tem šolskem letu otroci res še zadnjič sedli v klopi dotrajanega poslopja v središču mesta. Več na www.dnevnik.si.

Problem sofinanciranja gradnje nove šole ostaja

Starši 84 otrok s posebnimi potrebami, ki so včeraj vnovič prestopili prag povsem dotrajane OŠ Ljudevita Pivka na Ptuju, so se včeraj zjutraj, kot so napovedali, zbrali v Raičevi ulici in na mirnem shodu izrazili upanje, da bo njihove in kalvarije njihovih otrok, ki si zaslužijo dostojne, človeku prijazne prostore za šolanje, tokrat za vselej konec. Že nekaj let si zaman prizadevajo, da bi prišli do nove šole, vsa dejanja v to smer pa so se doslej izjalovila. Mnogi so bili v dvomih, da bodo stroji na gradbišču nove šole, poleg dijaškega doma, res zabrneli. In niso se zmotili.

Lendava bi z geotermijo ogrevala tudi druga mesta

Okoli šeststo stanovanjskih enot in dvajset javnih stavb se v Lendavi že ogreva z geotermijo. Ovire pri optimizaciji geotermalnega toplotnega medija, ki ga napovedujejo, naj bi jim pomagale odstranjevati nacionalne in mednarodne institucije. Ustanovitelj podjetja Geosonda Božo Dukič je za zeleno stran Dela pred dnevi poudaril, da nas le trajnostni viri energije delajo suverene: »Če ne kupujemo nafte, nas ne more nihče izsiljevati s cenami«. Kakovostnih vrtalskih ekip je v Sloveniji dovolj, najnižje doslej so tudi cene vrtanja. Zgolj ena težava je: ni nacionalnega energetskega interesa, ni programa, pravi. Več na www.delo.si.

“Nihče ne ve, koliko bo projekt na koncu stal”

Še en megalomanski projekt te dni razburja Korošce. Občine Dravograd, Vuzenica, Muta, Radlje ob Dravi in Podvelka so namreč skupaj pristopile k projektu oskrbe s pitno vodo, z namenom, da ob vse pogostejših sušnih obdobjih poskrbijo za zanesljive vodne vire v vseh obdobjih in vseh zaselkih. Za to so se odločile tudi zato, ker so jim državni uradniki zagotavljali, da je v EU na voljo še dovolj denarja, ki ga je treba počrpati, nekaj pa bi primaknila tudi država.

“Ni srečnejši prebivalec, ki se lahko obrača v več krožiščih”

Samo Vesel je programski vodja postojnskega poletnega kulturnega festivala Zmaj ‘ma mlade. Vesel za kulturne in drugačne programe skrbi tudi kot aktivni sodelavec Mladinskega centra Postojna in projektni sodelavec regijskega stičišča nevladnih organizacij notranjsko-kraške regije Boreo. Je dolgoletni postojnski občinski svetnik, znan po svoji kritični in argumentirani drži. Več na www.dnevnik.si.

Za Divačo sprejemljivih le 13 vetrnic

»Če vetrnice že morajo biti, potem občina Divača pristaja le na 13 mogočih stojišč,« pravi divaški župan Drago Božac, investitor Gojko Musić pa ocenjuje, da bi bila postavitev zgolj 13 izmed mogočih 40 vetrnic ekonomsko vprašljiva. Na vprašanje Dela, ali bi pristali na gradnjo le 13 vetrnic, je investitor Gojko Musić iz podjetja Vepa odgovoril, da tega zdaj še ni mogoče oceniti. »Že v startu smo pričakovali, da 40 vetrnic ne bo mogočih in da bomo končali pri manjšem številu. Toda gradnja le 13 vetrnic, to je le nekaj več od spodnje meje, onkraj katere je treba za gradnjo skozi dolg, zapleten in drag postopek državnega prostorskega načrta, bi bila verjetno ekonomsko vprašljiva. Pridobitev gradbenega dovoljenja nas bo namreč stala med 1,6 in 1,8 milijona evrov. Z lokalno skupnostjo se bomo o vsem, tudi o renti, še veliko pogovarjali. Njihova beseda bo zadnja, saj mora to biti tudi njihov projekt,« je napovedal Gojko Musić. Več na www.delo.si.

Vetrnice_Senožeče

Ob Unescovi dediščini ni treba biti tiho

Idrijski študenti so imeli letos veliko težav pri pripravi festivala Čipkarija zaradi nerazumevanja prebivalcev v okolici prireditvenega prostora v Mejci. Pogovarjali smo se z vodjo festivala in predsednico Kluba idrijskih študentov Sabino Carli. Je nasprotovanje prebivalcev nerazumevanje mladih? Prebivalce po eni strani razumem, ker prireditev moti nočni mir, po drugi pa ne, ker je prireditev le enkrat na leto. Razumem razburjanje mladih, zakaj jih preganjajo iz Idrije, ki doživlja beg možganov. Medtem ko naravoslovce zaposlujeta vsaj Kolektor in Hidria, smo družboslovci problematični. Število prebivalcev stagnira, zato je škoda, da se na posreden način odganja tiste, ki bi mesto lahko gnali naprej. Seveda ni žur tisto ključno, da ostanejo, zato tudi pripravljamo številne prireditev skozi leto in tudi v okviru Čipkarije – od kina do delavnic za otroke. Lokalni skupnosti hočemo pokazati, da bi bili radi z njo povezani. Več na www.delo.si.

Novogoričani bodo imeli najsodobnejši poligon

Tik ob borovem gozdičku in igralniškem hotelu Perla so te dni začeli graditi enega najsodobnejših rolkarskih parkov v Sloveniji. Novogoriški rolkarji zadnja tri leta, odkar so stari dotrajan in že nevaren poligon podrli, za svoje vragolije iščejo primerne kotičke drugod po mestu. Najraje se zadržujejo pred mestno knjižnico, občino in telovadnico. Na občini so sicer upali, da bi lahko rolkarski poligon zgradili že do poletja, a ker so čakali na ustrezne finančne vire, se je gradnja zamaknila proti koncu poletja. Gradnja se je razen zaradi denarja že dolga leta vlekla tudi zaradi načrtov družbe Hit, ki je nameravala za Perlo zgraditi podzemne garaže, na strehi pa naj bi nastal rolkarski park. Načrti za garažo so obstali, z njimi pa tudi park. Več na www.dnevnik.si.

Bossman ukrepa zaradi hrupa iz lokalov

Vse kaže, da je piranski župan Peter Bossman nekoliko odločneje posegel v obratovanje gostinskih lokalov v občini. Posege je napovedal že pred poletjem, ko je maja letos (zaradi pritožb krajanov iz prejšnjih let) najavil merjenje hrupa. Meritve so 14. avgusta opravili strokovnjaki Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor in to v Piranu, kjer se oblikuje civilna iniciativa proti posameznim kršiteljem. Z občinske uprave so nam včeraj odgovorili, da so v obeh primerih meritev: lokal Da Noi in Cafe Teater meritve pokazale preseženo dovoljeno raven hrupa. Zato je urad za inšpekcijo in redarstvo občine Piran odstopil v ponedeljek prejete meritve hrupa iz lokalov pristojnim inšpekcijam (inšpektoratu RS za kmetijstvo in okolje). Piranski inšpektorji so predlagali uvedbo postopkov zaradi kršitve treh uredb, ki urejajo način uporabe zvočnih naprav in emisije hrupa v okolju. “Šele, ko bo ukrepala pristojna državna inšpekcija, bomo lahko tudi v občinski upravi sprejeli ustrezne ukrepe, tudi skrajšanje obratovalnega časa,” nam je včeraj pojasnila Slavica Tucakov. Več na www.delo.si.

Inšpektorica ukrepala in vrnila brisače na pomol

Inšpektorica, ki si je po prijavi nezadovoljnih gostov, da javno podjetje Okolje Piran na centralni plaži Portorož omejuje dostop na dva pomola, ogledala razmere na treh kopališčih v Portorožu, je ugotovila nepravilnosti. Te so že odpravili. Okolje Piran je bilo prvo urejeno kopališče v piranski občini, ki je pred sedmimi leti ukinilo plačevanje vstopnine na centralno plažo Portorož. Ker imajo z vzdrževanjem in upravljanjem precej stroškov, poskušajo del denarja povrniti z oddajanjem senčnikov in ležalnikov. Pred dnevi so na dva od štirih pomolov namestili ležalnike in senčnike ter nanju niso več dovolili nikomur, ki jih ne bi najel. Ker so nekateri kopalci to ocenili kot omejevanje dostopa do morja, so sprožili inšpekcijske postopke. Več na www.delo.si.

Luka Koper: Proti izbrisu predstavnikov lokalne skupnosti

V ponedeljek popoldne je bila dvorana občinskega sveta v Kopru za hip središče Slovenije. Župan Boris Popovič je predlagal sprejetje dokumenta, ki se je začel z zelo jasnim protestom in ogorčenjem »zaradi načrtov Vlade RS, da iz nadzornega sveta Luke Koper, d.d., izbriše predstavnika lokalne skupnosti in enega od predstavnikov zaposlenih«. Po presenetljivo spravljivi razpravi so predstavniki vseh strank podprli besedilo protesta. V Kopru so odkrili politični konsenz. Več na www.dnevnik.si.

V slovaških Košicah Rome obdali z zidom

Na Slovaškem in tudi širše v Evropski uniji znova odmeva primer diskriminacije tamkajšnjih Romov. V Košicah, drugem največjem slovaškem mestu, ki se prav letos ponaša z naslovom Evropska prestolnica kulture, kakršnega je lani nosil Maribor, je namreč zrasel zid, ki Rome ločuje od ostalih prebivalcev mesta. Fotografije spornega zidu, na katerem je nekdo napisal »prepacte« oziroma »oprosti« po slovensko, so se najprej pojavile na slovaški novičarski spletni strani sme.sk. Novica je dosegla tudi Bruselj, kjer je izzvala ostro reakcijo evropske komisarke za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade Andrule Vasiliu. Ta je župana Košic namreč pozvala, naj nemudoma popravi to nesrečno situacijo, saj zid predstavlja kršitev evropskih standardov na področju boja proti rasizmu. Več na www.delo.si.

 

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri