Gurs znižuje vrednosti nepremičnin

Vrednosti nepremičnin bodo znižane za od 10 do 30 odstotkov

Vrednosti nepremičnin v registru nepremičnin pri Geodetski upravi RS (Gurs) bodo predvidoma jeseni prilagojene dogajanju na trgu. Vrednosti bodo nižje za od 10 do 30 odstotkov, najbolj se bodo znižale za lokale, pisarne, zemljišča za gradnjo stavb in tudi stanovanjske nepremičnine na območjih, kjer so bile najvišje. Po predlogu uredbe o določitvi indeksov vrednosti nepremičnin, ki ga je Gurs v medresorsko usklajevanje posredoval 5. avgusta, bodo vrednosti stanovanj in hiš znižane na območjih Primorske, osrednje Slovenije, Gorenjske, Dolenjske ter okolice Maribora in Celja. Več na www.delo.si.

Gurs zbija vrednost hiš in stanovanj

Največ vrednosti, tudi do 30 odstotkov, bodo izgubili trgovine, bari, restavracije… Hiše in stanovanja bodo manj vredni predvsem na najdražjih lokacijah. Še pred napovedano uvedbo davka na nepremičnine je geodetska uprava izračunala nove posplošene vrednosti nepremičnin v državi. Glede na promet z nepremičninami na trgu so se najbolj, tudi za 30 odstotkov, znižale cene nepremičnin na najdražjih območjih. Gre tako za hiše in stanovanja kot tudi za lokale, pisarne in zemljišča za gradnjo stavb. Več na www.dnevnik.si.

Oddajanje stanovanj: Mahinacije s pogodbami

»Halo. Dober dan. Prebral sem oglas, da oddajate stanovanje. Kako se lahko zmeniva glede najemne pogodbe?« »Hm. Raje bi videl, da je ne prijaviva. Lahko pa narediva tako, da bi bila pogodbena najemnina nižja, preostalo pa mi plačate na roko.« Ne, takšnih odgovorov od lastnikov, ki oddajajo stanovanja v najem, nismo slišali, čeprav smo zavrteli kar nekaj telefonskih številk. Čeprav nas ni nihče prepričeval, naj mu pomagamo pri utaji davkov, pa to še zdaleč ne pomeni, da je na tem področju vse čisto. V Davčni upravi RS (Durs) priznavajo, da do kršitev prihaja, koliko jih je, pa ne vedo. Verjetno tudi zato, ker so zadnjo poostreno akcijo izvedli leta 2010. Tedaj so v obsežnem nadzoru, ki je trajal dobro leto, inšpektorji Dursa opravili skoraj 7000 pregledov, stanodajalci pa oddali 500 samoprijav v skupni vrednosti dobrih sto tisoč evrov. V Dursu pravijo, da je imela akcija pomemben posredni učinek, saj so mnogi zavezanci, ki so za leto 2009 oddali izjave o neoddajanju premoženja v najem, naslednje leto oddali napovedi in plačali davek. Podoben trend se je nadaljeval tudi naslednja leta. Število napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem se je namreč v treh letih povečalo za skoraj 4000; s 24.025 za leto 2010 na 27.693 za lani. Več na www.dnevnik.si.

Vinogradniki v strahu pred novim katastrskim dohodkom

Dolenjski vinogradniki so na izredni skupščini Zveze društev vinogradnikov Dolenjske zavrnili tudi najnovejši predlog izračunavanja katastrskega dohodka. V opozorilu, da bi desetkratno povečanje tega dohodka vodilo v dodatno krčenje vinogradov, so se jim pridružili vinogradniki iz Bele krajine in bizeljsko-sremiškega okoliša. Zveza društev vinogradnikov Dolenjske združuje šest tisoč članov, v drugih dveh okoliših v vinorodni deželi Posavje pa je še okoli dva tisoč vinogradnikov. Vlado in kmetijsko ministrstvo skupaj pozivajo, da pripravita nov model za izračun katastrskega dohodka, ki bo zagotavljal vzdržno, sorazmerno in pravično davčno osnovo za obdavčitev kmetijstva in gozdarstva. Sedanji izračuni kažejo na nesorazmerno visoko obremenitev vinogradništva, sadjarstva in gozdarstva. Pred tem pričakujejo ureditev kakovostnih evidenc in podatkov, ki bodo osnova za izračun pravične davčne osnove. Več na www.delo.si.

Rekordna kazen zaradi nepravilnosti

Slovenija bo morala zaradi nepravilnosti pri izplačilu kmetijskih subvencij v bruseljski proračun vrniti dobrih 8 milijonov evrov. Evropska komisija je tokrat globo naložila polovici  držav članic. Evropska komisija (EK) bo Slovenijo zaradi nepravilnosti pri izplačilu kmetijskih subvencij znova kaznovala, tokrat z 8,09 milijona evrov. Ko bo postopek pred EK pravnomočno končan – predvidoma konec leta – bo morala naša država v bruseljski proračun vrniti rekordno visok znesek, saj so vse dosedanje sankcije skupaj zoper Slovenijo zaradi neupravičeno porabljenega denarja za kmetijstvo znašale 7,6 milijona evrov. Več na www.dnevnik.si.

Nekateri hoteli nimajo denarja niti za žarnice

Slovenija je v prvi polovici leta dosegla skromno rast turističnega obiska na račun cenejših nastanitvenih obratov, hoteli so imeli več kot triodstotni padec nočitev, zdravilišča, ki predstavljajo tretjino slovenskega turizma, 6,5-odstotnega. Finančno stanje turističnih podjetij je katastrofalno. V prvih šestih mesecih je Slovenijo obiskalo 0,3 odstotka več turistov kot lani v tem času, a so ustvarili 2,2 odstotka manj prenočitev. Število prihodov in število prenočitev sta ključna podatka, s katerima politika maha, ko se želi pohvaliti z uspešnostjo slovenskega turizma. In ker je bilo leto 2012 po teh dveh kriterijih rekordno uspešno, bi samo iz tega bilo mogoče na vrhuncu turistične sezone sklepati, da tudi letošnja bera ne bo slaba. Več na www.dnevnik.si.

Večina se za prepovedi ne zmeni

Vročina, ki smo ji bili priča v zadnjih tednih, in odsotnost padavin sta načeli zaloge zlasti v manjših vodovodnih sistemih, sredi tedna je bila omejitev uporabe vode izdana tudi za južno predmestje Ljubljane. Zaradi napovedanih občasnih padavin, zlasti pa veliko snega pozimi in spomladanskih padavin se večjega pomanjkanja vode sicer ni bilo bati, kljub temu pa je dobro vedeti, da zaradi neupoštevanja omejitev uporabe vode v manjših vodonosnikih te (začasno) lahko tudi zmanjka. Trenutna vodnatost površinskih voda v Sloveniji je po ocenah slovenske agencije za okolje (Arso) povsem običajna za poletni čas in začetek avgusta. Šele če bi se v prihodnjih dneh nadaljevalo suho vreme z visokimi temperaturami po vsej Sloveniji, bi lahko govorili o hidrološki suši, torej kritičnem usihanju vodotokov, tako pa smo bili doslej priče (zgolj) meteorološki suši, odsotnosti padavin torej. Več na www.delo.si.

Z ureditvijo sistema P+R se občini ne mudi

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor bo občinam namenilo približno osem milijonov evrov za sofinanciranje parkirišč P+R (parkiraj in se pelji) iz kohezijskega sklada v okviru finančne perspektive 2007-2013. Prvi rok za oddajo vlog se bo iztekel prvi teden v septembru, naslednji pa oktobra. Če sredstva še ne bodo v celoti porabljena, bo ministrstvo pozneje objavilo dodatne roke za oddajo vlog. Kandidirajo lahko občine za že začete ali načrtovane projekte, zanje pa bo mogoče pridobiti do 85 odstotkov upravičenih izdatkov. Stroški morajo nastati med aprilom 2011 in septembrom 2015, da bodo občine upravičene do vračila denarja iz državnega in evropskega proračuna. Ocenjena vrednost prijavljenega P+R ne sme biti nižja od 400 tisoč evrov (brez DDV), za posamezni projekt pa lahko dobijo predvidoma do 1,5 milijona evrov. Na parkirišču mora biti zagotovljen prostor za parkiranje vsaj dvajsetih vozil. Več na www.delo.si.

P+R_Ljubljana

Odlok o avtotaksi prevozih v veljavi

Najvišja cena za kilometer vožnje s taksijem – evro in pol – je začela veljati 10. avgusta, potem ko je odlok, v katerem sta zapisani tudi najvišja štartnina, ki ne sme presegati dveh evrov, in cena čakalne ure, ki ne sme biti višja od dvajsetih evrov, na julijski seji potrdil mestni svet. Na ljubljanski občini pravijo, da bo nadzor nad maksimalnimi cenami izvajal mestni inšpektorat s »poudarkom na preventivnem obveščanju občanov in morebitnih kršiteljev«. Kaj lahko naredi posameznik v primeru, da mu bo taksist postavil višjo ceno od določene? Na občini odgovarjajo: »Stranka ima možnost, da taksista opozori na maksimalno ceno, v skrajnem primeru pa ga lahko prijavi tržni inšpekciji.« Več na www.delo.si.

Proračun MOL: Letošnje polletje še precej slabše od lanskega

V prvih šestih mesecih je MOL zbrala zgolj tretjino pričakovanih prihodkov v letošnjem letu. Rezultat je precej slab, tudi v primerjavi z lanskim polletjem, saj je bilo letos prihodkov za kar enajst milijonov evrov manj kot lani. Podatki, ki jih kaže poročilo o realizaciji mestnega proračuna med letošnjim 1. januarjem in 30. junijem, še dodatno osvetljujejo zahteve ljubljanskega župana Zorana Jankovića po dodatnih milijonih, ki naj bi jih vlada namenila MOL. Pred dnevi je še enkrat ponovil, da vračilo 3,5 milijona evrov iz naslova dohodnine, ki jim pripada po zakonu o glavnem mestu, pričakuje še letos. Za toliko je namreč Janševa vlada konec leta 2012 zmanjšala ta sredstva iz naslova zakona o glavnem mestu, tudi vlada Bratuškove pa tega denarja v rebalansu za letošnje leto, ki so ga potrdili pred mesecem dni, kljub Jankovićevim jasnim zahtevam ni vrnila. Župan pričakuje, da bo vlada do konca septembra – datum so določili po srečanju vladnih in občinskih predstavnikov – omenjeno vsoto vendarle vrnila: za prihodnje leto z rebalansom, za letošnje pa »naj najdejo neki način«. Več na www.delo.si.

Še brez (uradne) odločitve o sežigalnici

O objektu za termično obdelavo odpadkov, poljudno imenovanem sežigalnica, se občasno govori že več let. Zanj sta predvideni dve lokaciji v Mostah. Ker se zadnje mesece spet pogosteje omenja in je slišati vse več glasov, ki projektu nasprotujejo, tudi stanovalce zanima, kaj je v zvezi s tem že odločeno. Postavitev objekta za energetsko izrabo odpadkov je v pristojnosti države, ki pa naj bi pri tem – če bo sežigalnica stala v Ljubljani – sodelovala s Te-Tolom. Tako proizvedena toplotna energija bi bila namreč speljana v daljinski sistem ogrevanja. Upravitelj sežigalnice bo dobil državno koncesijo, vendar to po zakonu ne more biti Te-Tol, ker je gospodarska, ne javna družba. Za koncesijo bi se lahko potegovalo javno podjetje Energetika Ljubljana, s katerim se bo Te-Tol jeseni dokončno združil. Več na www.delo.si.

Nadgradnja centralne čistilne naprave za skoraj 50 milijonov

Gradnjo tretje faze centralne čistilne naprave (CČN) v Zalogu bo izvajalo podjetje Riko, ki mu je občina zaupala posel, brez DDV vreden 39,5 milijona evrov. To je največji posel po lani oddanem naročilu za Regijski center za ravnanje z odpadki. Tudi pri nadgradnji CČN občina računa, da bo večino denarja pridobila iz kohezijskih skladov, pravnomočna odločitev o izbiri izvajalca pa je pogoj za dodelitev evropskih sredstev. Projekt vključuje povečanje čistilne naprave za 195 tisoč populacijskih enot (s 360 na 555 tisoč) in njeno nadgradnjo s terciarnim čiščenjem (odstranjevanje dušikovih spojin in fosforja), prav tako vse potrebne prilagoditve. Več na www.delo.si.

Džamija: Priprave na septembrsko slovesnost že tečejo

Pet let po tistem, ko je islamska skupnost oddala ponudbo za nakup zemljišča ob Kurilniški ulici za Bežigradom, so včeraj tu zabrneli prvi stroji. »Nič posebnega se ne dogaja, pripravljamo oziroma čistimo zemljišče za slovesnost ob polaganju temeljnega kamna, ki bo 14. septembra,« je povedal tajnik skupnosti Nevzet Porić. Na gradbeno dovoljenje – zanj so zaprosili pred dobrim mesecem – še čakajo in upajo, da ga bodo dobili do slovesnosti. Več na www.delo.si.

Za ljubljanske gradbene jame ni niti začasnih rešitev

Podobno kot je »začasno« urejeno zemljišče za desetletja odlagano gradnjo NUK II, bi lahko tudi za druge ljubljanske gradbene jame ali ograjena zemljišča, kot so Šumi, Emonika, Celovški dvori, S 1, Kolizej, Slovenijavino, našli začasne rešitve, kot so parkirišča, vrtički, parki … A jih večinoma ne. Po več kot letu dni od zadnje analize nedokončanih gradbišč oziroma že dlje časa zapuščenih gradbenih jam v središču mesta lahko ugotovimo, da se med največjimi projekti nadaljujejo le projekti Situla (konec poletja je predvideno odprtje), Eko srebrna hiša ob Dunajski cesti in podzemna garažnoparkirna hiša Kozolec II (pripravljalna zemeljska dela). Projekt Dalmatinka je že v začetku lanskega leta obtičal v nedokončanem drugem nadstropju, Devetka v Knafljevem prehodu pa je v tretji gradbeni fazi že od leta 2009. Več na www.delo.si.

Gradbena jama_Kolizej

Občina daje prednost pitnikom

Medtem ko v večini metropol razgreta telesa vsaj na eni ulici ali trgu razveseli umetni dež, lahko v Ljubljani le nostalgično zremo nazaj v leto 2008. Na Mestni občini Ljubljana so namreč prepričani, da takšne rešitve niso ustrezne. Čeprav so mnogi mislili oziroma so še danes prepričani, da je bila za prijetno škropljenje na Prešernovem trgu v vročih dneh pred petimi leti zaslužna ljubljanska mestna občina, je bil slikar Zmago Modic tisti, ki si je zamislil umetni dež v okviru takratnega projekta Območje lastnega vremena. Med Modičevo poletno slikarsko šolo, ko so izpod spretnih rok nastajale umetnine, so vroči mimoidoči, predvsem pa turisti, z veseljem postali kakšno sekundo dlje pod visečimi škropilniki in se osvežili. Več na www.dnevnik.si.

Umetni dež_Ljubljana

Izbrali pet gostincev za najem hišic na Kongresnem trgu v času evropskega prvenstva

Zavod Turizem Ljubljana bo gostinske hišice na Kongresnem trgu v času evropskega prvenstva v košarki oddal v najem petim gostincem, so sklenili danes. Na voljo je bilo sedem hišic, katerih cena najema je znašala 7000 evrov brez DDV, a so prejeli le pet popolnih vlog. Celotno prizorišče bodo začeli pripravljati 26. avgusta. Več na www.dnevnik.si.

Ljubljanski grad v zadnjih sedmih mesecih obiskalo več kot pol milijona turistov

Osrednjo turistično točko prestolnice, Ljubljanski grad, največ turistov praviloma obišče avgusta. Na glavnem vhodu in zgornji postaji vzpenjače so v zadnjih sedmih mesecih zabeležili nekaj manj kot 550.000 obiskovalcev, dobrih 37.000 več kot v enakem obdobju lani. Čisti prihodek od prodaje vozovnic pa je lani znašal dobrih 532.000 evrov. V Javnem zavodu Ljubljanski grad glede na živahen utrip v vročih poletnih dneh upajo, da bo avgust tudi v prihodnje najbolj obiskan mesec v letu. Dober obisk pričakujejo tudi v septembru, ko bo Ljubljana v znamenju največjega športnega dogodka, za katerega so na Gradu pripravili posebno ponudbo, t. i. EuroBasket vstopnico. Tudi sicer se nadejajo dobre turistične sezone. Več na www.dnevnik.si.

Pečečnik užaljeno odstopil od projekta

Poslovnež Joc Pečečnik, ki je nameraval z občino Grosuplje ustanoviti skupno delniško družbo Casino Grosuplje in prek javno-zasebnega partnerstva zaprositi državo za tako imenovano veliko koncesijo, je včeraj odstopil od projekta. V pismu občinskim svetnikom je zapisal, da ne želi delovati tam, kjer njegovo delo ni spoštovano in kjer se ljudje igrajo z belim kruhom. Odločitev Pečečnika ni povsem nepričakovana, saj je že pred časom »zagrozil«, da bo igralniško dejavnost kar najhitreje preselil drugam ali jo celo zaprl, če bodo Grosupeljčani podprli civilno iniciativo, ki je zbirala podpise za razveljavitev sklepa občinskega sveta o soglasju za ustanovitev delniške družbe Casino Grosuplje. A petim občinskim svetnikom je uspelo prepričati zadostno število občanov – zbrali so 866 podpisov – tako da je moral župan Peter Verlič začasno prižgati rdečo luč skupnemu projektu poslovneža in grosupeljske občine. Občinski svetniki naj bi o usodi igralniškega projekta vnovič odločali na seji konec tega meseca, a jih je Pečečnik z »nepreklicnim odstopom od projekta« prehitel. Več na www.dnevnik.si.

Po petih letih vendarle v obnovo

Trboveljski župan Vili Treven je s podjetjem Kolektor Koling podpisal pogodbo za rekonstrukcijo in energetsko obnovo Osnovne šole Trbovlje. Idrijska družba je za izvedbo del oddala ponudbo v višini 2,5 milijona evrov, na občini pa predvidevajo, da bo celotna naložba znašala okoli 2,7 milijona evrov. Pri tem se bo občina za 15 let zadolžila za 2,4 milijona evrov, 166.000 evrov bo iz kohezijskih sredstev za energetsko obnovo jugovzhodnega dela šole prispevalo ministrstvo za infrastrukturo in prostor, predvidoma 933.000 evrov pa bodo po koncu energetske obnove prejeli še od Eko sklada. Rok za dokončanje del je maja prihodnje leto. S projektom obnove šole so se sicer na občini pričeli ukvarjati že pred petimi leti, sprva zgolj z nadzidavo z učilnicami in spremljajočimi prostori, za kar so takrat že pridobili tudi gradbeno dovoljenje, potem pa so se glede na zahtevnost projekta in možne vire financiranja odločili še za celotno energetsko obnovo osrednjega dela šole vključno s telovadnico, ter drugo fazo, ki zajema energetsko obnovo jugovzhodnega (JV) dela osnovne šole. Več na www.dnevnik.si.

Osnovna šola Trbovlje

Pet ponudb in nova revizija za Poljansko obvoznico

Po Poljanski obvoznici bi moral ta mesec steči promet. Toda včeraj so na Direkciji RS za ceste (DRSC) že na tretjem razpisu šele odpirali ponudbe za drugo in tretjo etapo gradnje, ki je bila ustavljena zaradi stečaja ajdovskega Primorja. A obeta se nov zaplet: že 9. avgusta je namreč Gradbeno podjetje Tržič vložilo zahtevek za revizijo razpisne dokumentacije. Cenovno najugodnejšo ponudbo za dokončanje del na drugi in tretji etapi obvoznice je s 24,08 milijona evrov oddalo podjetje Integral inženjering, a. d., Bosna in Hercegovina in partner Gorenjc d. d., najdražji je bil avstrijski Strabag, ki bi dela dokončal za 29,4 milijona evrov. Prijavili so se še Euroasfalt iz BiH, hrvaška Hidroelektra Niskogradnja, in Gorenjska gradbena družba (GGD) s partnerjema OHL ŽS a. s. in Iskra Sistemi. Več na www.delo.si.

Tri kranjske zapravljene priložnosti

Kanjon Kokre, Čukov bajer in umetno Kranjsko jezero so v turističnem pogledu prepuščeni posameznikom, saj občina do zdaj ni imela zamisli, kako jih urediti. A zdaj se bo morda le kaj premaknilo. Najbliže premiku na bolje je trenutno kanjon reke Kokre, ki deli Kranj na dva dela. Reka od Jezerskega do Kranja pomeni trenutno priložnost za osvežitev, ribiški revir in – zamujeno turistično priložnost. Zavod za turizem Kranj želi v prihodnje oživiti kanjon, ki je slikovit s kranjskih mostov, a še vedno slabo prehoden, nedostopen, neurejen. Marsikje bi ga že spremenili v naravno znamenitost in mu dodali še kakšno povezano ponudbo. Več na www.dnevnik.si.

Čukov bajer_Kranj

Smrad v Ribčevem lazu moti turiste

Čistilna naprava v Ribčevem Lazu, le streljaj od Bohinjskega jezera, je na vrhuncu turistične sezone preobremenjena in ne zmore predelati velikih količin odplak. Zato del odpadne vode konča v Savi Bohinjki, hkrati pa na območju Ribčevega Laza občasno zelo smrdi. Turistični delavci sredi poletne sezone neradi govorijo o smradu in težavah, ki jih imajo zaradi tega v zadnjih letih. Opozarjajo, da jim novinarsko poročanje o tem lahko le odžene goste in naredi več škode kot koristi. Več na www.delo.si.

Bled: reševalec iz vode le v Grajskem kopališču

Na Bledu uradno deluje le eno kopališče z organizirano reševalno službo, preostalih nekaj tisoč kopalcev pa lahko v primeru nesreč upa le na pomoč drugih kopalcev ali blejskih gasilcev in potapljačev. Vendar ob klicu na pomoč gasilci za prihod na mesto nesreče potrebujejo od šest do sedem minut, kar je za utapljajočega lahko že prepozno. Država reševalno službo predpisuje le za kopališča, za kopalne vode pa ne, čeprav se tam lahko kopa tudi tisoč in več kopalcev. Po podatkih ministrstva za kmetijstvo in okolje je v Sloveniji 48 območij kopalnih voda. Na Bledu je po vladni uredbi določeno eno (Grajsko) kopališče in štiri območja kopalnih voda (Mala Zaka, Velika Zaka, pod Vilo Bled, pri Grand hotelu toplice). Več na www.delo.si.

Kopališče_Bled

Vročina na Gorenjsko prignala več turistov

Gorenjska turistična središča so na vrhuncu sezone polno zasedena. Turistični delavci so zadovoljni z dosedanjim potekom sezone tako v Bohinju, kjer beležijo podobno število nočitev kot lani, kot na Bledu in v Kranjski Gori, kjer je letošnji obisk še boljši. Na roko jim gre tudi vreme, saj se številni gostje pridejo na Gorenjsko nekoliko ohladit. »Letošnja sezona je do sedaj dobra,« je zadovoljna direktorica Turizma Bled Eva Štravs Podlogar. Že junij je bil boljši kot lanski, enako velja za julij, ko so se napolnili ne le hoteli temveč tudi zasebne namestitve in kamp. »Dobro so zasedeni tudi okoliški kraji od Radovljice in kampa Šobec do Bohinja, ker daje destinaciji pravi turistični utrip,« je izpostavila Štravs Podlogarjeva in dodala, da bo do sredine avgusta Bled polno zaseden. Več na www.delo.si.

Centrum in kulturno središče Maks ostajata nezgrajena

Med nedokončanimi gradbenimi projekti v Mariboru bodeta v oči dva večja, vsak na svojem bregu Drave: na levem skelet Centruma, na desnem bregu pa ogromna gradbena jama nesojenega kulturnega središča Maks. Že dolgo lahko Mariborčani v središču mesta opazujejo nedokončan poslovno-stanovanjski kompleks Centrum, ki stoji na robu Trga Leona Štuklja. Gradnje se je konec leta 2008 lotil mariborski MTB, a objekta to gradbeno podjetje, ki je od marca 2011 v stečaju, ni nikdar končalo. Tako zdaj ob Ulici slovenske osamosvojitve stoji objekt v skupni izmeri 10.312 kvadratnih metrov, dokončan do tretje gradbene faze; petnadstropna stavba nima ne oken ne fasade. Več na www.delo.si.

Neodkončani Centrum_Maribor

Končno obnova ene najbolj uničenih cest v Mariboru

Del zelo prometne ceste v Ulici pariške komune, ki je ena od najbolj uničenih v Mariboru, bo končno dočakal obnovo. Začela se bo v ponedeljek, občina pa jo je zaupala Nigradu. Med prenovo bodo sedanje montažno krožišče spremenili v semaforiziranega. Komunalno podjetje je edino oddalo ponudbo na javni razpis za obnovo Ulice pariške komune na odseku od Framske do Žitne ulice, po besedah dosedanjega prvega moža Srečka Hvauca, ki je v sredo odstopil kot direktor, pa bodo sanacijo opravili za nekaj manj kot 684.000 evrov. Več na www.delo.si.

Dom starostnikov naprodaj za 2,3 milijona evrov

Podjetje Stavbar IGM iz Hoč poskuša ponovno prodati svoj 75-odstotni delež v družbi Sončni dom, ki ima v lasti istoimenski dom starostnikov v Mariboru. Izklicna cena je 2,3 milijona evrov. »Interes je,« pravi direktorica Stavbarja IGM Barbara Kos. Za odprodajo 75-odstotnega deleža Sončnega doma si Stavbar IGM, ki je v prisilni poravnavi, njegov lastnik pa je Primorje v stečaju, prizadeva že več let; kupca so iskali že leta 2009, a pogovori s potencialnimi ponudniki, med katerimi je bil tudi konzorcij podjetij iz Avstrije, takrat niso pripeljali do prodaje. Zdaj Stavbar, ki se ukvarja s proizvodnjo gradbenih materialov (betona in betonskih izdelkov), zbira nezavezujoče ponudbe za Sončni dom. Več na www.delo.si.

Občinska revizija pri poslovanju zavoda Maribor 2012 ugotovila nepravilnosti

Mariborska občinska revizija je ugotovila, da zavod Maribor 2012, ki je vodil lansko Evropsko prestolnico kulture (EPK), ni vedno posloval pravilno in transparentno. Direktorica zavoda Suzana Žilič Fišer s končnim revizijskim poročilom ni seznanjena, zato ga ne komentira, vztraja pa, da so vedno delovali skladno s priporočili in zahtevami občine. Izredna notranja revizija, ki jo je naročila mariborska občina, je po poročanju današnje izdaje časnika Večer prišla do zaključka, da je bil sistem notranjih kontrol v zavodu Maribor 2012 pomanjkljiv. Javni zavod torej ni vedno sledil načelom učinkovitosti, gospodarnosti in javnega naročanja, kar nekaj nepravilnosti naj bi bilo ugotovljenih tudi pri sklepanju pogodb z zunanjimi sodelavci in zaposlovanju. “Posledično se aktivnosti ne izvajajo vedno na način, ki bi zagotovil pravilno, transparentno in smotrno porabo proračunskih sredstev Mestne občine Maribor,” je po navedbah časnika v končnem poročilu o opravljeni izredni reviziji v zavodu Maribor 2012 za lansko leto in prve tri mesece letošnjega leta ocenila revizorka Špela Kramberger. Več na www.dnevnik.si.

Ustvarjalnost predrami bolj kot kava

Zamisel o oživljanju mestnih trgov z umetniškimi stojnicami ni nekaj novega. Podobne sejme, ki ob koncu tedna v stara mestna središča pritegnejo nove obiskovalce, namreč poznajo tako v Ljubljani kot v veliki večini ostalih evropskih mest. Kar se zdi večja novost, je predvsem pozitivno vzdušje, ki ga ArtMar, mariborska art prireditev z izvirnimi umetniškimi in obrtniškimi izdelki ter bogatim spremljevalnim programom, eno soboto v mesecu pripelje na Grajski trg. Več na www.vecer.com.

Arso se Perniškemu jezeru ne more odreči

Rešitev za težave ob novem množičnem poginu rib v Perniškem jezeru, o čemer poročamo zadnje dni, je dež. Ta bi dvignil gladino vode v akumulaciji. Za tiste ribe v zgodnjem delu jezera, ki še živijo, bi prinesel odrešitev. Do onih v spodnjem delu, ki ta čas ob velikem smradu razpadajo, pa bi lahko prišli delavci Dušana Rapoca, lastnika podjetja Riba Maribor. Tri kontejnerje z enajstimi tonami rib so prejšnji teden že odpeljali na predelavo. Lastnik Perniškega jezera je vendarle znan – Agencija RS za okolje. A tam ugotavljajo, da akumulacije, za katero sicer skrbijo, še niso prevzeli “v celoti”; poginule ribe so še v jezeru, nevarnosti za širitev bolezni za zdaj naj ne bi bilo. Več na www.vecer.com.

Bodo z jaški pokopali evropska sredstva?

Dela v okviru projekta odvajanja in čiščenja odpadne vode v porečju Drava–Zgornja Drava, gradnje kanalizacije ter gradnje čistilne naprave v občinah Muta in Vuzenica se na Muti tudi poleti pospešeno nadaljuje in jih tudi odločba inšpekcije, ki izvajalcem in podizvajalcem nalaga izkop neustrezno vgrajenih jaškov, ni ustavila. Kot smo v Dnevniku že poročali, bi morali na gradbišču izkopati 25 že vgrajenih, a neustreznih kanalizacijskih jaškov z lito muldo, ki jim je poteklo slovensko tehnično soglasje (STS). Več na www.dnevnik.si.

Za več življenja v mrtvicah reke Mure

Na območju mrtvic Mure ob Petišovskem jezeru in na delih mrtvice Nagy Parlag v okolici Petišovec so včeraj začeli sekati odvečno zarast in čistiti mulj. V okviru projekta Ohranjanje in upravljanje sladkovodnih mokrišč v Sloveniji (Wetman) bodo do oktobra odstranili približno 54.000 kubičnih metrov materiala. Izkop mulja iz okopnelih delov mrtvic, ki niso več pomembnejši habitati ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, bo po besedah predstavnikov zavoda za varstvo narave podaljšal življenjsko dobo pilotnih mrtvic ter izboljšal stanje habitatov tarčnih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, ki bodo obnovljene dele mrtvic naselile v nekaj letih po izvedbi. Dela opravlja družba Pavčnik, stala bodo približno 140.000 evrov. Več na www.delo.si.

Poletne ohladitve v razgretem mestu

Danes, jutri in še prihodnji konec tedna bo med sedmo in osmo uro zvečer odprto drsališče v celjskem Mestnem parku, drsanje pa bo brezplačno. Čeprav so se temperature v zadnjih dneh znižale, otroci vse do odprtja pred nekaj tedni vztrajno oblegajo novo talno fontano na prenovljenem Krekovem trgu (na fotografiji) nasproti železniške postaje. Z občine so opozorili, da voda v fontani kroži in jo razkužujejo z bromom, zato ni primerna za pitje in lahko draži sluznico. Letos je bilo bolj kakor prejšnja leta obiskano tudi Letno kopališče Celje ob Savinji na Otoku, ki je že 50 let poletno zbirališče Celjanov. Bazeni bodo predvidoma odprti do konca avgusta, med tednom do sedme, ob koncih tedna pa do osme ure zvečer. Več na www.delo.si.

Krekov trg_Celje

Komunala predvideva izjemno turistično zasedenost v Posočju

Manjši lastniki turističnih nastanitev v zgornjem Posočju so že drugo leto nejevoljni, ker jim Komunala Tolmin ne glede na zasedenost zaračuna pavšal za komunalne storitve. Obračunavanje, ki so ga potrdili občinski sveti, namreč predvideva, da so nastanitve tri mesece polno zasedene. Občinski odlok predpisuje pavšalno obremenitev ponudnikom z največ 14 turističnimi posteljami, medtem ko se večji dogovorijo za obračun po dejanskih količinah odpadkov. Komunala je pred uvedbo novega režima storitve obračunavala glede na število odvozov. Več na www.delo.si.

V nevarnem križišču bodo ustavili promet

Vipavci že vse od avgusta 2009, ko je križišče ob izhodu s hitre ceste iz smeri Ajdovščine proti Podnanosu prestalo tehnični pregled, opozarjajo, da je slednje nevarno in nepregledno. Ker se v vsem tem času ni zgodilo nič, za 2. september ob 17. uri napovedujejo protestni shod. Prehoda za pešce tam ni, zato se bo najbrž moral na cesti tedaj slučajno pokvariti kakšen traktor, pravijo. »Opozarjali smo vse mogoče inštitucije, nazadnje Direkcijo za ceste in Družbo za avtoceste, a odgovora nismo dobili. Odgovorilo nam je le ministrstvo za promet, da je dokumentacijo odstopilo prvima dvema,« pravi vipavski župan Ivan Princes in razloži, da je sodu izbila dno izkušnja matere petih otrok – vseh pet je imela v avtomobilu – ko se je v križišču znašla v skorajda brezizhodni situaciji. V sprva praznem križišču je v hipu obstala med motoristom in tovornjakom. Ne prvi ne drugi se ne bi mogla pravočasno ustaviti. Kot izkušena poklicna voznica se je odločila pritisniti na plin in nesreči za las ušla. Več na www.dnevnik.si.

Kljub novogradnjam in obnovam čakalnih vrst ne bo

Med številnimi novogradnjami in obnovami vrtcev bodo prvi na svoj račun prišli solkanski malčki. Z novim šolskim letom se jih bo v obnovljen vrtec Julke Pavletič vselilo okrog 100. Z novo, 1,6 milijona evrov vredno naložbo, so v vrtcu v Solkanu zagotovili potrebne površine za oblikovanje petih oddelkov vrtca in ustrezne normative za izvajanje vzgojno-varstvene dejavnosti. V Kanalu že od konca šolskega leta brnijo stroji. Vrtec, ki je pokal po šivih in bil brez telovadnice ter pokrite povezave s kuhinjo, bodo dogradili do konca leta. Ta čas so malčki začasne igralnice dobili v sosednji osnovni šoli. Več na www.dnevnik.si.

Čezmejna izposoja koles je padla v vodo

Obe Gorici očitno ne bosta povezani s sistemom izposoje električnih koles. Novogoriška občina je namreč prekinila pogodbo z videmsko družbo In Bici, ki bi morala tako kot v sosednji Gorici tudi v mestu vrtnic poskrbeti za opremo postaj za izposojo koles. »Pogodbo z njimi smo sklenili že oktobra lani,« poudarja novogoriški župan Matej Arčon. Projekt čezmejne izposoje električnih koles ima resnično dolgo brado. Medtem ko v sosednji Gorici sistem izposoje uspešno deluje že od lanskega maja – Italijani so vanj na začetku vložili približno 172.000 evrov, od katerih je 140.000 evrov dalo italijansko ministrstvo za okolje – v Novi Gorici nanj brezuspešno čakajo že skoraj leto dni. Več na www.delo.si.

Sklad kmetijskih zemljišč bi objekte odstranil tudi kmetom

»Kako naj obdelujem štiri hektare oljčnika, če v njem ne smem imeti prav nobenega objekta. Če bodo uresničili napovedi, bodo uničili večino izolskih kmetov.« Tako je obupan eden naših najboljših oljkarjev, ki mu je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov naložil, naj v treh mesecih od poziva odstrani vse objekte. Oljkar, na katerega se je spravil sklad, se preživlja samo z oljkami. Ima jih 1100. Na izolskem podeželju je pred 30 leti začel urejati zaraščeno pokrajino in danes je njegov pridelek v ponos slovenskemu kmetijstvu. Toda po razlagah Sklada kmetijskih zemljišč bodo morali vsi najemniki zemljišč v izolski občini v treh mesecih od poziva odstraniti vse – celo ograjo, s katero varujejo kmetijsko mehanizacijo. Več na www.delo.si.

Po odstranitvi košev na obali manj smeti

V Krajinskem parku Strunjan opažajo precej boljši odnos do čistoče. Predvsem na izolskem delu obale krajinskega parka, najlepšem delu slovenske obale, so ugotovili, da za obiskovalci ostaja približno pol manj smeti kot lani. To so dosegli, paradoksalno, s tem, da so odstranili koše za smeti. V Krajinskem parku Strunjan so se na začetku julija lotili akcije, s katero so obiskovalce pozivali, naj se glede odpadkov obnašajo po pravilu, kakršno velja v hribih: vse smeti, ki jih prinesejo s seboj, naj tudi odnesejo. Prej se je dolga leta marsikomu zdelo, da lahko na obalo, še raje pa v morje, odvrže vse: od plastenk in pločevink, do čikov in PVC vrečk. Več na www.delo.si.

Ribiški pomol v Kopru končan, a z novimi zapleti

Prenova ribiškega pristana je končana, pravijo v upravi Mestne občine (MO) Koper, čeprav vseh del še niso opravili. Tehnični pregled napovedujejo konec meseca in nato uradno odprtje. Že zdaj se je zapletlo s privezi; občina namreč zahteva, naj policijska uprava preseli svoje čolne s sedanjih privezov. Občina se pri tem sklicuje na tri leta star odlok o ribiškem pristanu, ki določa mejo, do kod sega njegovo območje. Poleg tega na pravijo, da so soinvestitorji, država in evropski ribiški sklad, zelo strogi glede namenske porabe sredstev, zato policijski čolni v ribiškem pristanu ne bi smeli biti privezani. S tem so povzročili kar nekaj nevšečnosti državnim organom, ki imajo plovila so »od vedno«, že najmanj 30 let, privezana v bližini carinskega pomola. Koprska občina bi lahko z odlokom postavila drugačno mejo ribiškega pristana, pravijo predstavniki državnih organov. Več na www.delo.si.

 

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri