Dublin te dni gosti udeležence poletne univerze programa URBACT, zato ob tej priliki obravnavamo pristop irske prestolnice k urbanemu razvoju in pozitivne učinke sodelovanja v programu Urbact.
Rast obiska s turizmom potniških križark
James Joyce ne bi verjel svojim očem: v dublinskem pristanišču, ki ga večkrat omenja v svojih knjigah, vsak teden pristajajo ogromne križarke dolžine treh nogometnih igrišč, iz njih pa se na mestne ulice izkrca več kot 100.000 turistov na leto. Ti obiskovalci vpijajo znamenito literarno vzdušje – in v trgovinah porabijo milijone evrov.
Delno gre za ta uspeh zahvala sodelovanju Dublina v Urbactovem projektu CTUR Port Cities, ki se je zaključil v letu 2011. »Projekt je privedel mestni svet in pristaniške oblasti skupaj,« razlaga John O’Hara, namestnik vodje oddelka za urbanizem, ki je odgovoren za mestni razvojni načrt. »Pred tem smo delali v vzporednih ekosistemih.« V bistvu sta ta dva organa prvič sodelovala, ko so gradili predor iz pristanišča do obvoznice, da bi preusmerili kontejnerske tovornjake od preobremenjenih mestnih pristanov reke Liffey. Predor so odprli leta 2006.
Koristi za obe strani
Potem je prišel projekt Ports, ki je oba organa še bolj povezal. Pogajali so se o načrtih za izboljšanje privezov za še večje potniške ladje, ki priplujejo v Dublin, pa tudi o ureditvi turistom privlačnejše trikilometrske povezave od pristanišča do centra mesta. »Obe strani sta v tem videli prednosti,« pravi John O’Hara. »Postopoma se je med pristaniščem in mestom razvilo simbiotično razmerje. Veliko se je zgodilo prav v okviru Urbactove pobude o križarskem turizmu.«
Dublin je v zadnjih letih prestal nekaj večjih pretresov. Po letih razcveta “keltskega tigra” od sredine 90. let se je leta 2008 zgodila nenadna gospodarska kriza. Irska brezposelnost se je s 5 % zvišala na okoli 14 %, med mladimi tudi na 17 %. Prvič po dolgih letih so mladi (kot Joyce sam!) začeli ponovno zapuščati državo.
Odprta rana izseljevanja
»Izseljevanje je odprta rana te države, saj je s tem že v preteklosti izgubljala najpametnejše in najboljše. Nismo pričakovali, da bomo v zadnjih treh ali štirih letih ponovno priča emigraciji,« pravi O’Hara. Vendar ostaja skromno optimističen, da širša regija, velikosti 1,2 milijona prebivalcev, kaže rahlo rast.
V zadnjih letih se je pritok priseljencev v mesta povečal in zdaj predstavljajo 15–20 % prebivalstva, največ je Poljakov in Kitajcev. Ta pojav je bil predmet sodelovanja Dublina v še enem, sedaj zaključenem projektu OPENCities. »Priseljenci prinašajo koristi na načine, ki jih nismo predvidevali,« pojasnjuje O’Hara. »Recimo, veliko bolje izkoriščajo odprte urbane prostore. Tako je mogoče ob koncih tedna pogosto videti priseljenske družine ob obali in v parku Phoenix, veliko pogosteje kot avtohtone Irce.«
Trenutno je mesto partner v dveh Urbactovih projektih. V projektu URBACT Markets je njegova strategija spremeniti profil zelenjavne in sadne tržnice v zgodovinskem središču mesta iz prodaje na debelo v prodajo na drobno. Poleg tega spodbujajo mestno živilsko gospodarstvo in si prizadevajo ohraniti zaščiteno viktorijansko zgradbo tržnice. »To je priložnost, da bi pritegnili ljudi na to območje in ga nato znova zagnali, tako kot Borough Market v Londonu,« pojasnjuje John.
Spodbujanje bolj zgoščenega, trajnostnega mesta
Drugi projekt je USE ACT, ki se ukvarja s prenovo mest. Projekt je usklajen s strategijo mestnega sveta o urbanem razvoju, ki spodbuja bolj kompaktno, trajnostno mesto. Rast mestnega prebivalstva upravljajo tako, da poskušajo ljudi iz oddaljenih spalnih naselij, kamor so se preselili, ko so bile cene nepremičnin v razcvetu, pritegniti nazaj. Nekateri morajo namreč do svojih delovnih mest z avtom v eno smer potovati tudi do 100 km.
Mestni svet v lokalnem akcijskem načrtu planira postavitev dveh velikih novih sosesk na obrobju Dublina: ena je v bližini letališča na severni strani, Pelletstown pa na zahodu, obe se tako nahajata poleg glavnih železniških prog. »Načrtovana so stanovanja za samske osebe, pa tudi za starejše. Predvidevamo, da bodo ljudje v prihodnosti želeli živeti na teh območjih, namesto da živijo 50 in več km iz mestnega središča, kar pomeni dodatne stroške za vožnjo z osebnim avtomobilom,« pojasnjuje O’Hara.
Docklands
Poleg tega je mesto v okviru projekta USE ACT razvilo strategijo za regeneracijo degradiranih urbanih območij. »Ta projekt, tako kot ostali, v katere smo že bili vključeni, se ukvarja z vprašanjem kako dobro uporabiti mestna zemljišča,« pravi O’Hara. »V mestnem središču imamo 200 prostih prostorov, vse od nekaj hiš do velikih območij velikosti 10–12 hektarjev. Zato aktivno iščemo načine, kako ta območja aktivirati. Vzpostaviti poskušamo podatkovno zbirko vseh teh območij – izvedeti, kdo je lastnik, vpeljati ukrepe kot so lokalni davki, da bi zagotovili, da se ti predeli upoštevajo kot del mesta. Ne samo, da so sramota, so tudi izguba za mesto.«
Zgodba o uspehu v razvoju Dublina v zadnjih 20 letih je bilo preoblikovanje območja Docklands v finančni in podjetniški center. Projekt, ki se je začel leta 1987, se nadaljuje z drugo fazo, z razvojem 22 hektarjev zemljišč na območjih North Lotts in Grand Canal Dock. Načrtu mestnega sveta je v pomoč obstoječa infrastruktura na tem območju. Tramvajski sistem Luas z mrežo 54 postaj in 36 km proge poteka vzdolž severne strani območja Docklands. »Tam že imamo kreativna vozlišča, ki bodo delovala kot magnet: Google, ki zaposluje 2.000 do 3.000 ljudi, in Facebook,« pravi O’Hara. »Od kulturne infrastrukture imamo tukaj tudi nov konferenčni center, ki privablja obiskovalce na to območje in gledališče z 2.000 sedeži v Grand Canal Docku. Torej ne gre le za pisarniško sosesko, na to območje želimo pritegniti vitalnost in raznolikost. Za nas je bil Urbact orodje, s katerim smo ta vprašanja kristalizirali ter jih predstavili prebivalcem in izvoljenim predstavnikom mesta.«
Več:
URBACT poletna univerza – spletna stran Urbact
Urbactov projekt MARKETS – spletna stran Urbact
Projekt USE ACT – spletna stran Urbact
Projekt OPENCities – spletna stran Urbact
Projekt CTUR – spletna stran Urbact
URBACT Novice Avgust – celotne novice v pdf
