Demografski trendi: izseljevanje Slovencev

Selitveno gibanje: Lani se je odselilo največ Slovencev

Leta 2012 se je v Slovenijo priselilo 15.022 prebivalcev, odselilo 14.378. Število priselitev je bilo z letom 2011 višje za 6,7 odstotka, število odselitev za 19,6 odstotka, navaja Statistični urad RS (Surs). V Slovenijo se že trinajsto leto zapored odseli več Slovencev kot priseli, med tem ko je selitveni prirast tujih državljanov v Slovenijo že štirinajsto leto zapored pozitiven. Med prebivalci, ki so se v letu 2012 priselili v Slovenijo, je bilo 2.741 državljanov Slovenije in 12.281 tujih državljanov – najštevilnejši (73,4 odstotka) iz držav nekdanje Jugoslavije, 17,7 odstotka iz držav članic EU-27. V 90 odstotkih so se priselili v Slovenijo iz matične države. Več na www.delo.si.

Selitveno gibanje_Slovenija

Domovi za ostarele iščejo sistemsko rešitev

Da bi domovom za ostarele zagotovili vsaj kolikor toliko stabilno prihodnost mora država zagristi v spremembe, tudi zakonske. Uprave domov ne zahtevajo več denarja, ker vedo, da ga ni. Zahtevajo pa sistemske rešitve, ki bodo pripomogle k večji racionalizaciji. »Že leta zagovarjamo dve ključni intervenciji: da se sprejme zakon o dolgotrajni oskrbi in negi, ki bo omogočil, da se dejavnost, ki je sestavljena iz oskrbnega dela (hrana, stanovanje, čiščenje, socialna oskrba, ipd.) in zdravstvenih storitev združita. Zdaj sta namreč strogo ločena, čeprav se izvajata za iste uporabnike. Stroške oskrbe pokrivajo uporabniki sami, negovalne stroške pa čedalje manj pokriva zavod za zdravstveno zavarovanje. To ločevanje dejavnosti pomeni, da imamo dve kategorizaciji, dva sistema nadzorov, dva sistema oblikovanja cen, dva ločena kadrovska normativa, itd. Poenotenje teh dveh področij bi pomenilo precejšnjo racionalizacijo,« je pojasnil predsednik upravnega odbora skupnosti socialnih zavodov (SSZS) Boris Koprivnikar. Več na www.delo.si.

Še Marija Terezija je naredila boljši sistem

Kmetijsko ministrstvo je včeraj dalo na mizo nov izračun katastrskega dohodka, ki naj bi na ravni države zdaj znašal okoli 150 milijonov evrov, od tega 80 milijonov iz gozdarske in 70 iz kmetijske dejavnosti. KD za vinograde naj bi bil po novem enak po vsej Sloveniji – slabih 1400 evrov na hektar. Doslej je bil KD ocenjen na 61 milijonov evrov, spomladi je geodetska uprava (Gurs) to vrednost povišala na 311 milijonov, prejšnji mesec jo je znižala na minus 60 milijonov evrov, od včeraj pa je v igri 150-milijonski znesek skupne davčne osnove iz kmetijske in gozdarske dejavnosti. Več na www.dnevnik.si.

Iz katastrskega dohodka je spet nastala mineštra

V medresorskem usklajevanju sta uredbi o novih izračunih katastrskega dohodka (KD), ki izzivata jezo in posmeh hkrati. V večini kmetijskih panog naj bi bil KD negativen, precej višji kot doslej pa znova za vinograde, sadovnjake in gozdove. “Travinje ima višji KD kot njive. Iz letala se vidi, da to ne gre!”opozarjajo poznavalci. Ministrstvo za finance oziroma njegova davčna uprava s kmeti nima sreče, da bi od njih pobrala, kar je »cesarjevega«. Ob tem, da se upirajo obdavčitvi kmetijskih in gozdnih zemljišč, modrim glavam v državnih institucijah nikakor ne uspe izračunati, kolikšen je katastrski dohodek na slovenskih kmetijah (to je pričakovani dohodek za določeno kulturo na določenem zemljišču, od katerega se odštejejo proizvodni stroški). Tako so se letos že drugič pošteno osmešili z izračunom. Do aprila je veljalo, da znaša KD na državni ravni, ki je podlaga za obdavčitev kmetov, 61 milijonov, potem je poskočil na 311 milijonov, po najnovejših izračunih geodetske uprave (Gurs) pa naj bi zdrsnil na minus 60 milijonov evrov. To pomeni, da slovensko kmetijstvo povečini prideluje izgubo in da država od kmetov ne bo mogla pobrati pavšalnega davka, ki ga plačujejo preko KD. Več na www.dnevnik.si.

Vinogradi2

Bratuškova verjame v dogovor z Italijo glede Žavelj do oktobra

Predsednica vlade Alenka Bratušek verjame, da bo Slovenija skupaj z Italijo do oktobra, ko naj bi bil znan končni seznam prednostnih energetskih projektov, našla rešitev glede za Slovenijo spornega plinskega terminala v Žavljah. “Skupaj z Italijo iščemo rešitev v smeri, da bomo vsi zadovoljni,” je dejala v okviru obiska na Bledu. Več na www.dnevnik.si.

Z reševanjem pravic najemnikov denacionaliziranih stanovanj se bo ukvarjala posebna skupina

Vlada je danes sprejela sklep o imenovanju, sestavi in nalogah medresorske delovne skupine, ki bo preučila možnosti reševanja položaja najemnikov, prejšnjih imetnikov stanovanjske pravice v denacionaliziranih stanovanjih. Med nalogami skupine je tudi tehtanje in usklajevanje možnih rešitev ter določitev optimalnega predloga. Združenje najemnikov Slovenije je namreč pred Evropskim sodiščem za človekove pravice sprožilo tožbo zoper Slovenijo zaradi krivic oz. domnevne diskriminacije, saj po stanovanjskem zakonu niso mogli odkupiti stanovanj kot ostali imetniki stanovanjske pravice, ki so živeli v družbenih stanovanjih. Poleg tega opozarjajo tudi na višino najemnin, ki naj bi naraščale ter na trgu dosegale nivo tržnih najemnin, navaja Urad vlade za komuniciranje (Ukom) v sporočilu po seji vlade. Več na www.dnevnik.si.

Turistična sezona: za pivo manj

Turistični delavci po vsej Sloveniji ugotavljajo, da je letošnja poletna sezona po obisku podobna lanski, le da je potrošnja marsikje opazno manjša. To vedo predvsem gostinci: če je turist pred leti brez zadržkov spil dve pivi, zdaj le še eno. Turisti vse bolj gledajo na stroške, tudi pri prehrani. Te dni vsak dan potuje skozi Slovenijo po skoraj milijon turistov. Le manjši delež (manj kot deset odstotkov) jih ostane v državi. Danes bo Statistični urad RS objavil podatke za pol letni obisk. Prvi meseci leta so pokazali upad obiska, že v mesecu maju so se podatki bistveno izboljšali. Tako, da večjih odstopanj po številu turistov in prenočitev ni pričakovati, navkljub manjšemu prihodu Italijanov. So pa namesto njih prišli drugi v večjem številu. Večji problem je poraba. Sploh ni nujno, da je poraba gostov nižja zgolj zaradi večjega varčevanja (stiskanja) turistov. Marsikje v turizmu denarja ne znajo zaslužiti. Ob slovenskih avtocestah, denimo, kjer je poleti daleč premalo restavracij in postajališč za vse milijone ljudi, ki zato raje potujejo mimo. Več na www.delo.si.

Skrite nevarnosti rek in gramoznic

V pasji vročini, ki je te dni zajela tudi Slovenijo, ljudje iščejo različne načine osvežitve. Tudi na divjih kopališčih kot so reke, jezera, gramoznice in ribniki, kjer pa je kopanje vse prej kot varno. Morda niti ne toliko zaradi kakovosti vode kot zaradi nevarnosti utopitve. Policija je v prvih šestih mesecih obravnavala pet utopitev, bolj odmeven primer je bila po besedah Draga Menegalije z Generalne policijske uprave utopitev dveh v Soči. V policijski statistiki v obdobju 2008–2012 je sicer 80 utopitev, največ v rekah, kar 30, precej manj pa v morju (osem), bazenih (devet) in jezerih (devet). Preostali kraji utopitev (24) so zelo različni, je zapisal Menegalija, od domače kopalne kadi do gramoznic. Več na www.delo.si.

Skok v Ljubljanico

Baloni se lahko vrnejo na slovensko nebo

Slovenski balonarji so končno dobili pravilnik o vzletnih mestih in pristajalnih območjih za balone in zračne ladje. To naj bi bil pogoj, da se na naše nebo vrnejo baloni, ki jih zdaj skoraj leto dni nismo videli. Agencija za civilno letalstvo je namreč po balonarski tragediji, ki se je na Ljubljanskem barju zgodila avgusta lani, najprej prizemljila balonarje, za njimi pa še jadralne padalce in zmajarje. In medtem ko so v Franciji pred dnevi balonarji hkrati s 491 toplozračnimi baloni postavili rekord, so naši v petek po skoraj letu dni vendarle dočakali predpisane pogoje, pod katerimi bi smeli leteti. Več na www.delo.si.

Zaradi zlorab bi ukinili zemljiški dolg

Do septembra se bodo na ministrstvu za pravosodje odločili, kako preprečiti zlorabe zemljiškega dolga. Na svoje nepremičnine ga je namreč vpisalo več slovenskih menedžerjev, ki jim grozijo visoke odškodninske tožbe. Poplava vpisov zemljiškega dolga, s katerimi toženi menedžerji pred rubežem upnikov in zasegom s strani organov pregona zavarujejo svoje vile, stanovanja, počitniške rezidence in posestva, je prisilila ministra za pravosodje Senka Pličaniča, da se urgentno loti spreminjanja zakonodaje. Na mizi je celo ukinitev tega orodja za zavarovanje dolga. Več na www.dnevnik.si.

Ljubljanska mestna menedžerka: »Center ima prednost.«

Mestni menedžer je nova funkcija, ki jo je letos uvedla ljubljanska občina, nanjo pa je bila imenovana Irena Razpotnik, prej vodja oddelka za gospodarske dejavnosti in promet, po novem pa zaposlena v kabinetu župana. Imenovanje je rezultat dveletnega projekta uvajanja mestnega marketinga, ki je potekal pod vodstvom Gospodarske zbornice Slovenije. Glavne naloge mestnega menedžerja so skrb za marketing trgovine na drobno in turistične ponudbe, upravljanje praznih prostorov ter povezovanje med mestom, podjetniki in turizmom. Več na www.delo.si.

MOL: Dunajska bo šestpasovna, dva pasova za LPP

Načrti in obljube Zorana Jankovića, da bo Ljubljana dobila šestpasovne vpadnice, na katerih bo en pas na vsaki strani namenjen javnemu prometu, so znani že iz njegovega prvega županskega mandata. Z novim prostorskim načrtom so bili leta 2010 vzpostavljeni pogoji za širitev vpadnic. Kaže, da bo prihodnje leto, tik pred iztekom njegovega drugega mandata, vendarle narejen prvi korak k širitvi Dunajske ceste. Občinski prostorski načrt sicer predvideva širitev treh vpadnic: Dunajske, Celovške in Tržaške. Občina je v zadnjem glasilu Ljubljana za obdobje med marcem in majem prihodnje leto napovedala prenovo Dunajske in ureditev rumenih pasov. In kaj konkretno to pomeni? Več na www.delo.si.

Center za mediacije bo vodilo društvo mediatorjev

Na razpisu za izbiro izvajalca, ki bo prihodnjih pet let izvajal mediacije pri mestni občini, je bilo z največjim številom prijavljenih mediatorjev izbrano Društvo mediatorjev Slovenije. Po napovedih predsednice društva Mirjane Kranjčevič bodo začeli delati predvidoma oktobra. Več na www.delo.si.

Ljubljana bo dobila posodobljeno karto hrupa

Promet osebnih in tovornih vozil v MOL je glavni povzročitelj čezmerne onesnaženosti z nevarnimi prašnimi delci in rakotvornimi emisijami iz izpušnih cevi. Enako velja za hrup. Kolikšen je ta problem, pa bomo izvedeli iz novelirane občinske karte hrupa. Na nedavni razpis za novelacijo občinske karte hrupa, prvo ocenjevanje in zasnovo obratovalnega monitoringa za ceste z letnim pretokom več kot milijon vozil so se prijavili trije izvajalci. Podjetji Boson in ZVD samostojno, podjetje A-projekt pa skupaj z družbo PNZ. Več na www.delo.si.

Na obzorju nova tožba zaradi zapornic v BS3

Zapornice na parkiriščih v naselju BS3 že več kot leto ne delujejo, saj jih je občina po razsodbi okrajnega sodišča julija lani odstranila. Stanovalci so menda v projekt doslej vložili več kot 200.000 evrov, kot kaže, pa občina dokončnih odgovorov glede zapornic nima. Čeprav je dostop z avtomobilom v BS3 že leto dni neoviran, so stanovalci prepričani, da zgodbe še ni konec. Predvsem jih zanima, kaj bo z denarjem, ki so ga morali odšteti za delovanje zapornic. Na MOL smo zato naslovili več vprašanj. Več na www.delo.si.

Sporni hiši pod Šmarno goro na vrhovnem sodišču

Stanovalec iz Šturmove ulice se je s podporo sosedov nedavno odločil, da bo spor proti zanje nezakoniti gradnji dveh večstanovanjskih objektov podjetja Dardi pod Šmarno goro nadaljeval še pred vrhovnim sodiščem. Z revizijo bodo poskušali izpodbiti sodbo upravnega sodišča. Kot je v dopisu sosedom zapisal Andrej Stropnik, eden glavnih nasprotnikov gradnje obeh objektov investitorja Dragoljuba Vukićevića, se je za vložitev zahtevka za revizijo sodbe, s katero je upravno sodišče 23. maja letos zavrnilo ugovore stanovalcev in še enkrat potrdilo gradbeno dovoljenje, odločil iz več razlogov. Ne izkoristiti vseh pravnih sredstev, in to po številnih prerekanjih, po njegovem ni modro. Učinki uspešne revizije so lahko ogromni, neuspeh pa stanja ne bi spremenil. Več na www.delo.si.

Na razpis za saveljske vrtičke le dve prijavi

Na razpis za sanacijo nekdanjega vojaškega odpada in preureditev dela travnika v vrtičke je MOL prejela dve ponudbi. Poslali sta ju podjetje Lavaco iz Ljubljane in NG – Nizke gradnje iz Novega mesta. Na torkovem odpiranju ponudb je Lavaco oddal cenejšo ponudbo, saj je delo pripravljen opraviti za dobrih 141 tisočakov (brez davka), medtem ko bi ga novomeško podjetje izvedlo za 151 tisočakov. Več na www.delo.si.

Travnik v Savljah_Ljubljana

Novi saveljski vrtički bodo le na delu travnika

Nejasnosti v zvezi s sanacijo nekdanjega vojaškega odpada ob Glinškovi ploščadi in ureditvijo novih vrtičkov ni več. Enemu od morebitnih ponudnikov je MOL na vprašanje o obsegu prenove namreč odgovorila, da bodo urejali le travnik na levi od glavnega vhoda. Kot so še pojasnili na občini, izvajalci ne bodo posegali v asfaltirano površino ob vhodu, nihče ne bo rušil hiše, ki jo že leta zasedajo radioamaterji radiokluba Triglav, prav tako ne bodo posegali v obstoječe vrtičke, ostala pa bo tudi nekdanja vojaška žičnata ograja okoli kompleksa. Več na www.delo.si.

Občina morala zavrniti le šesterico od 28 prijavljenih

Komisija za izvajanje projekta Ljubljana, moje mesto je sestavila seznama objektov, ki so se potegovali za sofinanciranje obnove stavbnih lupin za obdobje 2014 do 2017. Od 28 prijavljenih se jih je nanju uvrstilo 22. Ena prijava ni ustrezala pogojem, za pet drugih pa je zmanjkalo denarja. Kot piše v poročilu komisije, je bila med vsemi vlogami le ena taka, ki ni ustrezala razpisnim pogojem (in sicer za prenovo stavbe na Trgu MDB 14). Po točkovanju so na prvi prednostni seznam, pri katerem je izvedba predvidena v letih 2014 in 2015, uvrstili 17 ljubljanskih spomeniško zaščitenih objektov, na drugega, z izvedbo v letih 2016 in 2017, pa pet. Za stavbe na Zemljemerski 11 in 13, Slovenski 10, Einspielerjevi 25 in Igriški 12, ki sicer izpolnjujejo razpisne pogoje, so se odločili, da jih ne uvrstijo v program sofinanciranja, ker bi z dodelitvijo denarja presegli predvideno proračunsko kvoto. Več na www.delo.si.

Pri odpiralnih časih lokalov bolj papeški od papeža

Medtem ko bodo gostinski lokali v Velenju v času košarkarskega prvenstva lahko obratovali 24 ur na dan, bodo morali v prestolnici vse gostinske vrtove zunaj ožjega mestnega središča pospravljati že ob 22. uri, torej sredi tekme. Bliža se največje športno tekmovanje, ki ga je kadar koli doslej gostila samostojna Slovenija, evropsko prvenstvo v košarki. Dogodek bo med drugim velika poslovna priložnost za vse, ki živijo od turizma – tudi za gostince. Ljubljanska mestna oblast je zato pompozno sprejela sklep, da bodo lahko v času prvenstva, od 31. avgusta do 19. septembra, na vrtovih lokalov v ožjem mestnem jedru namesto do 24. ure stregli do 1. ure naslednjega dne. Zadnji konec tedna, ko bodo najboljše košarkarske ekipe igrale polfinalne in finalne obračune v dvorani Stožice, pa bodo lahko navijači po središču mesta dobili kaj za pod in na zob vse do 5. ure zjutraj. Več na www.dnevnik.si.

Skrbi jih tehnika, ne okolica

V tretje gre rado, je upala komisija na včerajšnjem odpiranju ponudb, prispelih na razpis za vzpostavitev nadzora vstopa v dvorano in na stadion v Stožicah. Kot na prejšnjem, je tudi zdaj dobila le ponudbo podjetja Skidata AG, a tokrat z več kot prepolovljeno ceno. Ponudbena cena Skidate, za katero bi za delovanje usposobila čitalnike vstopnic, je 103.493 evrov (z DDV), torej več kot pol manj od njihove ponudbe na drugem razpisu, ko so hoteli 236 tisočakov. To je bil tudi glavni razlog za ponovitev razpisa, saj je cena krepko presegala občinsko oceno vrednosti javnega naročila, ki je znašala slabih 120 tisoč evrov. Komisija naj bi ponudbo pregledala in odločitev o izbiri izvajalca sprejela še ta teden, saj je rok za postavitev sistema zelo kratek, do 26. avgusta. Več na www.delo.si.

Stožice2

Osvežujoče, a lahko tudi za zdravje škodljivo

V teh vročih poletnih dneh nekateri najhitrejšo in najlažjo osvežitev najdejo v bližnji reki. Tudi v glavnem mestu je tako, čeprav ne Ljubljanica ne Sava nista primerni za kopanje. Kopanje med drugim ni priporočljivo zaradi morebitnih posledic za zdravje. Več let je župan Zoran Janković napovedoval, da bo leta 2012 Ljubljanica po dolgem času spet primerna za kopanje. Napoved se ni uresničila, kakovost vode za kopanje ni ustrezna niti letos, po vsej verjetnosti pa se Janković in drugi meščani ne bodo mogli varno kopati še najmanj tri leta. Več na www.delo.si.

Civilne iniciative iz Polja proti državi

Civilne družbe in iniciative iz ČS Polje se še naprej z vsemi silami borijo proti delovanju Papir Servisa v Vevčah, a jim na njihove pritožbe, peticije in zahteve različni državni organi niti ne odgovarjajo, ampak se jim izmikajo. Šest državljanskih pobud, iniciativ in uličnih odborov ter Ribiška družina Vevče že dobra dva tedna zaman čakajo na odziv okoljskega ministra Dejana Židana, Agencije za okolje in evropskega komisarja za okolje Janez Potočnika na svojo peticijo proti selitvi in nezakonitemu delovanju Papir servisa v Vevčah. Že 11. julija so jim namreč poslali več kot 1500 podpisov ljudi iz ČS Polje. Več na www.delo.si.

V Mostah in Polju dva tedna brez tople vode

Energetika Ljubljana bo v ponedeljek prekinila dobavo toplotne energije za pripravo sanitarne tople vode na območju Moste-Polje, in sicer v Štepanjskem naselju, Štepanji vasi, Zgornji Hrušici, v območju med Miklavčevo, Povšetovo in Puterlejevo ulico ter delu Zaloške in Kajuhove ulice. Prekinitev bo posledica zamenjave glavnega vročevoda in bo trajala do predvidoma 10. avgusta, so sporočili iz javnega podjetja, kjer poudarjajo, da so vzdrževalna dela nujna, saj gre za pripravo vročevodnega omrežja na prihodnjo ogrevalno sezono. Po zamenjavi cevovoda se bodo nadaljevala zaključna gradbena dela za vzpostavitev terena v prvotno stanje – gradbena dela se bodo izvajala do konca meseca avgusta 2013. Več na www.delo.si.

Pastirji samovoljno betonirali po planšarskem naselju

Nekaj deset metrov betonske poti skozi planšarsko naselje je dvignilo temperaturo tudi na Veliki planini, kjer so si nedovoljen in neustrezen poseg v varovano kulturno dediščino samovoljno privoščili pastirji. Kot pravijo, le zato, da bi si olajšali delo. »Kar naj pridejo kdaj še sem gor na planino tisti, ki sedijo v pisarnah in za računalniki odločajo o tem, kaj je prav in kako naj živimo in pasemo tu gor na planini. Naj pridejo, ko divja neurje, in si ogledajo, kaj nam takrat naredi s cesto, naj vidijo, kako težko je v suši za krave, ko ni vode,« se je včeraj hudovala družba pastirjev, ki je pred dnevi samovoljno zabetonirala nekaj deset metrov kolovozne poti skozi planšarsko naselje na Veliki planini, kjer že leta pasejo krave. Več na www.dnevnik.si.

Velika planina

Okoli Šumberka po lepši in širši poti

Poletne dni v občini Domžale izkoriščajo za gradnjo in urejanje številnih naložb, ki bodo polepšale in vplivale na kakovostnejše življenje občanov. V občini Domžale so to poletje bogatejši za nov most čez Kamniško Bistrico na Škrjančevem, ki pomeni dodaten korak v urejanju zelene rekreacijske osi ob Kamniški Bistrici in povezovanju domžalske in kamniške občine ter Arboretuma Volčji Potok. Most je namenjen pešcem in kolesarjem. Prav tako pa nameravajo v občini s pomočjo evropskih evrov še to poletje urediti rekreativno pot okoli Šumberka. Več na www.dnevnik.si.

EU sredstva za projekt oskrbe s pitno vodo na območju Save

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je izdal odločbo o dodelitvi evropskih sredstev za projekt oskrbe s pitno vodo na območju zgornje Save. Vrednost projekta, ki se bo predvidoma zaključil do konca leta 2015, je ocenjena na 11,1 milijona evrov, od tega bo 6,5 milijona evrov prispeval kohezijski sklad. Kot so danes sporočili z ministrstva, projekt vključuje naložbe v ureditev stanja na vodovodnih sistemih z izgradnjo transportnega vodovoda Bašelj – Kranj z vodohranom in objektom ultrafiltracije ter transportnega vodovoda Zadraga – Naklo. Ta bo iz vodnih virov v občini Tržič zagotovil nov vodni vir za občino Naklo in rezervni vir za vodovodni sistem Kranj. Več na www.delo.si.

Romi nočejo k rojakom

Prebivalci romskega naselja Dobruška vas so doslej zbrali 23 podpisov zoper višjega policijskega inšpektorja Bogdana Novaka, ker se ne strinjajo z njegovim članstvom v mediatorski skupini. Ta ima nalogo prepričati tamkajšnje Rome, da se prostovoljno preselijo v romsko naselje Pri tovarni, čemur dobruški Romi nasprotujejo. Več na www.delo.si.

Šolo bodo podrli in zgradili novo

V Zagradcu nameravajo jeseni začeti graditi novo devetletno osnovno šolo. Naložba bo stala 3,3 milijona evrov, pri čemer ivanška občina pričakuje 600.000 evrov finančne pomoči od Športne unije in Eko sklada. Za naložbo država ne bo prispevala niti centa. Dokler šolski center v Zagradcu ne bo zgrajen, bodo učence od prvega do petega razreda vozili v Ivančno Gorico. Več na www.delo.si.

ŠC Zagradec

Evropski denar za cestno obvoznico

Direkcija RS za ceste (DRSC) namerava prihodnji teden objaviti javni razpis za izbiro izvajalca za gradnjo premostitvene ceste in nadvoza v Zgornjem Logu na glavni zasavski cesti Ljubljana–Litija. Naložba bo stala 9,6 milijona evrov, pri čemer bo 7,6 milijona evrov prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj. Več na www.delo.si.

Cerkniško jezero in Ljubljanica bosta čistejša

65-odstotno čiščenje odpadnih voda bodo z dograditvijo cerkniške in rakovšle čistilne naprave dosegli na Cerkniškem konec leta 2015. Cerkniška komunalna čistilna naprava bo zgrajena do konca leta, na Rakeku bodo kanalizacijo in čistilno napravo začeli graditi v prihodnjih dneh. Ljudem, živečim ob Cerkniškem jezeru in Ljubljanici, je čistejšo vodo omogočilo kohezijsko sofinanciranje medobčinskih projektov Čista Ljubljanica. »Svojih umazanih voda ne maramo gledati in vohati na lastnem pragu, niti jih nočemo spuščati sosedom. Šele uspešna kandidatura občin v porečju Ljubljanice za kohezijska sredstva nam je omogočila pridobitev dovolj velike vsote denarja za projekt čiščenja,« je za Delo povedal cerkniški župan Marko Rupar. Več na www.delo.si.

Da bi se popek Škofje Loke spet odprl

Dolgo vrsto let je bil promet proti Selški dolini speljan skozi Staro Loko. Gre za najstarejši del našega lepega mesta, ki pa ne leži tik pod gradom kot mestno jedro, zato ga mnogi niti ne poznajo, še manj obiščejo: »Želimo si, da bi skupaj z občino in vsemi, ki imamo radi svoj kraj in okolje, našli skupni jezik, da bi Staro Loko ohranili in jo vključili v celotno dogajanje. Morda je tematska pot tisti začetek, ki bi Staro Loko približal obiskovalcem in obenem ohranil izročilo. Pobudo smo že naslovili na odgovorne za turizem, naletela je na ugoden odziv, « pravi Klemen Karlin, ki skupaj z drugimi prebivalci Stare Loke vidi več možnosti za bolj prijazno bivanje v tem delu mesta. Starološki grad je vsekakor ena od pozabljenih znamenitosti mesta in Stare Loke. Kajti slednja je nastala mnogo prej, preden so freisinški škofje posredno zasnovali Škofjo Loko tako, kot jo najbolj poznamo. Več na www.dnevnik.si.

Šenčurjanom je “radijske slave” dovolj

Včeraj je bila na kranjski upravni enoti obravnava načrtovanega protesta v zvezi s prometom med Kranjem in Šenčurjem. Protest naj bi potekal s počasno vožnjo na tem res prometno obremenjenem vozišču, ki povezuje dve občini in tudi dve krožišči. Eno je ob izvozu z gorenjske avtoceste, drugo pri vstopu v Kranj. »Odločeno je bilo, da protest odložimo, a obenem dobimo odgovore, kaj je z gradnjo štiripasovnice in krožišča ob vstopu v poslovno cono. Obe prometni pridobitvi sta nujni, ker je stanje nevzdržno,« je dejal o obravnavi šenčurski občinski svetnik Janez Sušnik. Številni so namreč nezadovoljni, da je za vstop v vse večjo poslovno cono iz smeri letališča Brnik potrebno voziti najprej skozi krožišče in se potem obrniti nazaj. Več na www.dnevnik.si.

Milijoni v kranjsko mestno središče, ljudje pa iz mesta

Kranj je z zadnjimi ureditvenimi posegi resnično postal lep po svoji zunanji podobi. Mestu so ob prenovitvi kanalizacije in vodovoda dodali tudi vsebino. Pod to spadajo pridobitve od poletnega gledališča do razgledne točke na Pungertu. Pomemben del stroškov so porabili za arheološka izkopavanja, ki so potrdila zgodovinska dejstva o pestrem dogajanju na območju mesta na skali med Kokro in Savo. Mestno jedro je v glavnem namenjeno pešcem, prenovljeni in lepo tlakovani ulice in trgi pa spreminjajo mestno središče v eno najlepše ohranjenih pri nas. Več na www.dnevnik.si.

Sto evrov globe za parkiranje v gozdu v TNP

Ob Bohinjskem jezeru tudi konec tega tedna pričakujejo velik naval dnevnih obiskovalcev. Po izkušnji iz konca prejšnjega tedna, ko je bilo število obiskovalcev rekordno in je Bohinj doživel pravi prometni infarkt, bodo red na področju mirujočega prometa poskusili zagotoviti z več ljudmi. Več na www.delo.si.

V Kočevju redarstvo nezakonito pobira globe

Ministrstvo za notranje zadeve je lani ugotovilo, da 50 občin še ni izpolnilo vseh obveznosti, ki jih nalaga zakon na področju občinskih redarstev: nimajo sprejetega odloka o ustanovitvi občinskega redarstva, občinskega programa varnosti, komisije za oceno zakonitosti in strokovnosti ravnanja pooblaščenih uradnih oseb, občinskih redarjev oziroma nimajo ustanovljenega občinskega redarstva. Čeprav ima občina Kočevje občinskega redarja že šest let, je šele lani začel kaznovati prekrške v prometu, večinoma zaradi nepravilnega parkiranja. V zadnjem letu je redar napisal 263 glob, občina pa je na ta način dobila 8000 evrov. Več na www.delo.si.

Upor tudi proti nižjemu komunalnemu prispevku

V občini Šentjernej končujejo prvo fazo projekta odvajanja in čiščenja odpadnih voda v porečju reke Krke s priklapljanjem objektov na kanalizacijsko omrežje in osrednjo čistilno napravo. Uporabnikom so že poslali prvi sveženj odločb o plačilu komunalnega prispevka, ki mu opozicija znova nasprotuje. Prvih 145 odločb o odmeri komunalnega prispevka po spremenjenem odloku so prejeli v Gorenji Brezovici in Dobravici. Najnižji odmerjeni prispevek za fizične osebe je 65,89 evra in najvišji 1432,39 evra, najvišji za pravno osebo pa 6033,14 evra (po starem odloku so bili zneski 197, 4916 in 12.000 evrov). Na občini imajo pripravljen nov sveženj z več kot sto odločbami. Kako bo s plačilom, pa ni jasno, saj vodji opozicije in civilne iniciative Albert Pavlič in Samo Hudoklin ljudi pozivata k bojkotu odločb. Več na www.delo.si.

Novomeščani: Prenova je nujna

Osrednja novomeška tržnica s svojo podobo že dolga leta buri duhove. Mestna občina Novo mesto je začela priprave na prenovo minuli teden, vendar so zaradi arheoloških odkritij delo začasno prekinili. Koliko časa bo potrebnega, da bo nekdanje zbirališče meščanov dobilo novo preobleko, in kaj novega lahko pričakujejo, zanima tako obiskovalce kot tudi tamkajšnje prodajalce. Več na www.dnevnik.si.

Novomeška tržnica

Dolenjskih branjevk ne bo več zeblo

Tržnica, dolgoletna sramota dolenjske prestolnice, naj bi konec prihodnjega leta končno zadihala v novi podobi. Prejšnji teden so arheologi izvedli predhodne arheološke raziskave, v nekaj dneh občina pričakuje soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine, nato pa bo vložila zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja. Prenova tržnice pomeni pomemben korak k oživitvi mestnega jedra, hkrati pa se na občini zavedajo, da sama po sebi ne bo uredila kapitalnih problemov oživitve mestnega jedra. »Lahko prispeva en delček, ne more pa jih rešiti,« pravi Ivo Kuljaj, direktor novomeškega Zavoda za turizem, ki je zadolžen za pripravo programske vsebine tržnice. Več na www.dnevnik.si.

Grosuplje bo nadgradilo čistilno napravo

Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso) je grosupeljski občini izdala okoljevarstveno dovoljenje za rekonstrukcijo čistilne naprave, ker ta odstranjuje le ogljikove spojine, ne pa tudi dušikovih in fosforjevih. V Ivančni Gorici bodo zmogljivost čistilne naprave zmanjšali. Več na www.delo.si.

Nova naravoslovna pot po MB otoku s 330 rastlinami

Po lanskih poplavah, ko je Drava povsem zalila Mariborski otok, je Mestna občina Maribor (MOM) na njem uredila naravoslovno pot, ob kateri je možno spoznavati značilnosti tega rečnega bisera. Na njem je več kot 330 različnih vrst rastlin, med njimi nekaj zaščitenih. Naravoslovna pot po največjem rečnem otoku v Sloveniji poteka po obstoječi sprehajalno-rekreacijski poti, ki jo številni Mariborčani dobro poznajo. Le da je zdaj označena še sedmimi informativni točkami. Začne se na vhodu na otok, kjer je večja informativna tabla in nadaljuje po obhodni poti otoka, kjer obiskovalce na posamezne posebnosti opozarjajo predstavitvene točke. Več na www.delo.si.

Mariborski otok_Maribor

Nevarne smreke ob otroškem igrišču

»Med nevihto in močnim vetrom je zadrževanje v parku smrtno nevarno zaradi lomljenja vej. V tem primeru ga nemudoma zapustite! Še posebej nevarno je zadrževanje pri drevesih!« je pisalo na obvestilih, ki so jih organizatorji Festivala Lent letos junija polepili po mariborskem mestnem parku. Številni obiskovalci privlačnega programskega sklopa Art kamp – Park doživetij so se tedaj zmrdovali nad temi grozečimi opozorili, ki so jih organizatorji po koncu festivala odstranili. Da utegne biti zadrževanje v mestnem parku še kako tvegano, je znova razkrilo ponedeljkovo neurje. Na zelenico, na katero je v času festivala slovenski mobilni operater postavil sponzorsko otroško igralnico, se je namreč zrušila stoletna smreka. Več na www.dnevnik.si.

Podrta smreka v mestnem parku_Maribor

Razpis za gradnjo urgentnega centra v Mariboru bo treba ponoviti

Gradnja urgentnega centra UKC Maribor se bo zavlekla, saj bo treba ponoviti razpis za izvajalca del. “Skladno z odločitvijo državne revizijske komisije na vložena zahtevka za revizijo se bo postopek za izbor izvajalca ponovil. Odločitev o izboru izvajalca bo znana predvidoma v oktobru,” so za STA danes povedali na ministrstvu za zdravje. Na javni razpis za gradnjo urgentnega centra Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor, ki ga je ministrstvo objavilo konec aprila, so prispele tri prijave. Pet ponudb je bilo za dobavo pohištvene opreme in tri ponudbe za dobavo medicinske opreme. V UKC Maribor so začetek gradbenih del pričakovali že ta mesec. A zdaj bo treba počakati na ponoven razpis, saj sta se neizbrana kandidata očitno pritožila. Več na www.dnevnik.si.

Maribor kmalu dobi urbanistično komisijo

Mariborski župan Andrej Fištravec je pred dnevi javno pozval urbaniste, arhitekte in druge strokovnjake s področja prostorskega planiranja, krajinske arhitekture, prometa in urbane sociologije, da se prijavijo za člane urbanistične komisije. Naloge komisije bi bile vezane predvsem na obravnavanje strokovnih podlag občinskega prostorskega načrta in prostorskih izvedbenih aktov, dajala pa bi tudi pobude in predloge strokovnim službam in izvajalskim organizacijam. Več na www.vecer.com.

V mariborski Surovini začeli s sanacijo poškodovanih objektov

Minuli konec tedna so v mariborskem podjetju Gorenje Surovina začeli s sanacijo objektov, ki so bili poškodovani v požaru pred tednom dni. Kriminalisti so zavarovali območje pogorišča, na katerega je dostop omogočen samo določenim ljudem. Počasi tudi obnavljajo proizvodnjo, ki so jo ob požaru morali ustaviti. V soboto so začeli z intenzivno sanacijo kovinske konstrukcije, ki zaradi možnosti sesutja kriminalistom onemogoča hitrejšo preiskavo vzroka požara. Kriminalisti so sicer po informacijah iz podjetja prisotni ves čas sanacije pogorišča. Več na www.dnevnik.si.

Slovo od razstavišča

Za kratkim sporočilom iz Umetnostne galerije Maribor (UGM), da bo jutri, v soboto, z začetkom ob 11. uri še zadnji ogled razstave del Mateja Andraža Vogrinčiča v razstavišču na vrhu nekdanjega hotela Slavija, danes poslovne stavbe, se pravzaprav skriva tudi zgodba o pomanjkanju denarja za ohranitev atraktivnega in všečnega mestnega razstavišča. UGM se tako po osmih mesecih poslavlja od prostorov, v katerih je že prva razstava z naslovom Skoraj pomlad, odprta 30. novembra lani v okviru Evropske prestolnice kulture, požela navdušenje tudi zaradi razstavišča samega – prostorno, lepo urejeno, predvsem pa z izjemnim pogledom na mesto. Odločitev, kaj bo v prostorih zdajšnjega razstavišča, bo znana do konca leta. Več na www.vecer.com.

Razstavišče v Slaviji_Maribor

Kdaj bo Maribor kolesarjem prijazno mesto

Primerne talne in vertikalne oznake, nizki robniki pri sekanju kolesarskih stez z voziščem in upoštevanje cestnoprometnih predpisov so osnova za razvoj kolesarstva, za nadgradnjo trajnostnega razvoja pa je potrebno še več. Mariborska kolesarska mreža je izdelala Kolesarsko strategijo Maribora, v kateri je zajela pregled obstoječega stanja, statistične podatke o prometnih nesrečah, v katerih so bili udeleženi kolesarji v zadnjih desetih letih, sintezo obstoječih občinskih dokumentov, v katerih so omenjeni kolesarji. V celostnem dokumentu o razvoju kolesarstva v Mariboru v naslednjih desetih letih so podali tudi predloge za rešitev najbolj nevarnih točk po mestu. Več na www.vecer.com.

Mestna plaža poživila mesto

“Koliko minutk še, babi?” je s pogledom, usmerjenim proti bazenu na Trgu Leona Štuklja, spraševal šestletni Jure. “Mene že tudi malo zebe,” je babici na uho prišepnil drugi Jure, ki je v spremstvu mlajše sestrice in dedka že ob deseti uri zjutraj prišel med prvimi preverit, kakšna je videti nova mariborska mestna plaža. Bazen pred poslovno zgradbo Večera je namreč od včeraj novo središče mestnega počitniškega dogajanja… Več na www.vecer.com.

Kdaj spet kopanje v Dravi

Rezultati samoiniciativnih analiz ZZV Maribor kažejo na to, da bi lahko svoje naravno kopališče spet dobili tudi Mariborčani. Če pred leti voda v Dravi ni bila ustrezna, zdaj že dosega kopalne standarde kakovosti. Kakšne so možnosti za uvrstitev na seznam kopalnih voda, je zanimalo tudi uradnike na mariborski občini, ki so preverjali lokacije na Lentu, južnem delu Mariborskega otoka in pri čolnarni Bresternica. Izkazalo se je, da bi lahko bilo primerno kopališče le pri čolnarni, za zdaj gre zgolj za idejne načrte. Več na www.vecer.com.

Kdaj brez napak?

Čeprav je Trg Leona Štuklja precej nov, skorajda ne mine mesec, da tam ne bi opravljali kakšnega popravila. Že otvoritev je junija 2011 zamujala dobrih osem mesecev, a kaže, da vendarle ni bilo narejeno oziroma vse premišljeno tako, kot je potrebno. Nazadnje so v teh dneh morali posredovati Nigradovi delavci. “Popravljajo se drogovi za luči. Popravilo se izvaja, ker je prišlo do rjavenja spodnjega dela drogov. Stroškov ne bo, saj spada to v garancijsko popravilo… Več na www.vecer.com.

Radi bi pregnali brezvoljnost

Mariborsko društvo Aktiviraj je se trudi, da bi ljudje, ki določenih stvari iz svojih gospodinjstev ne potrebujejo več, prinesli v društvo, v eno ali drugo Ropotarnico, in jih podarili. Dobili bi jih tisti, ki si oblačil, posode, pohištva ali bele tehnike ne morejo kupiti v trgovinah. Aktivisti in prostovoljci jih namreč obnovijo in pripravijo za prodajo po nizkih cenah. Sredi mesta, na Koroški cesti, so uredili tudi vrt, na katerem delajo aktivisti in prostovoljci, pridelek pa si nato razdelijo. Več na www.vecer.com.

V radgonski občini kmalu še drugi nizkoenergijski vrtec

Pred dobrim tednom so delavci murskosoboškega Pomgrada začeli graditi novo, nizkoenergijsko stavbo podružničnega vrtca v Črešnjevcih, v teh dneh pa bodo povsem porušili petintrideset let star dosedanji vrtec. To bo že drugi nizkoenergijski vrtec v občini. Stavba dosedanjega vrtca je bila stara 35 let in je bila zgrajena kot vzorčen primer kontejnerske gradnje takratne Avtoradgone. Bila je že povsem dotrajana, predvsem pa energetsko zelo potratna, zato je vodstvo vrtca Manka Golarja skupaj s krajani KS Črešnjevci – Zbigovci že pred časom radgonski občinski upravi predlagalo sanacijo. Več na www.delo.si.

Gradnja vodovodov v Ljutomeru: Jedinstvo vložilo zahtevek za revizijo

V okviru enotedenskega praznovanja občine Ljutomer bo županja Olga Karba, koordinatorka projekta preskrbe s pitno vodo Pomurja – sistem C, jutri slavnostno podpisala izvajalske pogodbe. A ne z vsemi izvajalci. Srbsko podjetje Jedinstvo, glavni izvajalec del v sklopu A in B, se je po besedah direktorja Mića Mičića namreč v razpisnem segmentu gradnja transportnih vodovodov, kanalizacije in objektov za obdelavo vode pritožilo. Več na www.delo.si.

Mariborčanom še vedno pretijo stroški odpovedane univerzijade

Prvi mož mariborske občinske uprave Marko Žula se je včeraj popoldne v Ljubljani sestal s predstavniki Mednarodne univerzitetne športne zveze (Fisu). Sestanek pa ni zmogel doseči zavezujočega sporazuma, s katerim bi se Mariborčani izognili sodnemu procesu, v katerem skuša Fisu iztožiti večmilijonsko odškodnino zaradi odpovedi zimske univerzijade Maribor 2013. »Na mariborski mestni občini smo s sestankom zadovoljni,« so včeraj sporočili iz kabineta župana Andreja Fištravca. Predstavniki Fisuja so na sestanku Mariborčanu potožili, da se s prejšnjim vodstvom občine z županom Francem Kanglerjem na čelu niso mogli pogovarjati. »Predstavniki Mestne občine Maribor in Fisuja so izmenjali stališča o odškodnini za odvzeto zimsko univerzijado, ki jih bodo analizirali, prihodnji sestanek pa bo v kratkem,« so zapisali v sporočilu za javnost. Več na www.dnevnik.si.

Obnova mestnega jedra delno končana

Danes se izteka rok za dokončanje prve faze obnove dela starega mestnega jedra v Celju. Delavci gradbenega podjetja Mineral so kljub neznosni vročini pravočasno končali dela, tako da se bodo konec meseca že lotili druge faze projekta. Obnavljati bodo začeli Glavni trg in nato še trg pred Metropolom, kjer bodo poskušali ohraniti stare platane ter del Stanetove ulice. Medtem ko je prva faza obnove stala nekaj več kot 4,6 milijona evrov, bo treba za drugo odšteti okoli 3,4 milijona evrov. Večji del denarja seveda prispeva EU, saj občina v teh kriznih časih takšnega finančnega zalogaja sama ne bi zmogla. Več na www.dnevnik.si.

Kopalno jezero brez kemikalij

Prihodnje leto bodo ob ribniku Reš uredili kopalno jezero, ki ga bo spremljala pestra dopolnilna turistična ponudba, s katero bodo poskušali privabiti domače in tuje goste. Domačini zdaj večinoma obiskujejo avstrijska jezera in kopališča, po avstrijskem vzoru pa bodo v Radljah uredili tudi prvo sonaravno kopalno jezero pri nas. Celotna naložba je vredna dober milijon evrov, iz evropskega sklada za regionalni razvoj bodo dobili 460.000 evrov. Kopalno jezero, prvo takšno v Sloveniji, bo razdeljeno na plavalni del in regeneracijsko cono, ki bo zasajena z lokalnimi močvirskimi in vodnimi rastlinami. Te bodo filtrirale vodo, ki ji za zagotavljanje ustrezne kakovosti za kopanje ne bodo dodajali nobenih kemikalij. Voda iz ribnika bo krožila skozi prodnati filter, redno pa bodo morali odstranjevati usedline in skrbeti, da se rastlinje ne bo razraslo po celotni plavalni površini. Rastline bodo zasadili v trimetrskem pasu ob robu jezera, za dostop do vode pa uredili številne pomole. Več na www.delo.si.

Nad Radljami popravljajo grajske ruševine

S pomočjo evropskih sredstev bodo v Radljah obnovili ostanke starega gradu na Kamnu ali marenberškega gradu, na platoju nad Radljami pa uredili tudi manjši prostor za kulturne prireditve. Občina Radlje ob Dravi se je s projektom obnove razvalin starega gradu nad Radljami, ki ga imenujejo tudi grad na Kamnu, prijavila na razpis ministrstva za kmetijstvo in okolje za varovanje kulturne dediščine na podeželju. Gre za ostanke gradu, v katerem je v 13. stoletju prebival eden pomembnejših Radeljčanov, Siegfried Marenberški, najznamenitejši marenberški vitez. Z materjo Giselo sta ustanovila tudi bližnji dominikanski samostan. Projekt ureditve ostankov nekoč mogočne utrdbe je umeščen tudi v občinsko razvojno strategijo, saj gre po besedah župana Alana Bukovnika za turistično pomemben in prepoznaven objekt, z njegovo ureditvijo pa tudi ohranjajo in obnavljajo kulturno dediščino, saj gre za kulturni spomenik lokalnega pomena. Več na www.delo.si.

Poletnih gostov v zdraviliščih več kot lani

Prvi podatki in ocene o poletni zasedenosti in obiskanosti slovenskih naravnih zdravilišč so optimistični. »Slovenija bi ugled v tujini in pozitiven imidž lahko ustvarila prav s turizmom,« trdi tudi direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ) Iztok Altbauer. V SSNZ so zbrali podatke o obiskanosti 15 zdravilišč, ki so včlanjena v skupnost, in tudi o obetih za avgust. Ti so spodbudni. Več na www.delo.si.

V Škocjanskih jamah brnijo delovni stroji

Skalni golobi in druge ptice so iz gnezd v Škocjanskih jamah že speljali mladiče, zato so v Veliki dolini začeli obnovitvena dela. Trajala bodo lahko le do sredine oktobra, ko se bodo na zimsko spanje začeli pripravljati netopirji. V delu Velike doline, kjer stare infrastrukture še niso obnovili, bo podjetje CPK prenavljalo kamnite zidove, svetila in električno napeljavo ter nameščalo nove, peskane »škocjanske« ograje do 15. oktobra, dela pa bodo nato nadaljevali zgodaj spomladi. S prenovo infrastrukture želi uprava javnega zavoda Park Škocjanske jame povečati varnost obiskovalcev in zaposlenih. Več na www.delo.si.

V prenočiščih (še) zadovoljni, raftarji obupujejo

Zgornje Posočje kot turistična destinacija v vročih poletnih mesecih pospešeno nadomešča, kar je zamudilo zaradi »zimske« pomladi in propada kaninskega smučišča. A medtem ko je obisk za turistične delavce zadovoljiv, je precej manj za ponudnike adrenalinskih športov. Več na www.delo.si.

Neurejena hči planin

Razmere na Soči in njenih pritokih so se v zadnjem času še poslabšale zaradi nesoglasij med panožnimi športnimi zvezami, pomanjkljiva zakonodaja dopušča izgovore, inšpektorji pa so očitno dolga leta neurejenost spregledovali. V letu, ko so vodni športi na Bovškem eden redkih virov turističnega zaslužka, pa vendarle zori tudi spoznanje (države in domačinov), da tako ne bo šlo več naprej. Več na www.dnevnik.si.

Inšpektor razbil dvome naravovarstvenikov

Alpe Adria Green (AAG) je v petek sporočila, da so zaradi nepravilnega odlaganja azbestnih odpadkov na odlagališču Stara Gora pristojnim organom prijavili Komunalo Nova Gorica. Toda inšpektor za okolje, ki je še istega dne odlagališče obiskal, nepravilnosti pri ravnanju z odpadki ni ugotovil. Direktor Komunale Andrej Miška je prepričan, da AAG že nekaj časa ne zasleduje več skrbi za čisto okolje. Več na www.delo.si.

Okoliški prebivalci napovedujejo zaprtje osrednjega goriškega smetišča

Bruno Komel živi neposredno ob goriškem odlagališču odpadkov v Stari Gori, kamor vozijo smeti iz šestih občin. »Smrad je prevelik. Ko je zračni tlak nizek, neizmerno smrdi,« pravi. Oken ne odpirajo, stanovanja ne morejo prezračiti niti ponoči. Pritrjuje mu predsednik sveta krajevne skupnosti Rožna dolina Valter Vodopivec. »Od lanske pomladi postaja problem smradu iz tedna v teden večji. Intenzivnost se je v zadnjem letu povečala do take mere, da predstavlja za krajane praktično nevzdržne razmere,« pravi. A to še ni vse, doda – odlagališče že več kot šest let deluje brez okoljevarstvenega dovoljenja. Več na www.dnevnik.si.

Jezni krajani očitno dosegli svoje, odpadke bodo odvažali drugam

Po tihi grožnji krajanov Rožne Doline, da bodo zaradi neznosnega smradu zaprli dostop do odlagališča odpadkov v Stari Gori, se je včeraj z direktorjem Komunale Nova Gorica zbralo vseh šest županov okoliških občin, od koder vozijo smeti na omenjeno deponijo. »Tema pogovora je bila stanje na odlagališču v Stari Gori in iskanje rešitve problema kupa odpadkov, ki se kopičijo na odlagališču,« so včeraj sporočili iz novogoriške občine. Župani so ugotovili, da bi odvoz tako velike količine odpadkov v tem vremenu, ki ga spremljajo zelo visoke temperature, povzročil še hujši smrad. Zato so direktorju komunale naročili, da odpadke ustrezno prekrije in s tem nevtralizira smrad. Že v prihodnjem tednu pa naj bi zagotovili reden odvoz mešanih komunalnih odpadkov na druga odlagališča. Več na www.dnevnik.si.

Steklena lepotica poka

Najvišja stavba v mestu, 63 metrov visoki in 40 milijonov evrov vreden Eda center, še vedno čaka, da jo napolnijo tako stanovalci kot podjetja. V tem pričakovanju pa se investitorji, družba Euroinvest, že srečujejo z novimi problemi. Steklena lepotica je namreč začela pokati. Do zdaj so morali v različnih nadstropjih odstraniti tri velika stekla. V vseh primerih je šlo za spontane lome, varnost ljudi pod objektom pa naj ne bi bila ogrožena, zatrjujejo pri Euroinvestu. »Z objekta ne padajo stekla, kot kroži med ljudmi, ampak so počena stekla odstranili delavci, okvirji pa so ostali na objektu,« pojasnjuje Radoš Pavlovič, direktor Euroinvesta. Več na www.dnevnik.si.

 Eda center_Nova Gorica

Otežen vhod v dvorano Bonifika

Del tekem evropskega košarkarskega prvenstva se bo odvijal tudi v koprski dvorani Bonifika, zato je koprska občina tam morala zagotoviti ustrezne pogoje. Število sedežev v dvorani je morala povečati na 4300, namestili bodo še nove koše, klopi, uredili in opremili garderobe in stranišča, napeljali dodatno razsvetljavo, multimedijsko in IT-opremo ter dogradili energetski in prezračevalni sistem. Dela potekajo po načrtih in naj bi bila končana do 15. avgusta, vendar so izvajalci del pri izvedbi pred športno dvorano pozabili na vse druge uporabnike, ki v času obnovitvenih del v poslovnih prostorih dvorane opravljajo svojo dejavnost. Zaradi urejanja fasade in zunanje ploščadi je namreč že dober mesec dni zelo otežen vhod v dvorano, kjer imajo svoje poslovne prostore zavarovalnice, frizerski saloni, gostinski lokal, avtošola in še nekateri drugi, ki zaradi gradbenih del beležijo upad strank. Več na www.dnevnik.si.

Prenova Bonifike_Koper3

Bonifika: Dvorana pripravljena, prva tekma na splavu

Športna dvorana Bonifika je pripravljena za Eurobasket 2013. V njej je postavljenih skoraj 4300 novih sedežev, prenovljen je parket, postavljeni so novi koši, semaforji, nova svetila, ozvočenje … V koprski dvorani bi bile tekme lahko že čez nekaj dni. Zdaj nameščajo še zadnje električne priključke za reklamne panoje, priključke v novinarskem središču, preizkušajo ozvočenje in odpravljajo pomanjkljivosti. Več na www.delo.si.

Čez pet let vetrni park ob primorski avtocesti

V Sloveniji je 14 lokacij, kjer bi lahko gradili vetrne elektrarne s skupno močjo okoli 500 megavatov. Največja naj bi se 20 vetrnicam na Griškem polju (sedaj obratuje šele ena) pridružila čez pet let na Senožeških brdih ob avtocesti med Razdrtim in Divačo. Na območju Senožeških brd naj bi tako postavili do 40 vetrnic. Investitor projekta bo najverjetneje družba Vepa. Kot je povedal direktor družbe Gojko Musić, so pridobili dovoljenje za postavitev vetrnic z močjo 120 megavatov (približno 50 takšnih vetrnic kot se vrti sedaj nad Dolenjo vasjo) že lani jeseni. Projekt, ki ga bodo gradili po etapah, je vreden čez 120 milijonov evrov. Več na www.dnevnik.si.

Alpine Bau ne bo dokončal predora Markovec

Avstrijsko gradbeno podjetje Alpine Bau je pred dnevi obvestilo Dars, da po odločitvi stečajnega upravitelja ne dokonča del v predoru Markovec. Zato je Dars odpovedal pogodbo. Dars bo predvidoma oktobra objavil novo javno naročilo za izvajalca, ki bi opravil dokončanje del. Marjan Koler je povedal, da so začeli s postopkom unovčitve bančne garancije, ki jo je pri NLB zagotovil Alpine Bau v višini 5,37 milijona evrov. To je namreč desetina pogodbene vrednosti gradbene cene, ki jo Dars lahko unovči, ker Alpine Bau ni pravočasno dokončal del. Po ocenah Darsa NLB ne more preprečiti izplačila garancije, čeprav je za dokončanje del v predoru potrebnih bistveno manj denarja. Po naših neuradnih informacijah naj bi za dokončanje del potrebovali največ en milijon evrov. Več na www.delo.si.

Koper in Ankaran zaradi ceste na barikadah

Kakih 800 metrov severne ankaranske vpadnice je že skoraj deset dni zaprte za ves promet. S tem je prekinjena najkrajša cestna povezava med Ankaranom in Koprom. Odločitev je vzbudila številna negodovanja Koprčanov in predvsem prebivalcev Ankarana ter drugih naselij na Miljskih gričih. Kljub prometnim znakom o prepovedi vožnje je včeraj v obe smeri po severni ankaranski vpadnici vozilo kar nekaj avtov. Ankarančani in Koprčani so očitno ubrali taktiko državljanske nepokoriščine. Med njimi je tudi več tujcev. Več na www.delo.si.

Župan Bossman je zanemaril svojo odgovornost

Komisija za preprečevanje korupcije je objavila ugotovitev, da je piranski župan Peter Bossman zanemaril svojo odgovornost in da je pri poslovanju z Obalnim tehnološkim skladom prišlo do izkrivljanja pravnih pravil. S tem sta župan in tudi svetnik Mitja Cestnik ravnala v nasprotju s pričakovano integriteto. V piranski občinski upravi sicer odločno zavračajo takšne ocene za župana in trdijo, da se bo v nadaljnjih postopkih nedvomno izkazalo, kako so vse z omrežjem za brezžični internet vzpostavili v skladu z veljavno zakonodajo. V KPK pa so neizprosni. Res niso potrdili suma koruptivnega ravnanja s strani župana, toda opozorilo je kljub temu dovolj odločno. Poudarili so tudi, da je šlo za prvi tak primer, ko je občina brezplačno z donacijo prevzela zasebno podjetje (in njenega direktorja) in preko njega na ta način urejala javno funkcijo. Več na www.delo.si.

Piranski internet po domače

Komisija za preprečevanje korupcije je ugotovila nepravilnosti pri projektu brezžičnega interneta v občini Piran, ki ga je vzpostavil Obalni tehnološki sklad. To podjetje vodi Mitja Cestnik, ki je strankarski kolega piranskega župana Petra Bossmana (SD), občina pa je pred časom brezplačno prevzela omenjeno podjetje v svojo last, čeprav podjetje ni imelo nobenega premoženja, kupcev, tržnega deleža ali kaj podobnega. S prevzemom podjetja pa je občina na svojo plačilno listo dobila Cestnika, ki je imel po ugotovitvah komisije ključno vlogo pri ustanavljanju podjetja in brezplačnem prenosu. Občina je poleg tega tudi financirala vzpostavitev celotnega projekta brezplačnega interneta. Več na www.dnevnik.si.

Načrt za pozidavo Fiese bodo spet spreminjali

Piranski svetniki bodo ponovno spreminjali enajst let star zazidalni načrt Fiesa Pacug. Uprava zagotavlja, da bodo pozidavo zastavili do okolja bolj prijazno in racionalneje, pozidane površine naj bi ostale enake. Nov občinski podrobni prostorski načrt nameravajo sprejeti do marca 2014. Zazidalni načrt Fiesa Pacug so spreminjali že leta 2002, ko se je tedanja županja Vojka Štular dogovorila s prvim možem SCT Ivanom Zidarjem, da občina z zazidljivimi parcelami nad dostopno cesto plača infrastrukturo, ki jo je na območju Fiese zgradilo podjetje SCT. Več na www.delo.si.

Zidar bo moral porušiti del vile v Fiesi

Nekdanji gradbeni baron Ivan Zidar bo moral porušiti nezakonito gradnjo ob jezeru v Fiesi. Zidarju ne bo treba porušiti celotnega objekta v tretji gradbeni fazi, saj gradbeni inšpektor zahteva le odstranitev dela, ki odstopa od pridobljenega gradbenega dovoljenja. Gre za zgornji del hiše in del garaže. Gradbeni inšpektor je nepravilnosti ugotovil že leta 2008, a se je postopek zaradi stalnih Zidarjevih pritožb zavlekel. Več na www.delo.si.

Časar mora rušiti hišo v Portorožu

Nekdanji predsednik uprave Luke Koper Robert Časar, ki je bil v začetku leta na koprskem sodišču zaradi zlorabe položaja in prejemanja podkupnin v zvezi z luškimi zemljišči na Orleški gmajni obsojen na šest let zapora, bo moral rušiti tudi prizidek ob hiši v središču Portoroža, kjer je stalno prijavljen, tam pa sicer živi njegova mati. Glede na odločbo inšpektorata za okolje, mora črno gradnjo porušiti do konca avgusta. Več na www.dnevnik.si.

Od postavitve vetrnic na Peci vendarle dvignili roke?

Za zdaj kaže, da vetrnih elektrarn na avstrijski strani Pece, ki so že ob napovedi vlagateljev, predstavnikov podjetja Alpswind iz Celovca, da načrtujejo njihovo gradnjo po vršnem grebenu Pece na avstrijskem ozemlju, ne bo. Vse od Veške Kope mimo Bistriške špice in Končnikovega vrha do Knepsovega sedla so namreč načrtovali postavitev osmih vetrnih turbin, ki bi pretvarjale energijo vetra v električno energijo, ki bi zadoščala za oskrbo od 10 pa celo do 15 tisoč gospodinjstev. A je načrtovana gradnja sprožila vrsto pomislekov tako stroke, še zlasti pa civilne družbe, in to na obeh straneh meje. Nasprotniki so se celo združili v akcijsko skupino Arge, življenjski prostor Peca, in to z enim samim ciljem, da preprečijo nameravano gradnjo. Zmage sicer še ne slavijo, a glede na zatišje, ki vlada že več kot poldrugo leto, upajo, da so Avstrijci namero o gradnji vendarle opustili. Več na www.dnevnik.si.

Graško “morje” letno privabi 60.000 Slovencev

Dober primer, kako je gramoznico le mogoče spremeniti v kopališče, je jezero Schwarzl, neposredno ob avtocesti v bližini avstrijskega Gradca, ki velja za največje kopališče te vrste v Avstriji in ga letno obišče dva milijona obiskovalcev – tri odstotke, torej 60.000, je Slovencev. Kot nam pojasni Maurice Amtmann, ki v družbi Leutgeb Entertainment Group skrbi za koordinacijo različnih dejavnosti, saj na tem mestu redno prirejajo tudi različne koncerte, so gramoznico v preteklih nekaj letih spremenili v center za preživljanje prostega časa. Več na www.vecer.com.

Gramoznica Copacabana_Graz

 

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri