Detroit: mesto, ki ga je požrla njegova metropolitanska regija

Urbane novice v Ameriki so pred kakšnim mesecem zaznamovale tri zgodbe. Prva je bila oprostilna sodba za Georga Zimmermana, morilca Trayvona Martina. Druga nagnjenje Anthonyja Wienerja, ki je bil prvi kandidat demokratov za županske volitve v New Yorku, do sextinga (pošiljanja sporočil s seksualno eksplicitno vsebino) tretja zgodba pa je bila in je še bankrot mesta Detriot. Ta blog govori o Detroitu, mestu, ki ga je požrla njegova funkcionalna urbana regija.

Detroit je bilo eno izmed najuspešnejših ameriških mest sredine 20. stoletja. Bilo je avtomobilsko mesto s sedeži podjetij kot so Ford, General Motors in Chrysler, skupaj z množico drugih blagovnih znamk, izgubljenih v prevzemih. Kulturno je bilo dom Tamla Motowna, gosti Univerzo Wayne State in ima impresivne Fordove zdravstvene ustanove. Za politične sladokusce – tukaj so julija 1967 izbruhnili ameriški nemiri s 43 smrtnimi žrtvami, 2000 uničenimi zgradbami in 7000 aretiranimi osebami. Gre za enega najhujših izgredov v sodobni zgodovini ZDA, ki so ga posnemali v drugih mestih, kar je vodilo do nemirov na demokratski konvenciji v Chicagu leta 1968.

V nekem smislu je aritmetika stečaja preprosta: mesto je porabilo več denarja, kot ga je imelo. Toda dejavniki so veliko bolj zapleteni. Le polovica od več kot 300.000 lastnikov zemljišč v mestu plačuje davke. Zato si Detroit ne more privoščiti, da bi svojim bivšim zaposlenim izplačeval pokojnine ali zagotavljal storitve svojim meščanom. To bodo verjetno plačali pokojninski skladi in imetniki obveznic, skupaj z lokalnim prebivalstvom, ki se bo moralo soočiti z omejevanjem že tako slabih storitev. Sodni postopki pa lahko trajajo več let. Malo verjetno je, da bi se vmešala zvezna vlada in poplačala mestne dolgove. Kar je v popolnem nasprotju z Obamovim reševanjem treh velikih (prej omenjenih) avtomobilskih družb. Samo reševanje korporacije General Motors je davkoplačevalce stalo več kot 18 milijard ameriških dolarjev.

Detroit_Ford

Detroit je šolski primer mesta, ki se krči, a za razliko od številnih urbanih regij v Evropi (kjer se krčijo tako mesta kot regije), se jedro Detroita krči, medtem ko se metropolitansko območje širšega Detroita širi. Rast predmestij Detroita se ves čas odvija na račun mestnega bruto domačega proizvoda. Nobeno od treh velikih avtomobilskih podjetij danes nima več sedeža v mestu, vsa so se preselila v okoliške občine, kar velja tudi za vse druge industrije, tako da je Detroit sedaj servisno mesto. Okoliške občine ne plačujejo za svoje metropolitansko jedro, čeprav je njihova prihodnja blaginja odvisna od odnosov centra do metropolitanskega območja; so t.i. ekonomski freeriderji. Detroit je skrajni primer, ki kaže, da je jedro metropolitanskega območja nemogoče upravljati z davčnimi prihodki upadajočega prebivalstva znotraj prvotnih meja mesta.

V nasprotju z mestom metropolitanska regija raste in je sedaj dom za več kot 5, 2 milijona ljudi, kar je več kot polovica prebivalstva v zvezni državi Michigan. Mesto Detroit je imelo leta 1950 še 1, 7 milijona prebivalcev, leta 2010 pa samo še  713.000. V prvem desetletju tega tisočletja je izgubilo 25 % svojega prebivalstva. Sedmino 280 kvadratnih kilometrov njegove površine predstavljajo opuščena zemljišča. Veliko stanovanjskih sosesk je napol zapuščenih, stroški za njihovo servisiranje pa so se povzpeli v nebo. Zapuščenih je tudi 7000 skladišč. Javne storitve propadajo. Povprečni čas, ki je potreben za to, da klic na pomoč doseže hišo, je več kot 50 minut, v primerjavi s sedmimi minutami v ostalih urbanih območjih v ZDA. Zagotavljanje osnovnega odvoza odpadkov in komunalnih storitev ni ekonomično. Edina področja rasti so urbano kmetovanje in kampanje za reševanje Detroita.

Detroit2

Bruce Katz iz institucije Brookings meni, da bi morale biti vse ravni oblasti bolj pozorne do svojih urbanih regij, saj se tam nahajajo izjemne gospodarske moči. Propad Detroita ogroža osnovni gospodarski generator zvezne države Michigan. Škoda, ki jo je bankrot povzročil ugledu regije, je neizmerljiva, prav tako njegov vpliv na tuja vlaganja. Stanje je kritično že več kot desetletje, pa ni bilo storjenega nič, namesto tega so državni in zvezni politiki v počasnem posnetku opazovali, kako mesto propada.

Kaj torej storiti? Vsi običajni ukrepi za spopad s pravnimi in finančnimi problemi so bili sprejeti, vključno z določitvijo kriznega mestnega menedžerja. Noben od teh ne bo obravnaval temeljnega problema. Obstaja malo možnosti, da bi se v funkcionalni urbani regiji pojavila rešitev, s katero bi se obstoječe lokalne oblasti metropolitanskega območja združile v novo tvorbo. Zakaj bi okoliške občine brez podpore zvezne vlade prevzele mestne dolgove?

V odsotnosti reforme meja je edina rešitev, da se Detroit razglasi za socialno inovacijsko cono in dovoli vpeljavo novih pravil na zvezni, državni in mestni ravni. Detroit lahko postane ultimativni urbani eksperiment. Nujno potrebno je pritegniti ljudi v mestno jedro. Skupnostni zemljiški skladi bi lahko zemljišča kolektivizirali, hkrati pa omogočili individualno lastništvo z najemanjem posesti. Oddajanje opuščenih zemljišč, pri čemer najemnik pridobi lastninsko pravico do zemlje, če območje uredi in nanj postavi objekt? Zakaj ne bi nezakonitim priseljencem podelili ameriškega državljanstva, če se naselijo tukaj? Zakaj ne bi razvili največje ustvarjalne četrti na svetu? V Detroitu ni kaj izgubiti. Ni boljšega primera krize, kot je priložnost.

Za Evropo je izkušnja Detroita opozorilo. Naše urbane regije se morajo bolje uskladiti s funkcionalnimi regijami. Bruselj, Katowice, Lille, Lizbona, Manchester, Liverpool in Pariz pozor! (glej tabelo 1 spodaj) – vsa mesta, kjer prebivalstvo mestnega jedra predstavlja manj kot tretjino funkcionalne urbane regije. Kot kaže primer Liverpoola, je lahko gospodarsko najbolj dinamično pristanišče na svetu sto let kasneje na robu propada. Za razliko od Detroita, je dobil Liverpool/Merseyside za financiranje preobrata injekcijo strukturnih skladov Evropske unije.

Tabela: Mestno prebivalstvo (v milijonih) v primerjavi s funkcionalno urbano regijo in morfološko urbano regijo (Vir: Ivan Tosics)

tabela

Članek je povzet po spletni strani blog.urbact.eu, povezava na izvirni članek.

Več:

Od krize do izbire: nove vizije za mesta, ki nazadujejo – spletna stran IPoP

Protislovje romunskih mest: upad prebivalstva in razraščanje mest – spletna stran IPoP

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri