Mariborski župan upošteval voljo meščanov

Fištravec ustavil gradnjo križišča

Občani so mariborskega župana prepričali, da naj bo križišče Ljubljanske ulice in Ulice Pariške komune še naprej okroglo. Mariborski župan Andrej Fištravec sinoči: “Če tako soglasno slišim, da želite krožišče, potem ne vem, kako bi se lahko delal, da tega nisem slišal.” In potem: vzkliki, bučen aplavz, prikimavanje na ta njegov “priklon” pozivom in prošnjam (predvsem) prebivalcev mestnih četrti Magdalena in Tabor z odločitvijo, da ustavi gradnjo semaforiziranega križišča Ljubljanske ulice in Ulice Pariške komune. “Projekt, tak kot je, ne more več naprej,” se je župan Andrej Fištravec priklonil željam stanovalcev na Taboru. Več na www.vecer.com.

Občinska pamet pred preizkušnjo

V veljavo je stopil pravilnik, po katerem morajo občine določiti, na katerih stavbnih zemljiščih je gradnja stavb dejansko mogoča. S tem naj bi preprečili previsoko obdavčitev “neuporabnih” zemljišč in pravilno obdavčili lastnike zazidljivih parcel. Včeraj je začel veljati pravilnik o določanju zemljišč za gradnjo stavb, s katerim so slovenske občine vendarle dobile tudi uradna navodila, kako geodetski upravi (Gurs) poročati o teh zemljiščih. S takšnim ločevanjem stavbnih zemljišč na zemljišča za gradnjo stavb in druga stavbna zemljišča naj bi preprečili neprimerno visoko obremenitev tistih lastnikov z napovedanim nepremičninskim davkom, ki na svojih stavbnih parcelah v resnici ne smejo oziroma ne morejo graditi. Hkrati bi višji davek plačali lastniki zazidljivih parcel. Toda med poznavalci razmer je mogoče slišati, da nekatere občine ne znajo, mnoge druge pa niti nimajo interesa, da bi evidence uredile. Več na www.dnevnik.si.

Polovica še vedno z greznicami

Čeprav se hitro bliža konec leta 2017, ko mora imeti sleherni objekt v Sloveniji urejeno odvajanje in čiščenje odpadnih voda, se zdi, da mnogi tega dejstva ne jemljejo resno. Sredstva, ki jih namenjajo občine za subvencioniranje nakupa malih komunalnih čistilnih naprav, tako ostajajo nepočrpana, kazni, ki pretijo, pa so visoke. Do konca leta 2011 so bile po podatkih ministrstva za kmetijstvo in okolje na območju Slovenije male komunalne čistilne naprave postavljene za 770 stavb, kar pomeni, da jih uporablja manj kot odstotek celotnega prebivalstva. Po veljavni zakonodaji morajo lastniki objektov na območjih, kjer javnega kanalizacijskega omrežja ne bo, sami poskrbeti za gradnjo malih čistilnih naprav. Na tako imenovanih prispevnih območjih občutljivega območja, na vplivnem območju kopalnih voda in vodovarstvenem območju je skrajni rok konec leta 2015, na preostalih območjih do konca leta 2017. Sicer pa je pri nas po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje komaj 55 odstotkov prebivalstva priključenega na čistilne naprave, medtem ko je v EU ta delež 70-odstoten, v Nemčiji, Avstriji, Italiji, Španiji 90-odstoten, na Nizozemskem pa je na čistilne naprave priključenih kar 99 odstotkov prebivalstva.Več na www.dnevnik.si.

Svet za kmetijstvo ne bo podprl pretiranega zvišanja katastrskega dohodka

Člani sveta za kmetijstvo in podeželje, ki deluje v okviru kmetijskega ministrstva, so danes razpravljali o določitvi katastrskega dohodka zemljišč. Ta se lahko v letu 2014 po oceni sveta poveča za največ deset odstotkov, podobno pa velja tudi za naslednja leta, so sporočili s kmetijskega ministrstva. Navzoči na seji, ki se je je udeležil tudi kmetijski minister Dejan Židan, so soglašali, da se lahko izračun katastrskega dohodka za prihodnje leto podpre le ob pogoju, da se v primerjavi z letošnjim letom ne zviša za več kot deset odstotkov. Hkrati je svet ugotovil, da se lahko katastrski dohodek tudi v naslednjih letih na posamezno kmetijo dvigne za največ deset odstotkov. Svet je pri tem ugotovil, da je pri izračunu katastrskega dohodka še vedno veliko pomanjkljivosti, da so novi izračuni za nekatere vrste rabe prinesli tudi večkratno zvišanje katastrskega dohodka, kmetijstvo pa je ob vsem tem v težkem položaju zaradi naravnih nesreč. Zato člani sveta predlagajo, naj se nadaljuje strokovno delo s ciljem bolj pravičnih izračunov, tako da se pri tem uporabijo bolj kakovostni podatki, ponovno pregleda metodologija in po potrebi predlagajo ustrezne spremembe zakona.Več na www.dnevnik.si.

“Vlada skuša iz kmetijstva basati v svoj prazni žakelj”

Najnovejše ocene kažejo, da je letošnja suša pridelek koruze, sadja in vrtnin ponekod povsem uničila. Prihodnji teden naj bi se uradno začel popis škode, kmetje pa šele te dni dobivajo po pošti odločbe o izplačilu državne pomoči zaradi lanske suše. »Zdaj, ko je tako huda suša, šele za lansko dobivate denar, za letošnjo, ki je prizadela tako velik del Slovenije, ga ne bomo videli. Zelo naivne marjetice smo, če mislite, da nam bodo kaj dali. Vlada skuša iz kmetijstva basati v svoj prazen žakelj, zato naj jo svet Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) pozove, da zaradi suše za nedoločen čas zamrzne aktivnosti v zvezi z obdavčitvami nepremičnin in novimi izračuni katastrskega dohodka,« je kolegom svetnikom včeraj predlagala Sonja Arlič, ki kmetuje v Šaleški dolini.Več na www.dnevnik.si.

Prva pomoč kmetom za lansko sušo

Država bo na podlagi prvega svežnja izdanih odločb za pomoč najbolj prizadetim kmetom po lanski suši pomagala s 5,5 milijoni evrov. Do pomoči so upravičeni le vlagatelji, pri katerih znesek izračunane pomoči znaša več kot 239,94 evrov, pojasnjujejo z Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP). Lanska suša je prizadela več kot 106 tisoč hektarjev površin v 122 slovenskih občinah. Vlada RS je na svoji 4. redni seji dne 11. aprila letos sprejela program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč v letu 2012 in za odpravo posledic suše iz sredstev proračunske rezerve v letu 2013 namenila sredstva v višini 10 odstotkov ocenjene višine neposredne škode, kar znaša nekaj več kot 5,5 milijonov evrov. Več na www.delo.si.

Enotna vozovnica za vplivneže iz DL

Na ministrstvu za infrastrukturo razmišljajo, da bi projekt enotne vozovnice neposredno oddali SŽ. V njem bi združila moči podjetja, povezana z vplivneži DL: donedavni delodajalec Igorja Maherja, družba v solastništvu Janka Jenka in podjetje, ki ga je nadzoroval aktualni minister Samo Omerzel.Več na www.dnevnik.si.

Selili naj bi se v prostore, ki bi jih drugim prepovedali

Meritve sevanja radona, ki so jih junija opravili v izpraznjenih prostorih kompleksa na Parmovi ulici 33 v Ljubljani, so pokazale večje sevanje od dovoljenega, ta del kompleksa pa že vsaj 15 let ni več statično in potresno varen. Kljub temu na ministrstvu za pravosodje nadaljujejo preseljevanje inšpekcijskih služb na to lokacijo. V četrtem in petem traktu kompleksa na Parmovi 33 v Ljubljani, ki je v lasti Vlade RS, so do januarja lani delali zaposleni Statističnega urada RS. V te izpraznjene pisarne so se včeraj začeli seliti zaposleni ljubljanske območne enote inšpektorata za kmetijstvo in okolje. S stisnjenimi ustnicami, saj jih tako kot zaposlene na območni enoti zdravstvenega inšpektorata, ki se morajo po odločitvi direktorata za nepremičnine pri ministrstvu za pravosodje s sedanje lokacije na Vilharjevi prav tako preseliti na Parmovo, skrbi, da bodo izpostavljeni prekomernemu sevanju radona.Več na www.dnevnik.si.

 

Zadrževalnik na čakanju

S protipoplavnim državnim prostorskim načrtom so nezadovoljni tako v Mestni občini Ljubljana kot v občini Dobrova – Polhov Gradec, kjer nikakor ne pristajajo na po mnenju stroke ključen zadrževalnik Razori. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je po skoraj petih letih od prve javne razgrnitve končno objavilo državni prostorski načrt za zagotavljanje poplavne varnosti jugovzhodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova – Polhov Gradec. Nabor protipoplavnih posegov je sicer obsežen, v oči pa vendarle bode podatek, da je ministrstvo njihovo uresničevanje razdelilo na dve fazi, pri čemer je šele v drugi fazi predvidena gradnja zadrževalnika Razori med naselji Dobrova, Razori in Stranska vas.Več na www.dnevnik.si.

Po fasado z občinsko pomočjo

Mestna občina Ljubljana bo do leta 2017 lastnikom pomagala obnoviti 22 stavb z dotrajanimi stavbnimi lupinami. Fasada stanovanjske stavbe na Njegoševi, ki jo Ljubljančani poznajo po imenu Meksika, je po skoraj desetletju negotovosti okrog prenove končno zasijala v novi podobi. Njeno več kot 300.000 evrov vredno prenovo je deloma financirala tudi Mestna občina Ljubljana, ki bo v sklopu projekta Ljubljana – moje mesto do vključno leta 2017 sofinancirala obnovo še 22 dotrajanih stavbnih lupin. Ocenjena skupna vrednost prenov teh 22 stavbnih lupin znaša okrog 2,83 milijona evrov. Prispevek mestne občine pri teh obnovah bo znašal nekaj manj kot milijon evrov, kar pomeni, da bodo lastniki stavb morali zagotoviti preostanek potrebnega denarja.Več na www.dnevnik.si.

 

V Zelenem gaju prvi aneksi in dodatne pogodbe

Gradnja stanovanjske soseske Zeleni gaj na Brdu bo republiški stanovanjski sklad stala še več denarja, kot je bilo sprva pričakovati. Gradnje ni podražil samo stečaj Gradbenega podjetja Grosuplje (GPG), ki se je zgodil še pred koncem del, temveč tudi prekinitev pogodbe z nekdanjim grosupeljskim partnerjem Nivojem. Ta ima že nekaj mesecev blokirane račune, stanovanjski sklad pa je z njim prekinil pogodbo in sklenil neposredne pogodbe z njegovima podizvajalcema, družbama Varis Lendava in Schiedel.Več na www.dnevnik.si.

 

Projekt na stari tržnici v Šiški: dobra dela in slastne vipavske breskve

Na šišenski stari tržnici ob Celovški cesti in blizu Drenikove ulice, kjer od spomladi poskušajo oživiti projekt Eco Green Village Slovenia – Na vasi, ta mesec poteka akcija »Kej b’š brejsku?« (Boš breskev?), namenjena pomoči vipavskim kmetijam. »Slovenci z naročilom platojev breskev pomagajo vipavskim kmetijam in nato z veseljem doma pojejo sadeže, ki so odličnega okusa. Kmetje pripeljejo breskve na zbirna mesta po Sloveniji, kjer jih prevzame tamkajšnji koordinator in nato razdeli med dobre ljudi, ki v tem okraju sodelujejo v akciji,« je razložil idejni vodja akcije Borut Jelić, ki že dolgo opravlja dobra dela in je sodeloval tudi pri organizaciji akcije Očistimo Slovenijo v letih 2010 in 2012. Več na www.delo.si.

 

Polnočni veter je odnesel streho

Ljubljanski gasilci so imeli nekaj minut po polnoči v noči s ponedeljka na torek polne roke dela z velikim kosom pločevine, ki jo je močan veter odnesel s strehe Plečnikovega stadiona. Gasilci so povedali, da je veter odkril približno 250 kvadratnih metrov strehe. Nekaj so je namestili nazaj, večino pa bo morala sanirati lastnica stadiona, družba Bežigrajski športni park. Vodja projekta obnove Plečnikovega stadiona Maja Štefula je zagotovila, da bodo streho pokrili v kratkem, saj bi morebitno novo deževje uničevalo razkrito konstrukcijo. Štefulova je povedala, da za zdaj nimajo ocene, kolikšno škodo je povzročil veter. Natančni stroški bodo znani, ko se bodo lotili popravil.Več na www.dnevnik.si.

 

Parkomati: »Ponekod jih sprejmejo, drugod se najprej razburjajo«

V glavnem mestu bodo do konca leta postavili 70 novih parkomatov, plačljive parkirne cone pa bodo uvajali tudi v prihodnje. Nadaljnjih lokacij na občini še niso določili, jih pa postavljajo predvsem ob uvedbi enosmernih ulic, od centra proti obvoznici. Občina je parkomate nazadnje postavila konec lanskega leta, novih 70 pa bodo v prihodnjih mesecih namestili na območju Bežigrada med Linhartovo, Topniško in Dunajsko cesto, v Spodnji Šiški do Drenikove ulice, v Rožni dolini in na območju Kolezije. V javnem podjetju Ljubljanska parkirišča in tržnice pojasnjujejo, da bodo novi parkomati začeli delovati predvidoma decembra ali z novim letom. Cena parkirne ure bo 40 centov, 15. decembra pa bodo začeli izdajati parkirne dovolilnice za stanovalce, do katerih so upravičeni tisti, ki imajo na ulicah, kjer bodo stali parkomati, stalno bivališče in so lastniki vozil. Več na www.delo.si.

Inšpektorati mrtvaško do glasbe na Prešernovem trgu

Kulturno podobo mesta oblikujeta tudi glasba in ulično glasbeno ustvarjanje, to pa se na Prešernovem trgu tepe z glasbo, ki jo za privabljanje kupcev predvaja trgovina Galerija Emporium. Problematike so se lotili v Društvu za ENO glasbo in razgalili (ne)delovanje tistih, ki bi morali skrbeti tudi za zvočno kulturo mesta. Janez Križaj, vodja projektov v Društvu za ENO glasbo, je pojasnil, da takšno muzikalično oglaševanje preprečuje javne nastope, razvrednoti umetniško vrednost glasbe in uničuje kulturno ter turistično podobo kraja. Pristojni organi se po njegovih izkušnjah na pozive k ureditvi razmer ne odzivajo ali pa niso učinkoviti. Prijavo so naslovili na mestni inšpektorat, vendar je članom društva inšpektorica Sabina Tehovnik pojasnila, da inšpektorji ukrepajo in zahtevajo odstranitev akustičnih naprav na javnih površinah, a jih kršitelji zgolj prestavijo na pročelje stavbe.  Ukrepajo lahko samo na površinah, ki so v lasti MOL, in še to odvisno od vrste kršitve. Drugje nimajo pristojnosti, kar velja tudi za Galerijo Emporium. Takšno izogibanje odloku inšpektorje demotivira, zato ponavadi ne ukrepajo več. Več na www.delo.si.

Udobno čez reko, kam pa potem?

Občina je za obnovo brvi čez Grubarjev prekop odštela skoraj milijon evrov. Brv ima po novem tudi lepo dvigalo za invalide. Pohvalno, a kaj ko brv vodi na Hradeckega cesto, ki je invalidom neprijazna.Več na www.dnevnik.si.

Jastrebi še naprej plenijo nevedne

Pri hitrem preverjanju, ali taksisti v prestolnici dosledno upoštevajo uvedbo maksimalne tarife, se je pokazalo, da se marsikdo med njimi gladko požvižga na mestni odlok, nekateri pa so si že izmislili nove prijeme, kako odirati stranke: zaračunavajo jim prtljago in razne dodatke.Več na www.dnevnik.si.

»Pasji parki niso izobraževalni poligon«

V Sloveniji je po evidenci veterinarske uprave registriranih približno 250.000 psov, od tega jih seveda kar velik del živi tudi v Ljubljani; natančnih podatkov o številu psov v glavnem mestu sicer ni. Lastniki večinoma vedo, da sta jim na voljo dva pasja parka. Eden od njiju, ki je tudi bolj znan, je Severni park v Vilharjevi ulici, drugi pa v bližini končne postaje avtobusa številka 9 v Štepanjskem naselju. V obeh se pasjeljubci ponavadi zberejo v jutranjih urah, še več pa se jih nabere, zlasti v pasji vročini, ki smo ji bili priča zadnje tedne, zvečer, ko pripeka vendarle malce popusti. Eno večje pasje »stranišče« je še ob Tbilisijski ulici na Viču. V vseh parkih, kjer se psi lahko prosto gibajo, so postavljene tudi klopi za obiskovalce, koši za smeti in seveda koši za pasje iztrebke. Več na www.delo.si.

Janković: S KZS smo se dogovorili

Mestna občina Ljubljana in Košarkarska zveza Slovenije sta dorekli, kolikšen znesek za organizacijo evropskega prvenstva v košarki bo plačala prestolnica, je včeraj zatrdil ljubljanski župan Zoran Janković. Povedal je, da je košarkarska zveza potrdila zapisnik, v katerem je navedeno, da bo občina za evropsko prvenstvo poleg dvorane v Stožicah in Hale Tivoli prispevala še 567.833 evrov.Več na www.dnevnik.si.

Država vračala, čeprav ni bilo treba

Občina Tržič je pred štirimi leti v londonskih državnih arhivih našla sto strani debelo dokumentacijo, ki je dokazala, da je vdova denacionalizacijskega upravičenca za vilo Bistrica Lea Gassnerja Cvetana dobila dobrih 600.000 funtov odškodnine, med dokumentacijo pa je bila tudi podpisana izjava Cvetane Gassner, da se odpoveduje uveljavljanju nadaljnjih zahtevkov v zvezi z zaplenjenim premoženjem v takratni Jugoslaviji. Čeprav je šlo za kronski dokaz, da državi vile Bistrica in še nekaj drugega premoženja v Tržiču ne bi bilo treba vrniti, se je to vseeno zgodilo. Vila je bila vrnjena Gassnerjevemu pastorku Guyu Masquereju, ta pa jo je še pred končanim postopkom tako ali tako že prodal enemu bogatejših Slovencev Aleksandru Jerebu.Več na www.dnevnik.si.

 

Kranj bo predvidoma septembra eno samo veliko gradbišče

»Končno smo ugledali luč na koncu predora,« je danes komentiral odobritev kohezijskih in državnih sredstev za projekt Gorenjske komunalne infrastrukture (Gorki), v celoti vreden 58 milijonov evrov, kranjski župan Mohor Bogataj. Gradbišča v projektu Gorki, v katerem sodelujejo poleg Mestne občine Kranj še občine Naklo, Preddvor in Šenčur, naj bi se odprla že septembra. Projekt Gorki je največja naložba v Kranju in tako visoke v prihodnje še lep čas ne bo, je dejal Mohor Bogataj, podžupan Bojan Homan, ki je operativno bdel nad projektom, je opozoril na mukotrpno delo (samo v MO Kranj so morali pridobiti 600 služnosti) in številne prepreke, kajti gradnja vodovodov, kanalizacije in nadgradnja čistilne naprave v Zarici, bi se morala pričeti že pred enim letom. Več na www.delo.si.

Starejše jezijo mladi v soseski za starejše

Največja stanovanjska soseska Planina je v Kranju obogatila ponudbo oskrbovanih stanovanj. Dva bloka je zgradilo podjetje Gradbinec, ki je skupaj s Primorjem pristalo v stečaju. En blok oskrbovanih stanovanj je ob zgraditvi kupil ZPIZ, da bi jih ponudil starejšim in invalidom. Gradnja je namreč njim prilagojena, brez nepotrebnih ovir, pragov, z ustreznimi dvigali. Skupno je bilo ponujenih 65 stanovanj, očitno pa se je pri drugem stanovanjskem bloku zgodba spremenila v klasično tržno zmešnjavo. Vsaj tako sta nam povedala stanovalca Franc Brus in Marija Klemenčič. Kupila sta oskrbovano stanovanje, ko je bil izpolnjen pogoj, da je vsaj eden od stanovalcev starejši od 65 let. »Zdaj pa se je vse spremenilo. Stanovanja so nam prodali s pojasnilom, da bomo tu stanovali starejši, a ni več tako. Po propadu Gradbinca so stanovanja dobili v last tudi podizvajalci in še kdo, ki so jih prodajali brez pogoja, ki je bil za naju ključen pri nakupu. Tako smo zdaj skupaj z mladimi družinami. To pa pomeni bistveno drugačne pogoje bivanja, za nas starejše tudi nadležen hrup. Nekaj stanovanj naj bi bilo oddanih celo v najem in za naju je to nesprejemljivo,« sta povedala stanovalca bloka, kjer se sicer stanovanja še vedno prodajajo.Več na www.dnevnik.si.

Naravni rezervat Zelenci domačini prikrajšali za denar

V naravnem rezervatu Zelenci bodo s projektom Wetman zgradili prodni zadrževalnik, s katerim bodo preprečili nadaljnje zaraščanje in zasipavanje s prodom. Meandra na reki in pešpoti, ki bi še povečala privlačnost območja, pa zaradi nasprotovanja agrarne skupnosti Podkoren, ki je lastnica dela zemljišč, ne bodo uredili. S tem v lokalnem okolju zamujajo priložnost, da bi Zelence še bolj uveljavili kot naravno in turistično zanimivost ter v njih prepoznali tudi poslovno priložnost. »Zelenci bodo kot ena najlepših točk v občini Kranjska Gora po opravljenih posegih še naprej varovano območje narave, za turiste in druge obiskovalce pa bodo urejeni privlačnejše,« je dejal župan Kranjske Gore Jure Žerjav. Več na www.delo.si.

 

Grajski vrt bo dobil podobo iz 19. stoletja

Sprehod okoli sevniškega gradu bo septembra prijetnejši. Z ureditvijo grajskega parka, rekonstrukcijo oskrbnikove hiše in sanacijo brežine občina nadaljuje obnovo objekta, ki nad krajem bedi že od 12. stoletja. Pogodbena vrednost letošnjih gradbenih del je 656.000 evrov. Klet obnovljene skrbnikove hiše bo od jeseni namenjena degustaciji lokalnih proizvodov, pritličje občasnim prireditvam. »Grajske poti urejamo tako, kot so nekoč že potekale sprehajalne površine. Povezujejo vzhodni in zahodni plato. V sklopu ureditve parka bomo obnovili vodnjak, naredili kovano ograjo z vrati okrog parka in poskrbeli za novo podobo paviljona,« prihodnji videz sprehajališča okoli gradu opisuje sevniški župan Srečko Ocvirk. Več na www.delo.si.

 

Nihče si ne upa napovedati,kdaj bo cesta zgrajena

Po 50 letih pogovarjanj in dogovarjanj okrog mirnske obvoznice je najmlajša slovenska občina zdaj naredila pomemben korak in začela s pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), trenutno poteka pridobivanje potrebnih soglasij. Kot pravi mirnski župan Dušan Skerbiš, bi lahko na Mirni že davno imeli obvoznico, če ta ne bi zgolj ostala na seznamu predvolilnih obljub županov nekdanje skupne občine Trebnje. »Seveda se bo Mirna z obvoznico močno razbremenila prometa skozi središče kraja in čez kamniti most, ki je tudi zaščiten kot kulturni spomenik. Toda ne gre zgolj za Mirno, gre za gospodarski razvoj kraja, saj bo z obvoznico bistveno olajšan dostop do industrijske cone, in tudi za večjo pretočnost prometa celotne Mirnske doline in sevniškega bazena proti Ljubljani,« pravi Skerbiš.Več na www.dnevnik.si.

Stanovalci bivalnih enot plačujejo tuje napake

Zaradi slabega poslovanja Prizme Ponikve, državnega socialnovarstvenega zavoda za ljudi s posebnimi potrebami, bodo konec septembra zaprli dve od petih bivalnih enot. Brez stanovalcev bosta hiši v Sodražici in Predstrugah. »Nismo tako zapravljivi, da bi nas morali vreči ven iz hiše, ki je naš dom,« pravi Ivan Čampa, stanovalec bivalne enote Sodražica. Več na www.delo.si.

Prizma Ponikve pod Dom upokojencev Ptuj

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti trdi, da bo o selitvi stanovalcev iz bivalnih enot v Sodražici in Predstrugah odločal svet zavoda Prizma Ponikve. Član sveta pa razkriva: Ministrstvo se je že odločilo, da bo zavod ukinilo, stanovalci bodo pod okriljem Doma upokojencev Ptuj! Čeprav na ministrstvu zatrjujejo, da odločitev o ukinitvi bivalnih enot v Sodražici in Predstrugah še ni bila sprejeta in da jo bo sprejel svet zavoda, ki »pa zadevo še preučuje«, tudi zaposleni, ki nočejo biti imenovani, odgovarjajo, da to ni res. »Mi ne odločamo. Na zadnjem sestanku sveta zavoda so nas predstavniki ministrstva seznanili, da se bo zavod Prizma Ponikve ukinil oziroma priključil k Domu upokojencev Ptuj,« je povedal član sveta Jože Zakrajšek. Vršilka dolžnosti direktorice zavoda Prizma Ponikve Kristina Dokl, ki je funkcijo zasedla po odstopu Mateje Naglič (ta je nepreklicno odstopila po zgolj petih mesecih vodenja) in je obenem direktorica Doma upokojencev Ptuj, je pred dnevi na vprašanje, zakaj zapirajo enoti v Sodražici in Predstrugah, v Ponikvam oddaljenem Mengšu pa ne, skopo odgovorila: »Svet zavoda je sprejel odločitev za dve enoti, za Sodražico in Predstruge«. Več na www.dnevnik.si.

Ko se palete spremenijo v paviljon

Da uporabljene palete z malo domišljije, nekaj spretnosti in kančkom barve lahko postanejo prijeten paviljon, vrtna uta, priročno skladišče ali kiosk, dokazuje lesen objekt v kočevskem Gaju. Naredilo ga je petnajst domačinov, zanj pa so uporabili izključno odpadni material. Nenavaden leseni objekt v parku Gaj je rezultat delavnice Ustvarjamo iz odpadnega materiala, ki jo je organizirala Ljudska univerza Kočevje. Idejo za večnamenski objekt, ki je narejen iz odsluženih palet in ostankov ponjav, pobarvan pa z ostanki barv, je dala arhitektka Mateja Dekleva: »Na Ljudski univerzi Kočevje so postavili le dva pogoja: morala sem zasnovati nekaj iz odpadnega materiala in morala sem oblikovati nekaj, kar bo uporabno.« Odločila se je za les. »Čeprav les ni tako problematičen odpadek, saj se lepo razgradi, smo se strinjali, naj bo les rdeča nit vseh kočevskih zgodb,« utemeljuje odločitev vodja delavnice.Več na www.dnevnik.si.

 

Bazen v Lafargeu bi bil lahko edinstven skejtpark

Bodoči arhitekti z ljubljanske fakultete bi iz impozantne in arhitekturno zanimive zgradbe trboveljskega Lafarge Cementa (LC), v kateri je bil nekoč 25-metrski zimski bazen, ustvarili središče kreativnih idej in športa, iz bazenske školjke pa edinstven skejtpark. A LC, ki sicer zgradbi želi vdahniti novih vsebin in nova delovna mesta, glede bazena pomišlja … »Pokrit skejtpark bi bil edinstven v širšem prostoru, saj takšnega ni v Sloveniji niti na Hrvaškem; zaradi bližine železniške postaje bi bil lahko dostopen za mlade iz širše regije,« pojasnjuje izredni profesor na fakulteti za arhitekturo Tadej Glažar, sicer mentor petih študentov, sodelavcev projekta. Več na www.delo.si.

Bazen LC_Trbovlje

Prostora za treninge je (pre)malo

Otežene razmere za treninge novomeških športnikov so eden glavnih vzrokov za slabši rezultat v primerjavi z drugimi tekmovalci v istih disciplinah. Da bi tovrstne težave odpravili, novomeška Agencija za šport v sodelovanju z Mestno občino Novo mesto pripravlja nekaj novih projektov na področju športne infrastrukture. V športnem parku Portoval že poteka sanacija atletske steze, v prihodnje pa načrtujejo tudi izgradnjo tribune pri nogometnem igrišču, ki bo opremljena s tisoč pokritimi sedeži.Več na www.dnevnik.si.

Arheologi odmikajo gradnjo vodovoda na Vinjem Vrhu

V občini Šmarješke Toplice začenjajo graditi vodovod na območju Vinjega Vrha, kjer imajo prebivalci le kapnico in jim pitno vodo dovažajo s cisternami. Vodovod načrtujejo že leta, v prvi fazi pa ga bodo dobili le v spodnjem delu Vinjega Vrha. Vzrok je arheologija. Občina Šmarješke Toplice je med tistimi, v katerih povsod, kjer zakopljejo, naletijo na arheološke najdbe. Te so tudi na redkih krajih, ki niso evidentirani kot arheološka območja, kar se je zgodilo pred kratkim pri gradnji dodatnega parkirišča ob občinski stavbi v Šmarjeti. Gradbeni stroji so obstali kmalu po začetku del, saj so nepričakovano zakopali v arheološke ostanke. Raziskave na Vinjem Vrhu so ocenjene na 1,6 milijona evrov, kar je dvakrat več, kot bo stal vodovod. Več na www.delo.si.

Župan podprl idejo o mestnem vinogradu

Z ureditvijo mestnega vinograda na Piramidi bi lahko razširili ponudbo in trženjskeaktivnosti promocije Maribora kot mesta odličnih vin in kulinarike, je prepričana tudi direktorica Zavoda za turizem Maribor – Pohorje Janja Viher. Pobudo, da se mestni vinograd zaradi ohranitve kulturne, naravne in etnografske dediščine umesti v prioritetne plane razvoja mesta, so februarja letos predstavili tudi na Mestni občini Maribor. Več na www.vecer.com.

Kositi je treba, le da ne na minimum

Ekstremno visoke temperature in dolgotrajna suša slabo vplivajo tudi na javne zelene površine v Mariboru. Skorajda bi lahko rekli, da na obcestnih zelenicah uspeva le še plevel, ki mu ni mar ne za vročino ne za to, da mesto še vedno ne premore koncesionarja celovitega urejanja, vzdrževanja in čiščenja utrjenih površin in javnih zelenih površin, saj vse kaže, da Mestna občina Maribor še ne bo objavila razpisa zanj … Več na www.vecer.com.

Nova gugalnica v Mestnem parku

V mariborskem Mestnem parku so včeraj postavili novo gugalnico za najmlajše. Staro gugalnico so nadomestili z novo, ker je za otroke bolj varna, je povedala Martina Rauter, vodja projekta Evropska prestolnica mladih. “Sprva smo želeli odstraniti staro igralo v kotu igrišča, ki je v slabem stanju, a smo se raje odločili za novo gugalnico. Tudi starši otrok, ki se igrajo v Mestnem parku, so bili nad novo gugalnico bolj navdušeni,” je povedala. Več na www.vecer.com.

 

Dvajset ton odpadkov dnevno v Celje

Novo skupno regijsko odlagališče Zmes, zgrajeno na Prevaljah, še nima okoljevarstvenega dovoljenja. Da bi ga pridobili, bi morala vlada spremeniti uredbo, po kateri bi širili 300-metrski vplivni pas, a na ministrstvu za kmetijstvo pravijo, da za to ni pogojev. Kocerod, center za ravnanje z odpadki v Mislinjski Dobravi, ima od sredine minulega meseca vsa potrebna soglasja in dovoljenja za obratovanje, tudi okoljevarstveno. Kljub vsemu pa dobrih 18 milijonov evrov vreden projekt, ki ga je vseh 12 koroških občin, partneric v projektu, uspelo zgraditi s pomočjo državnega in evropskega denarja iz kohezijskih skladov, še ni končan. Zapletlo se je pri skupnem regijskem odlagališču Zmes na Prevaljah, ki je bilo zgrajeno v sklopu projekta, a Korošci na njem še vedno ne morejo odlagati vseh predhodno že obdelanih odpadkov, čeprav so tam zgradili tudi novo čistilno napravo. »Skrajni rok za dokončanje projekta je konec leta, ko moramo oddati poročilo tudi EU. Če se to ne bo zgodilo, se nam lahko zgodi, da bo treba denar EU vrniti,« pravi direktor Koceroda Ivan Plevnik.Več na www.dnevnik.si.

Poklon Cesarju v Sončnem parku

Velenjski Sončni park bodo do konca prihodnjega meseca temeljito obnovili, za kar bo Mestna občina Velenje namenila 100.000 evrov. Z obnovo umetniških del Cirila Cesarja se je občina poklonila 90-letnici kiparja, ki s pregledno razstavo do sredine septembra gostuje v Galeriji Velenje, kjer se je nazadnje predstavil pred 23 leti. Cesarjev spomenik Manifest, ki so ga v parku postavili leta 1959, so že obnovili, zdaj obnavljajo manjši bazen, ki je bil zadnja leta zasut. Zanj sta pred več kot pol stoletja Cesar in slikar Avgust Lavrenčič naredila načrte za mozaik Atlantida, ki so ga položili mojstri iz Italije. Občina bo v bazen postavila fontano. Več na www.delo.si.

 

Vlada najprej o trasi od Velenja do Slovenj Gradca

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je ta teden objavilo uredbo o državnem prostorskem načrtu (DPN) za gradnjo odseka ceste od Velenja jug do Slovenj Gradca jug, ki je del trase tretje razvojne osi. Za zdaj kaže, da je gradnja tega dela odseka trenutno najbližja in realna, čeprav je financiranje dobre pol milijarde evrov vrednega projekta še v zraku. Štiripasovna cesta, ki bo del Koroške vsaj približala slovenskemu avtocestnemu križu, bo dolga 17,5 kilometra. Čeprav ni dvoma, da je tudi ta del trase pomemben in bo Korošcem vsaj nekoliko skrajšal pot do Ljubljane in drugih delov Slovenije, pa mnoge še veliko bolj zanima, kdaj bo znanega kaj več o umeščanju trase, ki bo avtocestni križ povezala z Velenjem, in kje bo tekel koridor od Dravograda do Holmca. Več na www.dnevnik.si.

Bovška zadruga pripravljena prevzeti kaninsko moro

S ponudbo Bovške razvojne zadruge za najem ali odkup infrastrukture na Kaninu se je za tamkajšnje smučišče morda pokazala luč na koncu predora. Dogovor za rešitev sezone bi morali bliskovito skleniti banka Hypo, stečajna upraviteljica družbe ATC Kanin, in bovška občina. Ponudba je težko pričakovan in najbolj konkreten korak zadruge, ki so jo na Bovškem ustanovili turistični in drugi ponudniki po januarski nesreči na krožnokabinski žičnici. Več na www.delo.si.

V evropski košarkarski zvezi navdušeni nad Bonifiko

»Vse je, kot mora biti,« je za obnovljeno Areno Bonfika dejal Sekule Popovič, predsednik organizacijskega odbora MO Koper. S trening tekmo med Rusijo in Bosno ter Hercegovino je že prestala krst, konec tedna pa bo prvi uradni tekmovalni turnir Adecco. »Dvorana je zelo lepa, predstavniki evropske košarkarske zveze so bili navdušeni, da bo Slovenija v Kopru ponudila vrhunsko športno in prireditveno infrastrukturo,« je povedal Anže Blažič iz EuroBasketa 2013. Nova zunanja podoba dvorane, delo arhitekta Sandija Pirša, se ujema z arhitekturo v bližini, videz kazi le nedokončan poslovno-olimpijski center. Čeprav so v Kopru precej razpravljali, zakaj ime Arena Bonifika, je večini všeč, da ime v veliko jezikih jasno pove, kaj se skriva v poslopju. Več na www.delo.si.

 

Razpis za partnerja obnove vile Rafut še pripravljajo

Čeprav so na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) že v začetku letošnjega leta potrdili, da pripravljajo javni razpis, s katerim nameravajo obnoviti vilo Rafut in del Rafutskega parka, ki ga upravlja ministrstvo, razpisa še niso objavili. Kot kaže, tudi na partnerja za obnovo ene redkih stavb v neoislamskem slogu v Sloveniji pred koncem leta ne bodo izbrali. Več na www.delo.si.

Toplota zemlje za občutno cenejše ogrevanje

V razvitih državah geološke sonde doživljajo razcvet, pri nas pa so premalo poznane in brez ustrezne podpore države. Božo Dukič je prvo geosondo vgradil pred desetimi leti, v tem času pa se odnos države do takih projektov ni bistveno spremenil, kljub velikim besedam o učinkoviti rabi energije. Odsotnost državnih strateških usmeritev za razvoj energetike je poleg tega idealno okolje za izsiljene projekte, neprijazne do okolja in blaginje prebivalstva. Podjetje Enertus je še mlado, razvilo pa je lastne sisteme geoloških sond s toplotnimi črpalkami za ogrevanje in hlajenje, vse slovenskega porekla. Tudi to čuti neustrezne usmeritve države, ki ne pomagajo, da bi se razumevanje pomena varčevanja z energijo razširilo. V razvitih državah je to vzvod za rast in nova delovna mesta. Več na www.delo.si.

Goran Dragić se po Ljubljani vozi s kolesom

Ob nedavnih vročinskih valih ste gotovo tudi košarkarji med vsakdanjimi fizičnimi napori prekleli globalno segrevanje. Kako recimo delujete proti temu? (smeh) Še vedno nimam svojega avta, imam sicer sponzorskega (ki je precej luksuzen, op. p.), a sem se po Ljubljani vseeno mesec in pol vozil s kolesom. Itak je tako majhna, pa tudi dežja ni bilo! (smeh) V NBA imamo vsako leto tako imenovani zeleni teden, v katerem se še posebej strogo reciklirajo stvari, pazi se na porabo energije, skrbneje se uporabljajo močne luči v dvoranah itd. V reprezentanci imamo recimo drese izdelane iz posebnih recikliranih materialov, tudi v hotelih ne menjavamo brisač vsak dan. Glede na letošnje poletje bomo morali biti glede tega še precej bolj skrbni, če želimo narediti res kaj dobrega za naš planet. Več na www.delo.si.

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri