Plinski terminal v Tržaškem zalivu: da ali ne?

Preobrat: Slovenija bo proti plinskim terminalom

Vlada je po plazu kritik, ki so se usule na njeno odločitev, da ne bo nasprotovala 130 prednostnim evropskim projektom, med katerimi so tudi plinski terminali v Tržaškem zalivu, popustila in zaostrila stališče. Tako v sredo v Bruslju ne bo podprla spornega seznama. Več na www.delo.si.

»Projekt plinskega terminala Žavlje za Slovenijo resnično sporen«

Slovenija se bo na današnjem sestanku posebnega telesa regionalnih skupin o seznamu prednostnih energetskih projektov v Bruslju izrekla proti, če kopenski plinski terminal v Severnem Jadranu oz. do nedavnega projekt Žavlje ne bo odstranjen s seznama. Tako je na današnji dopisni seji sklenila vlada. Kot so po seji vlade sporočili iz urada vlade za komuniciranje, bo Slovenija prav tako priložila izjavo, v kateri »izraža jasno nasprotovanje uvrstitvi tega projekta na seznam«, hkrati pa poziva Evropsko komisijo, da upošteva slovensko mnenje pri pripravi dokončnega seznama v okviru delegiranega akta. Na Evropski komisiji sicer pravijo, da bo dokončen seznam potrdila predvidoma 2. oktobra. Več na www.delo.si.

Omerzel: Slovenija je bila proti, saj terminal ni bil odstranjen s seznama

Slovenija je na sestanku posebnega telesa regionalnih skupin EU glasovala proti seznamu prednostnih energetskih projektov, ker je Italija vztrajala pri gradnji spornih plinskih terminalov. Kljub slovenskem nasprotovanju so države članice seznam projektov potrdile. »Komisija je mnenje Slovenije sprejela v vednost in ga bo upoštevala, ko bo oktobra dokončno odločala o evropskem seznamu projektov skupnega interesa. Do takrat ostaja zavezana iskanju rešitve med Slovenijo in Italijo,« je po triurnem sestanku v Bruslju sporočil tiskovni predstavnik evropske komisije Joe Hennon. Kot neuradni datum, do katerega EU pričakuje, da bosta državi zgladili medsebojni spor, se omenja 20. september. Evropska komisija se bo o seznamu odločala predvidoma 2. oktobra, za tem pa se bosta izrekla še evropski parlament in Svet Evrope, ki ga sestavljajo voditelji držav članic EU. Več na www.delo.si.

Plinski terminal vendarle na prednostnem seznamu EU

Čeprav je bilo minule dni v slovenski javnosti veliko nasprotujočih si informacij glede evropske podpore plinskemu terminalu pri Trstu, bodo danes predstavniki članic Evropske unije vendarle odločali o seznamu evropskih projektov skupnega interesa, med katerimi bo tudi kopenski plinski terminal v severnem Jadranu. Izglasovanje evropskega prednostnega seznama energetskih infrastrukturnih projektov še ne pomeni, da bi plinski terminal v Žavljah tudi dokončno ostal na tem seznamu. Toda takšna uvrstitev nanj pomeni močno psihološko podporo projektu, proti kateremu se najbolj odločno bori slovenska država. Vsi projekti s seznama bodo šli v nadaljnji postopek. Najprej se bo o njem izrekla evropska komisija (predvidoma 2. oktobra), zatem pa še parlament in svet. Več na www.delo.si.

Slovenija ne nasprotuje več terminalu v Žavljah

V sredo bo evropska komisija odločala o končnem seznamu energetskih projektov, ki bodo imeli prednost pri financiranju v prihodnjih letih. Na tem seznamu je tudi plinski terminal v Tržaškem zalivu. Po poročanju RTV Slo se bo Slovenija pri glasovanju vzdržala, kar pomeni, da se bo ozirala na nasprotovanje slovenskih, hrvaških in italijanskih občin, italijanske dežele Furlanije – Julijske krajine, množice okoljevarstvenih organizacij in tudi ne na to, da je Slovenija do zdaj tudi na državni ravni terminalu nasprotovala. Več na www.delo.si.

Bo Sloveniji uspelo ustaviti terminale?

Poseben organ odločanja bo danes po vseh pričakovanjih kljub slovenskemu nasprotovanju sprejel seznam, ki vključuje 137 projektov iz 28 držav članic, za katerega je v obdobju ­2014–2020 namenjenih pet milijard evrov. Med temi je sedem slovenskih, ki naj bi bili skupaj vredni 1,2 milijarde. Glasovanje Slovenije proti ne pomeni, da jih ne bi mogla uresničiti. Vsi projekti na seznamu bodo imeli dve prednosti: upravičeni bodo do nepovratne finančne pomoči in do prednostne obravnave, kar pomeni, da bodo dobili posebno dovoljenje, ki jim bo zagotovilo bistveno lažje, hitrejše in preglednejše postopke za odobritev evropskih sredstev. Podporniki plinskega terminala v Žavljah pričakujejo tudi, da bodo z uvrstitvijo na seznam lažje prepričali nasprotnike. Italija deluje razdvojeno pri tem projektu. Medtem ko so nekateri predstavniki italijanske države dosegli uvrstitev terminala na evropski prednostni seznam, pa je nekdanji italijanski okoljski minister (v Montijevi vladi) Corrado Clini aprila dosegel zamrznitev že pred leti izdanega okoljevarstvenega dovoljenja, ki ga je plinskemu terminalu izdala še Berlusconijeva vlada. Zamrznitev dovoljenja velja do 18. oktobra. Do takrat mora italijanska vlada izdelati dokončno stališče. Če bo izdala plinskemu terminalu negativno mnenje, potem mu niti uvrstitev na evropski prednostni seznam ne pomaga. V nasprotnem primeru pa bi imel veliko možnosti. Več na www.delo.si.

Tudi Avstrija ne bo podprla Žavelj, če bodo okoljsko sporne

Slovenija je glasovala proti seznamu evropskih prioritet skupnega pomena PCI, na katerem je tudi okoljsko močno sporni terminal Žavlje. Sledila naj bi pogajanja z Italijo, v katerih želi vlada terminal premakniti bliže Benetkam ali doseči njegov umik s končnega seznama PCI. Kljub izrednim pritiskom tako iz Bruslja kot iz Italije je slovenska vlada včeraj popoldne storila tisto, kar je dopoldne na dopisni seji sprejela: glasovala je proti predlaganemu seznamu evropskih prioritet skupnega pomena PCI, na katerem je poleg sedmih slovenskih projektov tudi okoljsko močno sporni plinski terminal Žavlje. Bila je edina, kajti kljub precejšnjemu številu pripomb na projekte so preostale države članice EU listo PCI potrdile. Tudi Avstrija, čeprav je napovedala, da žaveljskega terminala, če bo okoljsko sporen, ne bo podprla, je po glasovanju sporočil minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel. Več na www.dnevnik.si.

Zaplinjeni

Naša vlada vendarle ve vsaj to, da je javno mnenje zanjo pomembno. Odziv slovenske javnosti je bil zanjo očitno dovolj nedvoumen, da ni popustila izjemnim (tako infrastrukturni minister Omerzel) pritiskom Bruslja in Italije v zadnjih dneh in je glasovala proti seznamu evropskih prioritet skupnega pomena PCI, na katerem je tudi plinski terminal Žavlje. Čeprav je Omerzel poudaril, da smo z glasom proti žaveljskemu terminalu, ki je bil tudi glas proti sedmim slovenskim projektom na seznamu, dali jasno vedeti, kako zelo nesprejemljiva je za Slovenijo uvrstitev okoljsko spornega projekta na listo, zasluga za tako odločno držo nikakor ne gre vladni koaliciji. Več na www.dnevnik.si.

Denar tudi za asfaltiranje romske ceste

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je občinam vendar izdalo odločbe za ureditev komunalne infrastrukture v romskih naseljih, ki bodo skupaj prejele 2,96 milijona evrov. Na tokratnem javnem razpisu so bile zelo uspešne dolenjske in belokranjske občine. Več na www.delo.si.

 

Anketa Dela: Nikar davka na nepremičnine

V tokratni anketi Dela so sodelujoče vprašali, ali podpirajo napovedano uvedbo davka na nepremičnine. Po pričakovanju je bila znatna večina proti. Novi davki med Slovenci pač težko dobijo podporo. Na vprašanje, ali podpirajo uvedbo davka na nepremičnine, je več kot tri četrtine, 77 odstotkov, vprašanih odgovorilo nikalno. Podporo temu napovedanemu novemu davku jih je izrekla manj kot petina, 18 odstotkov. Več kot tri četrtine jih je torej proti. Nepremičninski davek v slovenski javnosti očitno ni priljubljen. Podrobnejši pregled rezultatov ankete pokaže, da je podpora nepremičninskemu davku precej povezana z izobrazbo anketirancev. Veliko bolj ga namreč podpirajo tisti, ki so dokončali vsaj višješolsko stopnjo izobrazbe, med anketiranci z nižjo stopnjo izobrazbe pa je takšnih le malo. Več na www.delo.si.

 

Bratuškova (za zdaj) utišala traktoriste

Na včerajšnjem sestanku predsednice vlade in kmetov so se odločili za imenovanje ekspertne skupine, ki bo pripravila izračune, kaj bi pomenila predlagana obdavčitev nepremičnin za slovensko kmetijstvo. »Pogajalci naj ne trepetajo na pogajanjih z vlado. Biti morajo odločni in vztrajni. Biti morajo pravi dedi!« Tako si je ptujski kmet Janez Žampa zamislil lik človeka, ki bo pred vlado branil interese vseh slovenskih kmetov in dosegel, da ne bo obdavčila kmetijskih in gozdnih zemljišč, ker so njihovo delovno sredstvo. A je bil Žampa po včerajšnjem sestanku predstavnikov kmetijskih organizacij s predsednico vlade Alenko Bratušek, kmetijskim ministrom Dejanom Židanom, ministrom za zdravje Tomažem Gantarjem, ministrico za delo Anjo Kopač Mrak in državno sekretarko na finančnem ministrstvu Matejo Vraničar najverjetneje razočaran. O kakšnih dedcih, ki so še dva dni prej grozili, da bodo s traktorji ohromili Slovenijo, če obdavčitev kmetijskih in gozdnih zemljišč ter kmetijskih objektov ostane v zakonu, namreč ni bilo niti sledu. Več na www.dnevnik.si.

Če vlada ne spremeni predloga zakona, bodo zabrneli traktorji

Šikolah so se danes na pobudo Sindikata kmetov Slovenije na razširjenem sestanku protestnega odbora SKS zbrali predstavniki več slovenskih organizacij kmetov in lastnikov gozdov. Zaradi vztrajanja vlade pri novih davčnih in drugih obremenitvah so se začeli dogovarjati o organiziranju kmečkih protestov po vsej Sloveniji. Za pokušino je na sestanek v šikolskem gasilskem domu kar precej okoliških kmetov prišlo kar s traktorji. Tokrat so svoje stroje sicer parkirali na parkirišču in ob cesti, a glede na poznejšo razpravo na sestanku se kaj hitro lahko zgodi, da bodo traktorji postavljeni kar počez čez ceste. Več na www.delo.si.

Durs kmetom odmeril davek na nepremičnine v skupni vrednosti nad 500.000 evrov

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) opozarja na več nezakonitih izdaj odločb davčne uprave, s katerimi je kmetom odmerila davek na nepremičnine nad 500.000 evrov. V KGZS zahtevajo, naj davčna uprava nezakonite odločbe takoj odpravi. Durs je že v začetku meseca podal usmeritve, naj davčni uradi zavezance napotijo k vložitvi pritožbe. Konec junija je več kmetov prejelo odločbe Davčne uprave (Durs), s katerimi se je odmeril davek na nepremičnine v skupni vrednosti nad 500.000 evrov. Zneski davka za posameznega zavezanca gredo v več tisoč evrov – na zbornico so se obrnili člani z zneski od 2000 do 7000 evrov. Okrog 80 pritožb so kmetje že napisali, na zbornici pa opozarjajo, da je več kmetov davek tudi že poravnalo. Več na www.dnevnik.si.

Kazen za neobdelavo in zaraščanje kmetijskih zemljišč je med 500 in 5000 evri

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov izvaja poostren nadzor nad pravilno rabo kmetijskih zemljišč. Zakupnike svojih zemljišč poziva, naj zemljišča obdelajo in odstranijo vse morebitne objekte, ki jih sklad na njih ne dovoljuje. Kazen za neobdelavo in zaraščanje kmetijskih zemljišč za fizične osebe je med 500 in 5000 evri. Na zemljiščih postavitev objektov ali kakršenkoli drugačen način delovanja, ki spreminja kmetijsko namembnost zemljišč, ni dovoljen. S soglasjem sklada na kmetijskih zemljiščih je dovoljeno graditi le nezahtevne in enostavne objekte. Več na www.dnevnik.si.

Do tujcev nesramni pri najemu stanovanj: V tretjini primerov zaznali diskriminacijo

Tudi v Sloveniji obstaja diskriminacija oseb tujega porekla pri najemu stanovanj, je pokazalo testno preverjanje, ki ga je izvedel Ekvilib Inštitut v sodelovanju z Zagovornikom načela enakosti, srbskim kulturnim društvom Danilo Kiš in Zavodom Global. Diskriminacijo so zaznali v kar tretjini primerov. Preverjanje je potekalo v okviru vseevropske kampanje pod okriljem organizacije European Grassroots Antiracist Movement – EGAM. Letošnji kampanji pa so se poleg slovenskih pridružile še nevladne organizacije Češke, Srbije, Francije in Italije. Več na www.dnevnik.si.

Kaos pri evidenci zemljišč za gradnjo

Ob napovedani uvedbi nepremičninskega davka bi recimo številni lastniki zazidljivih zemljišč v Ljubljani plačali nekajkrat manjši davek, kot bi ga morali. V nekaterih drugih občinah bi lastniki plačali nekajkrat preveč. Kajti v registru nepremičnin pri zemljiščih za gradnjo vlada kaos. »Sršenje gnezdo in kaos.« Tako so nekateri naši sogovorniki poimenovali podatke o zemljiščih za gradnjo stavb, ki jih geodetska uprava (Gurs) vodi v registru nepremičnin. Z nazornim podatkom je postregel kar direktor urada za množično vrednotenje nepremičnin pri Gursu Dušan Mitrović. »V občini Sevnica je evidentiranih 14.000 zemljišč za gradnjo, najbrž pa bi jih moralo biti okoli 200. V Ljubljani sta prijavljeni dve zemljišči za gradnjo, moralo bi jih biti okoli tisoč. V Kopru za gradnjo sploh ni prijavljenega nobenega zemljišča, čeprav se tudi tam gradi.« Več na www.dnevnik.si.

Smrtonosni udarec za gradbeništvo ali končno nižje cene stanovanj?

Gradbena podjetja, ki se morajo že nekaj časa spopadati z mrtvilom na nepremičninskem trgu, so besna. Pred kratkim so od davčne uprave prejela odločbo, po kateri morajo za stanovanja, ki jim jih še ni uspelo prodati, plačati “davek na luksuz”. Enake odločbe so prejela tudi podjetja v stečaju. Čeprav aktualna vlada reševanje gradbeništva načelno postavlja na vrh seznama svojih prioritet, nekatere njene konkretne poteze ne govorijo temu v prid. Protikrizni davek na nepremičnine, ki naj bi se odmerjal le še letos in prihodnje leto, namreč po novem močno obremenjuje ravno gradbena podjetja – tudi tista, ki so že v stečaju. Več na www.dnevnik.si.

Oddajanje stanovanj zdaj zanima tudi geodetsko upravo

Medtem ko se za posameznike, ki so ali bodo prodali svojo nepremičnino, po 1. juliju praviloma ni spremenilo nič, morajo najemodajalci svojo dejavnost odslej prijaviti geodetski upravi. S 1. julijem je začela veljati obveznost poročanja o vseh kupo-prodajnih in določenih najemnih poslih z nepremičninami v državi. Medtem ko se za posameznike, ki so ali bodo prodali svojo nepremičnino, praviloma ne spremeni nič, morajo oddajanje stavb ali delov stavb v najem prijaviti tudi fizični najemodajalci, pojasnjuje Aleš Perovšek iz Geodetske uprave Republike Slovenije (Gurs). Več na www.dnevnik.si.

Slovenija z nadpovprečnim padcem cen stanovanjskih nepremičnin

Cene stanovanjskih nepremičnin v območju z evrom so se v prvem četrtletju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani znižale za 2,2 odstotka, v celotni EU pa za 1,4 odstotka. V Sloveniji so se cene v enaki primerjavi znižale za 4,3 odstotka, je ta teden objavil evropski statistični urad Eurostat. Cene, merjeno z indeksom, ki zajema vse nepremičnine, ki jih kupijo gospodinjstva (stanovanja, samostojne hiše, vrstne hiše itd.), so se v prvem četrtletju v letni primerjavi najbolj zvišale v Estoniji (+7,7 odstotka), Latviji (+7,2 odstotka), Luksemburgu (+4,3 odstotka) in na Švedskem (+4,1 odstotka). Več na www.dnevnik.si.

Turistični obisk Slovenije v polletju primerljiv z lanskim rekordnim

Vodja sektorja za turizem pri javni agenciji Spirit Karmen Novarlič glede na zbrane podatke o turističnem obisku v Sloveniji v prvem polletju letos ocenjuje, da so rezultati podobni lanskim rekordnim. Izjema so le slovenska naravna zdravilišča, ki letos beležijo padec obiska. Uradnih statističnih podatkov za polletje sicer še ni. Lansko leto je bilo po številu nočitev in prihodov turistov rekordno leto v slovenskem turizmu. Hkrati je bil iz naslova tujskega turizma prvič presežen znesek dveh milijard evrov priliva, je za STA izpostavila Novarličeva, ki glede na doslej zbrane podatke ocenjuje, da rezultati turističnih tokov v Sloveniji v prvi polovici letošnjega leta dosegajo rezultate lanskega rekordnega leta. Več na www.dnevnik.si.

Sklad išče zasebnega partnerja za gradnjo dodatnih stanovanj

Zasebni partner naj bi na skladovem zemljišču na Brdu dokončal trideset stanovanj. Sklad naj bi jih obdržal dvanajst. Republiški stanovanjski sklad je objavil razpis za pridobitev zasebnega partnerja za gradnjo dvostanovanjskih hiš in hiš v vrsti na Brdu v sklopu soseske Zeleni gaj. Po načrtih sklada bi zasebni partner zgradil pet objektov s skupno 30 stanovanji. Po koncu gradnje naj bi sklad postal lastnik dveh objektov, izbrani zasebni partner pa bi dobil tri sklope vrstnih hiš, je pred časom povedal direktor stanovanjskega sklada Žiga Andoljšek. Sklad bi kot zasebni partner v projekt vložil obstoječe nepremičnine s komunalno ureditvijo, vse projekte in gradbeno dovoljenje, zasebni partner pa bi financiral gradnjo. Več na www.dnevnik.si.

Mesto ne potrebuje še ene lepe, a prazne stavbe

Aktivni uporabniki nekdanje tovarne Rog so kritični do načrtov Mestne občine Ljubljana glede Centra sodobnih umetnosti Rog, saj da občina nima vizije, kako bo center deloval, kdo ga bo upravljal in kako bo spodbujal ustvarjalnost. Mestna občina se bo po novem prenove nekdanje tovarne koles lotila sama, saj ji ni uspelo najti zasebnega partnerja, ki bi financiral gradnjo. To pa med uporabniki Roga zbuja veliko mero dvoma. Občini, ki si prizadeva spremeniti občinski podrobni prostorski načrt za območje Roga, da bi lahko gradnja potekala v več fazah, rogovci namreč očitajo, da nima zagotovljenega denarja oziroma da bo na račun prenove Roga rezala druge javne programe. Rebalans letošnjega proračuna za Rog sicer predvideva le 265.000 evrov, in sicer za novelacijo gradbene dokumentacije. Večino 13,4 milijona evrov, potrebnih za prenovo Roga, pa bo občina zagotovila šele v proračunih za leti 2015 in 2016. Več na www.dnevnik.si.

 

MOL ignorira mnenje AVK

Mnenje agencije za varstvo konkurence, da ljubljanska mestna občina povzroča omejevanje konkurence pri zunanjem oglaševanju, pristojnih na občini ni spodbudilo k drugačnemu ravnanju. Celo več, razpisa za oddajo javnih površin za oglaševanje ne bo še dve leti. Več na www.delo.si.

V MOL vse manj aktivnih prebivalcev

V Sloveniji se povečuje število ljudi s končano višjo ali visoko šolo, podobno je tudi v glavnem mestu. Skoraj 30 odstotkov Ljubljančanov je po podatkih državnega statističnega urada za lansko leto imelo terciarno izobrazbo, leto prej je bilo takih 27 odstotkov. Med bolje izobraženimi je več žensk, jih je pa tudi več med tistimi brez izobrazbe. Skupno je bilo leta 2011 v prestolnici brez izobrazbe ali z nedokončano osnovnošolsko izobrazbo dva odstotka ljudi, od tega kar 67 odstotkov žensk. Podatki za leto 2012 so podobni. Brez izobrazbe je bilo nekaj manj kot dva odstotka ljudi, od tega 69 odstotkov žensk. Več na www.delo.si.

Nekdanji vojaški odpad bo preurejen v vrtičkarski raj

Mestna občina se je odločila za dokončno sanacijo nekdanjega vojaškega odpada ob Glinškovi ploščadi. Prejšnji teden je namreč objavila javni razpis, s katerim išče izvajalca sanacijskih del, čemur bo sledila še ureditev vrtičkov z vso potrebno komunalno opremo. Kot se vidi na fotografiji, namerava občina v bližnji prihodnosti urediti še približno tretjino prazne parcele na vodovarstvenem območju ob Saveljski cesti, ki jo zamejuje visoka žična ograja iz časov JLA. Več na www.delo.si.

Napačno zgrajeni kanal bi popravili z nadgradnjo

Iz kanalizacije med podjetjem Koto in centralno čistilno napravo v Zalogu že leta zaudarja, smrad se včasih razširi po celotnem naselju, odplake v kanalu zastajajo, zato tam nastaja »živa greznica«, idealna za razmnoževanje podgan. Tako stanje kanala C0 opisujejo v Zalogu, medtem ko je občina tik pred začetkom podaljšanja kanala vse do Broda. Več na www.delo.si.

Od avgusta urbana tudi na medkrajevnih avtobusih LPP

LPP bo s 1. avgustom na vseh linijah v medkrajevnem potniškem prometu kot plačilno sredstvo uvedel urbano, ki bo potnikom omogočala brezplačno prestopanje v roku 90 minut. Uporabniki medkrajevnih atobusov morajo obstoječe kartice zamenjati najkasneje do 31. julija, saj plačevanje s temi karticami od avgusta naprej ne bo več mogoče. Kot še sporočajo iz javnega podjetja, bo na medkrajevnih linijah LPP prevoz še naprej mogoče plačati tudi z gotovino, cene vozovnic pa ostajajo nespremenjene. Zaradi spremembe plačilnega sistema in zaradi lažjega prestopanja v roku 90 minut med medkrajevnimi linijami se bodo uskladili tudi nekateri vozni redi teh linij, linija Padež – Zavrh – Pokojišče – Borovnica pa se bo uskladila z voznimi redi Slovenskih železnic. Več na www.delo.si.

Če občina primakne denar, bo dobila podaljšano linijo

Na ministrstvu za infrastrukturo se bojijo, da bi uvedba predlaganih integriranih avtobusnih linij za območje Domžal povzročila koncesionarju Kam-Busu občuten upad števila potnikov, kar bi za državo pomenilo kup dodatnih stroškov. Zato predlagajo, da lokalna skupnost sofinancira želeno linijo – pa jo bo dobila. Več na www.dnevnik.si.

Če taksist ne bo upošteval cene, ga je treba opozoriti

Najvišja cena za kilometer vožnje s taksijem – evro in pol – začne veljati prihodnji mesec, potem ko je odlok, v katerem sta zapisani tudi najvišja štartnina, ki ne sme presegati dveh evrov, in cena čakalne ure, ki ne sme biti višja od dvajsetih evrov, na julijski seji potrdil mestni svet. Na občini pravijo, da bo nadzor nad maksimalnimi cenami izvajal mestni inšpektorat s »poudarkom na preventivnem obveščanju občanov in morebitnih kršiteljev«. Kaj lahko naredi posameznik v primeru, da mu bo taksist postavil višjo ceno od določene? Na občini odgovarjajo: »Stranka ima možnost, da taksista opozori na maksimalno ceno, v skrajnem primeru pa ga lahko prijavi tržni inšpekciji.« Več na www.delo.si.

Severna vrata čakajo na boljše razmere

Eno krilo severnih mestnih vrat čaka na novega lastnika, drugo pa čaka na izboljšanje razmer na nepremičninskem trgu, ki so pogoj za to, da se Immorent loti gradnje. Namesto dveh približno 70 metrov visokih stolpnic na Bavarskem dvoru danes Ljubljano »krasita« začasno parkirišče na eni in globoka gradbena jama na drugi strani Slovenske ceste. Eden od vlagateljev, ki je nameraval zgraditi stolpnico S1 ob nekdanji stolpnici SCT, je poleti 2011 šel v stečaj. V Immorentu Ljubljana, ki bo gradil City tower Severna vrata na drugi strani ceste, pa se za zdaj ne želijo lotiti gradnje, ker so razmere trenutno neprimerne, je povedal vodja projekta Damijan Kodelja. Več na www.dnevnik.si.

 

Nastajanje elektronskega arhiva o ulicah

Prebivalce že od nekdaj zanima, zakaj ulice, naselja, trgi ali parki nosijo določeno ime, po kom se imenujejo, od kdaj, ali so bili preimenovani in podobno. Za iskanje odgovorov na ta vprašanja je od sredine junija na voljo posebna spletna aplikacija. Aplikacija naj bi postala trajen elektronski arhiv s pomembnimi podatki o ljubljanskih naseljih, ulicah, trgih in parkih. Na spletni naslov https://srv3dgis.ljubljana.si/vm-srv!0/LjubljanskeUlice/UliceObcani.aspx lahko uporabniki v šestmesečnem poskusnem obdobju sporočijo svoje poglede in pripombe. V tem času bo strokovna služba dopolnila podatkovno zbirko veljavnih imen in potekov ulic v 38 naseljih in 17 četrtnih skupnostih in za zdaj še skromno različico spletnega zemljevida ulic. Osnovni obrazec za pobude je sicer že dve leti dosegljiv na občinskem spletnem naslovu, pri mestnem svetu, kjer ima svoj spletni naslov tudi njegovo začasno delovno telo komisija za poimenovanje naselij in ulic, ki jo vodi Milena Mileva Blažić. Več na www.delo.si.

Junijski turistični obisk prestolnice znova rekorden

Rast turističnega obiska prestolnice se je nadaljevala tudi v juniju. V javnem zavodu Turizem Ljubljana so našteli 24,8 odstotka več prenočitev kot v istem mesecu lani. Javni zavod spremlja približno štiri petine nastanitvenih zmogljivosti v mestu. Tako so izračunali, da je bilo v prvem polletju realiziranih dobrih sedem odstotkov več prenočitev kot v enakem obdobju leta 2012, ki je bilo rekordno. Junija se je sicer za pet odstotkov povečal obisk TIC, medtem ko je vrednostni obseg prodaje v TIC ostal na enaki ravni v primerjavi z lanskim junijem. Več na www.delo.si.

Eubrobasket: izredno čiščenje – kot če bi na obisk prišla tašča

Hala Tivoli slaba dva meseca pred začetkom evropskega prvenstva v košarki ne daje vtisa, da bi posebej hiteli s pripravo na ta veliki dogodek. Ob našem dopoldanskem obisku smo v dvorani namreč srečali le enega delavca. A vodilni na Športu Ljubljana zagotavljajo, da bo do roka vse nared.  Zapisnikarske mize in montažne tribune, ki čakajo na postavitev, role tapisona, pripravljene na razgrnitev, dotrajane omarice, ki jih bodo še pobrusili in polakirali. Smrad po laku v garderobah in kupi materiala, ki čaka na montažo, vendarle dajejo slutiti, da se v tivolski dvorani nekaj dogaja. Več na www.delo.si.

 

Čitalniki vstopnic bodo za Eurobasket, kot kaže, le delovali

Na ponovljeni razpis za vzpostavitev kontrole pristopa v dvorani in na stadionu v Stožicah je vendarle prispela ponudba. Tik pred rokom za oddajo jo je dalo podjetje Skidata AG, ki je del sistema že postavilo. Skidata AG je leta 2010 kot izvajalka Grepa že vgradila vso potrebno strojno opremo, del pa zaradi Grepovih neporavnanih finančnih obveznosti ni dokončala. MOL je tako razpisala dobavo programske opreme, vzpostavitev delovanja celotnega sistema, njegovo vzdrževanje ter usposabljanje zaposlenih za njegovo uporabo. Ker se na prvi razpis ni javil nihče, vzpostavitev delovanja čitalnikov vstopnic pa je nujna za izvedbo septembrskega evropskega prvenstva v košarki, ga je občina ponovila. Dvodnevno podaljšanje roka za oddajo ponudb se je, kot kaže, izplačalo, saj je edina ponudba prispela včeraj. Več na www.delo.si.

Tudi jordanski lastniki bi hotel Bellevue radi prodali

Namesto starega, propadajočega hotela Bellevue na elitni lokaciji blizu Hale Tivoli nad Celovško cesto bi že konec lanskega leta moral stati butični hotel s petimi zvezdicami. Tako so napovedovali jordanski lastniki ob nakupu pred štirimi leti. Kaže pa, da bo kmalu spet naprodaj. Generalni častni konzul Kraljevine Jordanije v Sloveniji Samir Amarin, sicer magister farmacije, ki je tudi predstavnik podjetja Bellevue Investment, v katero se je po njegovih informacijah nedavno preimenovala nepremičninska družba, ki je bila jeseni 2009 ustanovljena za ureditev butičnega hotela Mawared Ljubljana, je potrdil, da trenutno kaže, da se bo prodaja začela »v zelo kratkem času«. Tako so namreč odločili lastniki, ki so bili pred dvema tednoma na obisku in so si ogledali razmere. Pravi, da se za nakup že zanimajo kupci z vsega sveta, tudi iz arabskih držav. Več na www.delo.si.

 

Semič nasprotuje ukinitvi občine

Semiški občinski svetniki so na vrhovne državne organe poslali sklep, v katerem nasprotujejo pobudi o združevanju občin z manj kot 5000 prebivalci. Župani malih občin od Združenja občin Slovenije pričakujejo strategijo proti združevanju oziroma ukinitvi občin. Več na www.delo.si.

Kanalizacija tudi v občini Brezovica

Župan Metod Ropret in predstavnik podjetja CGP Novo mesto Marjan Pezdirc sta podpisala skoraj osem milijonov evrov (z DDV) vredno pogodbo za gradnjo kanalizacije v krajevnih skupnostih Vnanje Gorice in Notranje Gorice-Plešivica. Kot je dejal brezoviški župan Metod Ropret, gre za doslej največji projekt te male občine na obrobju Ljubljane. Z njim bo kakšnih štiri tisoč krajanov obeh krajevnih skupnosti dobilo približno 30 kilometrov primarne in sekundarne kanalizacije. Več na www.delo.si.

Gradnja obvoznice oddaljena še nekaj svetlobnih let

Prometni zamaški na Škofljici se vlečejo kot jara kača, zato župani od Škofljice do Osilnice že vsaj 15 let poslušajo obljube o gradnji obvoznice, ki pa očitno ne bo zgrajena brez političnega udarca po mizi. Prebivalci Škofljice in vozniki, ki so primorani vsakodnevno uporabljati glavno prometnico proti Kočevju, so zaradi gneče ob prometnih konicah obupani. Pločevina se premika po polžje, vozniki pa so v iskanju bližnjic zasedli praktično vse stranske ceste, ulice in celo kolovoze, da bi le privarčevali kakšno minuto na poti v službo in domov. Posledično prometne tegobe pestijo celotno regijo oziroma razvojno os 3a, ki se razprostira od Ljubljane do Osilnice. Več na www.dnevnik.si.

Romi bodo hiše pred bagri varovali s telesi

V romskem naselju Dobruška vas pred današnjim sestankom s predstavniki države in občine vlada nelagodje in strah zaradi preselitve na drugo lokacijo. Na zemljišču, kjer živijo, je načrtovana gospodarska cona, občina pa namerava že prihodnji mesec začeti graditi čistilno napravo. Škocjanski župan Jože Kapler pravi, da tri stanovanjske hiše načrtovani gradnji čistilne naprave ne bodo v napoto, zato ni nobenega razloga za njihovo takojšnjo preselitev. Več na www.delo.si.

Škofja Loka: Grad, Škofjeloški pasijon in zamorec

Piran je Tartini, Ptuj so kurenti, Idrija je rudnik, kaj pa je Škofja Loka? Prebivalci najbližje čutijo Zamorca, Groharjevega Sejalca in Agato, ki je z Jurijevo pomočjo preživela preizkus čarovništva, a če bo Škofjeloški pasijon prihodnje leto uvrščen na Unescov reprezentativni seznam nesnovne dediščine, bo to gotovo vodilna blagovna znamka. Razvojna agencija Sora, ki je leta 2010 po ukinitvi Lokalne turistične organizacije Blegoš prevzela dejavnost turizma, je pred dvema letoma za Škofjeloško območje namesto slabo prepoznavnega Blegoša začela uveljavljati novo blagovno znamko oblikovalcev Jureta Miklavca: eno srednjeveško mesto (Loka), dve prekrasni dolini (Selška in Poljanska), tri pogorja (Škofjeloško, Polhograjsko, Cerkljansko) in neskončno zgodb. Več na www.delo.si.

Preddvorske graščine še ne obnavljajo

Občina uradno še ni lastnica graščine Dvor in parka v središču Preddvora, ker pogodba z ministrstvom zaradi neusklajenih podatkov v zemljiški knjigi še ni podpisana. Objekt je nujno potreben prenove, občina pa se še ni odločila, kakšna bo namembnost graščine. Preddvorski svetniki so že 12. junija potrdili pogodbo, s katero bo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport brezplačno preneslo graščino Dvor (Höflein) in park v središču Preddvora na občino Preddvor, vendar do podpisa z ministrstvom še ni prišlo. Kdaj natanko bo vlada izdala pozitivno mnenje o prenosu in kdaj bo podpisana pogodba z ministrstvom, nam župan Miran Zadnikar ni vedel povedati, upa pa, da bo do prenosa gradu, za katerega je bil denacionalizacijski postopek pravnomočno končan leta 2009, prišlo čim prej. Več na www.delo.si.

 

Športno dvorano gradijo kot piramide

Večnamenska dvorana v kranjski vojašnici je zadnji tak objekt, ki ga je Slovenska vojska začela graditi že ob pojavu splošne krize. Gradbeno dovoljenje je namreč dobila že leta 2009, aprila 2010 pa je dela začelo izvajati podjetje Tehnik iz Škofje Loke. Po neuradnih virih pa to gradbeno podjetje ni bilo ravno vzoren partner. Čeprav so prejeli plačilo za 2314 kvadratnih metrov prostoren objekt, ta še ni povsem končan. Zapletlo se je s podizvajalci, ki naj ne bi prejemali plačil, a vsi so zaviti v molk, ker se bojijo, da bo še slabše. »Pogodbena vrednost celotnega objekta znaša dobrih 3,1 milijona evrov,« so nam pojasnili na ministrstvu za obrambo, kjer računajo, da bo kmalu določen datum tehničnega pregleda. Ko bo izdano še uporabno dovoljenje, bo ta težko pričakovani objekt končno lahko začel delovati. Dopoldne za vojake pri usposabljanju, popoldne in zvečer pa tudi za druge uporabnike – športnike in rekreativce. Čeprav se zdi, da so v davnini hitreje gradili piramide kot pa to novo kranjsko pridobitev, bo na koncu prav njena vsebina precej popravila tudi pogoje za vadbo v športnih dvoranah v Kranju. Pred kranjsko je bila podobna dvorana zgrajena v Vipavi. Več na www.dnevnik.si.

Sodražica z novo čistilno napravo

V treh ali štirih fazah bodo v občini Sodražica uredili čiščenje odpadnih voda. Zastarelo čistilno napravo bodo že letos zamenjali z novo, zgradili kanalizacijski sistem in v krajih, kjer so manjše vasi razpršene, sofinancirali gradnjo malih komunalnih čistilnih naprav. Jeseni bodo v Sodražici začeli s pomembno, skoraj milijon evrov vredno investicijo za odpadne vode. V Zamostcu, kjer že 30 let deluje biološka in za današnji čas zastarela čistilna naprava, bodo zgradili novo. »Postavili bomo skelet in čistilno napravo za toliko prebivalcev, kot jih je zdaj priključenih. Pozneje, ko se bo kanalizacijski sistem širil, bomo širili tudi čistilno napravo,« pravi sodraški župan Blaž Milavec. Nova čistilna naprava bo imela najprej zmogljivost od 800 do 900 populacijskih enot, pozneje jo bodo dogradili še za skoraj enkrat toliko, tako da bodo kapacitete zadostovale za prihodnjih petdeset let. Več na www.delo.si.

Ekologi opozarjajo na posledice gradnje

Načrtovana gradnja verige desetih hidroelektrarn na srednji Savi bi poleg rasti pridobivanja energije iz obnovljivih virov predstavljala dobrodošlo injekcijo slovenskemu gradbeništvu in strojegradnji, vendar naravovarstveniki opozarjajo tudi na negativne posledice projekta. Leta 2014 naj bi začeli graditi verigo desetih hidroelektrarn na območju srednje Save med Zidanim Mostom in Medvodami. Srednjesavske elektrarne Suhadol, Trbovlje, Renke, Ponoviče, Kresnice, Jevnica, Zalog, Šentjakob, Gameljne in Tacen bi skupaj z obstoječimi elektrarnami v zgornjem (Moste, Mavčiče in Medvode) in spodnjem toku Save (Vrhovo, Boštanj, Blanca, Krško, Brežice in Mokrice – zadnji dve sta še v gradnji oziroma v postopku priprav na gradnjo), predstavljale daleč najdaljšo verigo hidroelektrarn v državi, ki bi na leto skupaj proizvedle 2052 gigavatnih ur električne energije. Več na www.dnevnik.si.

Lusthaus na Bizeljskem bo spomeniško zaščiten

Baronica iz Gradca je nekoč na vinogradnike z Bizeljskega gledala zviška. Dobesedno. Na najboljši razgledni točki nad vinogradi se je grajska gospoda namreč kratkočasila v hiši zabave, Lusthausu. Paviljon med vinogradi je posebnost Bizeljskega, po 70 letih propadanja ga bo brežiška občina spomeniško zaščitila. »Pričakujemo, da bo država, ki je lastnica zgradbe in zemljišča, svoje mnenje v zvezi z razglasitvijo Lusthausa za spomenik lokalnega pomena dala avgusta. Občinski odlok bo nato predvidoma sprejet na eni od jesenskih sej,« pravi Anica Hribar, vodja občinskega oddelka za družbene dejavnosti. Z zaščito zgodovinske dediščine v Brežicah sledijo pobudi novomeške enote zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki je Lusthaus označila kot redkost na slovenskih vinogradniških območjih. V sedanjem osmerokotnem tlorisu – skozi sedem oken in vrata se pogled od bizeljskih gričev razprostira vse do Zagreba in Brežic – je paviljon vrisan že v Franciscejskem katastru iz leta 1825. Neuradno pa razgledna točka krasi kraj že več kot dve stoletji. Več na www.delo.si.

 

Obrambno ministrstvo bo na občino Brežice preneslo nepremičnine v Slovenski vasi

Minister za obrambo Roman Jakič se je ob današnjem obisku v Brežicah s tamkajšnjim županom Ivanom Molanom dogovoril o neplačnem prenosu nepremičnin v poslovno-industrijski coni v Slovenski vasi na brežiško občino. Te so na zadnji dražbi ponujali za približno 1,2 milijona evrov, prenos pa bodo šteli kot vlaganje ministrstva v lokalno infrastrukturo. Z ministrstva za obrambo so sporočili, da je bil sestanek namenjen pregledu odprtih vprašanj med omenjenim ministrstvom in občino Brežice, predvsem na področju vlaganj v občinsko infrastrukturo. Z dogovorom o medsebojnem sodelovanju v zvezi s projektom posodobitve vojaškega letališča Cerklje ob Krki leta 2007 se je namreč obrambno ministrstvo zavezalo, da bo sofinanciralo lokalno infrastrukturo, ki jo Slovenska vojska uporablja v povezavi z navedenim letališčem. Prenos navedenih nepremičnin pa se bo štel kot vlaganje v lokalno infrastrukturo med letoma 2013 in 2018, so še sporočili z ministrstva za obrambo. Več na www.dnevnik.si.

Verlič bi rad preštel podpise

V grosupeljski ljudski iniciativi (LI) so zaskrbljeni, ker župan Peter Verlič še ni sklical seje občinskega sveta, na kateri bi svetniki preklicali sklep o ustanovitvi igralniške družbe Casino Grosuplje. Proti omenjeni družbi so namreč že prejšnji mesec zbrali 866 podpisov. Namesto seje občinskega sveta zdaj župan Verlič od predstavnikov LI pričakuje, da izberejo svojega predstavnika, ki bi sodeloval »v občinski komisiji za štetje glasov«. Predstavnik LI Sašo Jalšovec je za Delo povedal, da so županovo namero zavrnili, saj bi bila ta utemeljena le v primeru, če bi obstajal utemeljen dvom v uradno potrjen rezultat grosupeljske upravne enote. Več na www.delo.si.

Mariborski vstajniški sosvet še brez končne podobe

Člani nastajajočega vstajniškega sosveta v Mariboru so na današnjem drugem sestanku nadaljevali razpravo o poslovniku, ki določa obliko in načine delovanja tega posvetovalnega telesa župana. Končne odločitve o tem še niso sprejeli. Ustanovitev vstajniškega sosveta je predvolilna obljuba župana Andreja Fištravca, ki je obljubil tesnejše sodelovanje z vstajniškimi skupinami in posamezniki, ki so odločeni aktivno sodelovati v preoblikovanju in razvoju mesta. Vstajniški sosvet naj bi deloval kot posvetovalni organ župana in bo imel 45 članov. Med njimi bo predvidoma 27 predstavnikov vstajniških skupin, 18 mest pa bo na razpolago zainteresiranim posameznikom. Več na www.delo.si.

Uporabniki mariborske Pekarne vendarle podprli obnovo

Uporabniki Pekarne so skoraj dva tedna po sestanku z županom Andrejem Fištravcem vendarle sklenili podpreti obnovo omenjenega mariborskega kulturnega centra, a so pri tem znova postavili nekaj pogojev, o katerih so sicer govorili tudi na omenjenem sestanku. Gre za obnovo objektov Lubadar in Hladilnica, za katero so na voljo evropska sredstva. Pekarnarji od Mestne občine Maribor (MOM) zahtevajo pisna zagotovila, da jim bodo še pred začetkom obnove zagotovili nadomestne prostore znotraj kompleksa, ob soglasju posameznega uporabnika pa tudi izven. Za obstoječe uporabnike, ki so trenutno že v nadomestnih prostorih, zaradi obnove upravne stavbe, zahtevajo podaljšanje pogodbe za tri leta oziroma do zagotovitve ustreznih prostorov v obnovljenem delu Pekarne. Več na www.delo.si.

Žvan potrdil poskus dogovora o univerzijadi med Susa in Fisu

Slovenska univerzitetna športna zveza (Susa), občina Maribor in Mednarodna univerzitetna zveza (Fisu) se bodo skušali dogovoriti o medsebojnih obveznostih še pred septembrskim narokom na Mednarodnem športnem razsodišču (Cas), je v Ljubljani danes potrdil novi predsednik Susa dr. Milan Žvan. Kot je povedal Žvan, se je ob robu letošnje letne univerzijade v Kazanu sestal z generalnim sekretarjem Fisuja Ericom Saintrondom in drugimi vodilnimi. »Na tem sestanku sem skušal odgovornim pojasniti, da je Susa po krivem med toženimi strankami na Casu. Mi smo pravice za organizacijo univerzijade res dobili, a smo jih prenesli naprej in kasneje na organizacijo ter odpoved nismo imeli več vpliva,« je položaj Suse pojasnil Žvan. Več na www.delo.si.

Zapleti z gradnjo vodovoda za Pomurje

Stopetdeset milijonov evrov vreden kohezijski projekt preskrbe Pomurja s pitno vodo, ki je največji projekt ministrstva za kmetijstvo, je razdeljen v tri sisteme. Čeprav večjih zapletov pri sistemih A in B ni bilo, tako imenovanemu kraku C grozi časovni zamik. Preskrba s pitno vodo za osem pomurskih občin v tako imenovanem kraku C (Ljutomer, Križevci, Sveti Jurij, Apače, Gornja Radgona, Radenci, Veržej in Razkrižje) bo okvirno stala dobrih 48,5 milijona evrov (ocenjena vrednost deleža občine Ljutomer, denimo, znaša 2,4 milijona evrov). Več na www.delo.si.

Pomurje postaja družinam prijaznejša turistična regija

Pred kratkim so partnerji iz Slovenije in Avstrije v Radencih in na turistični kmetiji Firbas v Cogetincih predstavili čezmejni projekt Družinski centri – Family Centres, ki bo v prihodnje v Pomurju in v Avstriji povezoval turistične ponudnike, prilagojene družinskemu turizmu. V sklopu projekta je nastal katalog, telefonska aplikacija in spletna stran. Projekt je začel nastajati pred dvema letoma, ko je Mojca Haložan iz murskosoboškega Centra za zdravje in razvoj ugotovila, da v regiji primanjkuje specializirane ponudbe za družine z otroki in da turiste ,ki že obiščejo Pomurje, pošljejo na dogodivščine v sosednjo Avstrijsko Šajersko. Več na www.delo.si.

Kolesarji vztrajajo pri odstranitvi prepovedi

Proti prepovedi kolesarjenja skozi obnovljeno središče Dravograda protestirajo tudi v Krajevni skupnosti Dravograd, kjer se, tako kot Peter Zajc, pobudnik protestne akcije Tišim picikl!, sklicujejo na gostoto prometa skozi trg. Ta po njihovem ne upravičuje prepovedi za kolesarje. Peter Zajc je povedal, da je po začetku sobotnih akcij, v katerih so kolesarji v protest proti absurdni situaciji potiskali kolesa skozi dravograjski trg, tudi sam na Direkcijo republike Slovenije za ceste (DRSC) poslal dopis, v katerem opozarja, da je prepoved vožnje kolesarjem po regionalni cesti skozi Dravograd nesmiselna in neupravičena. DRSC je na zahtevo lokalne skupnosti namreč pri projektiranju prenove regionalke odstranila predvideno kolesarsko stezo, posledično pa prepovedala vožnjo s kolesi skozi trg. Kolesarji se tako ne smejo voziti skozi središče mesta po regionalki, čemur Zajc in krajevna skupnost Dravograd oporekata. Več na www.delo.si.

 

V Črneškem gaju bo 56 hiš

Občina Dravograd namerava skupaj s projektantskim podjetjem A-Biro in gradbenim podjetjem GIP Lichteneger z Raven v Črnečah zgraditi naselje manjših hiš, kamor bi naselili predvsem mlade družine in starejše, ki bi imeli možnost oskrbe v sosednjem domu starostnikov. Županja Dravograda Marijana Cigala je povedala, da že pripravljajo izvedbene načrte, gradnjo pa bodo prilagajali potrebam in finančnim možnostim. »Imeli smo nekaj pripomb k načrtom, spremenili smo tudi strehe, namesto ravnih bodo enokapnice, kar je za Koroško bolj primerno,« je dejala županja, ki napoveduje, da bodo prve hiške gotove konec septembra. Najprej nameravajo zgraditi sedem hišic, nato postopoma dodajati nove sklope po pet hiš, naselje pa naj bi jih imelo največ 56. Če ne bo denarja, bo ostalo samo pri sedmih,« pravi Cigala. Več na www.delo.si.

 

Na Rimskem vrelcu do jeseni še ne bodo gradili

Kupec Rimskega vrelca niti po drugem podaljšanju roka ni pravočasno dopolnil dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za prenovo in dograditev razpadajočega hotela, ki ga namerava spremeniti v zdraviliški center. Pred jesenjo ne bodo gradili, lastnik Rimskega vrelca imunopatolog Musa Abidov pa je v minulih dneh zamenjal tudi zastopnika, ki je zanj urejal posle vse od začetka pogajanj za nakup zdraviliškega kompleska v Kotljah. Več na www.delo.si.

Ob hostlu bo parkirišče za avtodome

Ob slovenjgraškem hostlu na Ozarah bodo uredili tudi parkirišče za avtodome, ki ga nameravajo v nadaljevanju glede na potrebe tudi razširiti. Hostel je vse poletje polno zaseden, do včeraj so imeli že 3500 prenočitev, lani v desetih mesecih obratovanja pa samo 4000. Na parkirišču bo prostora za šest avtodomov, pozneje ga bodo lahko razširili in morda dopolnili z manjšim prostorom za šotorjenje. Urejanja prostora za avtodome, ki bo končan začetka avgusta, so se lotili na pobudo turistov, ki so večkrat poizvedovali po počivališču z urejenimi priklopi za elektriko in vodo. V naslednji fazi bodo poleg omenjenih priključkov uredili še sanitarije, pred tem pa bodo turistom z avtodomi omogočili uporabo sanitarij v hostlu. Več na www.delo.si.

Središče Rogaške Slatine jeseni z novim izgledom

Za malo manj kot 1,8 milijona evrov bodo do jeseni v najstarejšem slovenskem zdraviliškem kraju precej spremenili središče mesta, saj so začeli projekt Povečanje aktivnosti centra Rogaške Slatine.  Za ureditev središča pri avtobusni postaji in osrednjega Zdraviliškega trga je občina, ki jutri praznuje občinski praznik, dobila skoraj 650.000 evrov iz evropskega razvojnega sklada, 556.000 evrov pa iz državnega proračuna. Projekt sestavljajo štirje različni sklopi, od pokrite tržnice, parkirne hiše z razgledno teraso, do prenove dela avtobusne postaje. Nov objekt bodo zgradili med avtobusno postajo in nekdaj znamenito restavracijo Pošta, ki prav tako dobiva novo podobo, za kar se je odločil zasebni investitor. Več na www.delo.si.

 

Vojna kot turistična promocija

Prihajajočih 100. obletnic prve svetovne vojne, soške fronte in bitke pri Kobaridu v Posočju ne prepuščajo naključju. Turistično ponudbo za ta namen skupaj snuje več kot 60 ponudnikov z obeh strani meje. Prihodnje leto bo minilo sto let od začetka prve svetovne vojne, maja 2015 pa sto let od začetka znamenite soške fronte, največjega spopada na Slovenskem in ene najtežjih bitk v prvi svetovni vojni. Slednjo turistom v Posočju že več kot dvajset let predstavlja Kobariški muzej, zadnja leta z urejanjem muzejev na prostem ponudbo širijo tudi v Fundaciji Poti miru. Maša Klavora iz fundacije je prepričana, da postaja soška fronta vedno bolj prepoznavna tudi kot turistična znamka. »Tudi zato ker ima zgodba simbolni pomen, ker gre za sodelovanje med narodoma in kraji, ki so bili v preteklosti ločeni,« pravi. »Na soški fronti se je borilo okoli 20 narodov, vsak izmed njih se lahko najde v njej in vsak v njej lahko išče svojo zgodbo. Zanjo se zelo zanimajo Madžari, Čehi, Poljaki, Slovaki, Hrvati, Bosanci. Z islamsko skupnostjo smo denimo pripravili celodnevni program ogledov za Bošnjake,« našteva Klavorova. A doda, da k njim prihajajo tudi gostje, ki na prvi pogled s soško fronto nimajo nič. Več na www.dnevnik.si.

Obnova kinogledališča jezi Tolmince

Tolminska občina bo obnavljala stavbo kinogledališča v mestnem središču, vendar se velik del javnosti skupaj s krajevno skupnostjo ne strinjajo ne s postopkom poteka projekta ne z novo podobo objekta. »Objekt je bil pred 50 leti načrtovan premišljeno, zdaj pa se na hitro posega v njegovo arhitekturo. Porušen bo celoten izgled mestnega trga in Tolmin bo postal drugačen,« je prepričan predsednik tolminske krajevne skupnosti Andrej Vidmar. Projekt novega kinogledališča, ki ga je izdelal arhitekt Tomaž Mohorko, so precej kritizirali zaradi spremenjene zunanjosti, saj bo s celovito prenovo glavno pročelje proti trgu v celoti spremenjeno, odstranjeno bo tudi vso sedanje okrasje. Nasprotniki takšne obnove pravijo, da so tovrstni posegi nedopustni, ker da med drugim kršijo tudi varovanje stavbne dediščine in odlok o varovanju naselbinske dediščine. Več na www.delo.si.

 

Pri Senožečah vetrno polje s 40 vetrnicami

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je 19. julija objavilo pobudo o velikem vetrnem parku med Razdrtim in Senožečami v občini Divača. Domačini se bodo o njej izrekali 31. julija, za pripombe pa je časa do 19. avgusta. V javnosti se je pojavil novi (za obstoječo in še tremi predvidenimi vetrnicami pri Dolenji vasje, predvideno vetrnico v Razdrtem, projektom vetrnega polja z več kot 20 malimi vetrnicami pri Kozini) zdaj že četrti projekt postavitve vetrnih elektrarn ob primorski avtocesti. Mogoči investitor vetrnega parka Senožeška Brda je podjetje Vepa. Park, tokrat na obeh straneh avtoceste, je že pred približno štirimi leti začel snovati Anton Korošec z mariborskimi partnerji v okviru podjetja Supernova, to pa se zdaj pojavlja kot ustanovitelj oziroma lastnik manjšega deleža Vepe, katerega zastopnik je Gojko Musić. Več na www.delo.si.

 

Biofutura je pridobila uporabno dovoljenje za bioplinarno v Ilirski Bistrici

Biofutura ni pridobila uporabnega dovoljenja, ker bi dokazala, da izpolnjuje merila okoljevarstvenega dovoljenja. Svoje ravnanje bodo morali pojasniti na upravni enoti. V bioplinarni v Ilirski Bistrici, ki je drugo polovico lanskega leta obratovala brez dovoljenja in je morala decembra lani prekiniti obratovanje, bi zdaj lahko ponovno zagnali proizvodni proces. Ali ga bodo in kdaj, nam pri direktorju Biofuture Igorju Zmazku včeraj ni uspelo preveriti. Upravna enota Ilirska Bistrica je pred nekaj dnevi po sklepu upravnega sodišča, ki je ugodilo Zmazkovi pritožbi in zadevo vrnilo v odločanje upravni enot, izdala uporabno dovoljenje. Sodišče je presodilo, da je upravna enota decembra lani Biofuturi z odločbo zavrnila izdajo uporabnega dovoljenja na podlagi negativnega mnenja Agencije republike Slovenije za okolje (Arso), ki da je zamudilo 15-dnevni zakonski rok od izdaje zaprosila za mnenje. Upravna enota je morala v 30 dneh po razsodbi izdala dovoljenje. Več na www.delo.si.

Olepšana Sežana bo vzrok za postanek

Vzhodni del Sežane bo predvidoma že konec julija dobil temeljito preurejeno osrednjo točko, Trg 28. avgust, nato pa še polepšani Trg osvoboditve. Potem ko je občina Sežana v preteklih letih veliko vlagala v obnovo vaških jeder in podeželjske infrastrukture, še zlasti to poletje v skladu s finančnimi zmožnostmi obnavlja tudi posamezne dele mesta. Trg 28. avgust s popolnoma novo ureditvijo bo dober razlog za postanek na poti skozi to, za obiskovalce večinoma prehodno mesto. Bo osrednji prostor vzhodnega dela mesa, izhodišče za obisk sežanskega botaničnega parka, navezoval pa se bo še na bližnji, še letos obnovljeni Trg osvoboditve pred cerkvijo sv. Martina. Več na www.delo.si.

 

Odškodnina za Poček za letos bo

Ministrstvo za obrambo (Mors) bo letos sofinanciralo gradnjo komunalne infrastrukture v Prestranku in Rakitniku, v koordinacijsko skupino pa imenovalo svoje nove predstavnike. Napovedi vodstva občine Postojna z začetka julija, da bo sprejela svoj, občinski odlok o taksi za obremenjevanje okolja na vojaškem vadišču Poček, zato da bi ministrstvo izpolnilo svoje obveznosti iz medsebojnega dogovora o usklajevanju interesov, so namreč obrodile sadove. Ministrstvo je namreč pred kratkim županu Jerneju Verbiču sporočilo, da zaradi krčenja obrambnega proračuna, denarja kot odškodnine za Poček ne bo ne za letošnje leto ne za še neizpolnjene obveznosti iz preteklih let, Postojnski odziv pa je bil takojšnji, enoten in oster. Več na www.delo.si.

Zaradi nepobiranja vstopnin na plaže izpad dohodka?

Na plažah pod okriljem Hotelov Bernardin v skladu z odločbo pristojnih državnih organov v letošnji sezoni ne pobirajo vstopnine, zaradi česar predvidevajo izpad dohodka, so pojasnili v portoroški družbi. Spremembo cenovne politike glede najema plažnih artiklov upravičujejo z nadgradnjo kakovosti gostinske ponudbe in izvedenimi prenovami. Zakon o vodah posebej določa poseben pravni režim priobalnemu zemljišču morja. Ta sega najmanj 25 metrov od meje obale v notranjost. Status priobalnega zemljišča ima tako zemljiščene glede na to, ali je v javni ali zasebni lasti. V obeh primerih je treba omogočiti prost dostop do vode za kopanje, obenem je treba tudi dopustiti vsakomur, da se zaradi kopanja zadržuje na priobalnem zemljišču morja. Zakon o vodah izrecno določa, da je raba priobalnega zemljišča, ki je neposredno povezana s splošno rabo, dovoljena, če se s tako rabo lastniku ne povzroča škoda. Več na www.delo.si.

Prost dostop, a tudi vse več plačljivih storitev

Vsa kopališča na slovenski obali imajo letošnje poletje prost vstop, saj je inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje po pritožbi kopalcev že lanskega avgusta odločil, da morajo tudi na plažah na Bernardinu, v Portorožu, Strunjanu, Simonovem zalivu in na Debelem rtiču nehati zaračunavati vstopnino, ker je to v nasprotju z zakonom o vodah, ki določa, da mora biti dostop do vode prost. Upravljalci so se sicer pritožili, vendar so bili pri tem neuspešni. Zato vstopnine zdaj nikjer ne pobirajo, kar so ugotovili tudi inšpektorji, ki so opravili oglede na kraju. Več na www.dnevnik.si.

S kolesom na morje? Zakaj pa ne

Šolske počitnice so še dolge. Kako zaposliti otroke, še posebno tiste malo bolj navihane, zahtevnejše, ki ne morejo biti niti minute pri miru? Predlagamo vam avanturo na kolesih. Po nekdanji progi ozkotirne železnice, imenovane Parenzana, po slovensko Istranka, ki je prirejena v kolesarsko pot in bo zaradi svoje nepredvidljive (a varne) narave vam in vašemu podmladku pričarala nepozabno doživetje. Zakaj? Ker vas bo vodila mimo čudovitih obmorskih krajev, čez skoraj dvajset vrtoglavo visokih mostov (a zavarovanih), skozi devet predorov (v nekaterih bo tako temno, da boste potrebovali čelne svetilke), na nekaterih predelih je trava tako visoka, da jo boste po robinzonsko premagovali, ampak mladež bo uživala. Vi pa z njo. Naša najmlajša kolesarka je imela štiri leta in pol in je kar vriskala od navdušenja. Več na www.delo.si.

 

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri