Kako prenavljati mesta, ki se soočajo z nazadovanjem? To je ključni izziv, ki ga obravnava članek »From crisis to choice: re-imagining the future in shrinking cities«. Obravnava enega od šestih novih tematskih poročil programa URBACT pod skupnim naslovom »Cities of Tomorrow: Action Today«. Poročilo, ki sta ga napisala dr. Hans Schlappa in profesor William J.V. Neill, poziva k sprejetju nove realnosti v zvezi s prenovo mest na območjih, ki jih je prizadelo socialno-ekonomskega nazadovanje, in k spremembi paradigme o prenovi takšnih mest.
Ozadje
Krčenje mest se na evropski politični agendi dviguje vse višje. Običajno ga spremlja upad prihodkov, naraščajoča brezposelnost, izseljevanje delovno aktivnega prebivalstva, presežni objekti in zemljišča skupaj s fizično infrastrukturo, ki je za populacijo, ki ji služi, preobsežna.
Izhajajoč iz številnih študij primerov in iz aktualnih razprav o vzrokih in posledicah krčenja mest se je delovna skupina »Shrinking cities: challenges and opportunities«, ki je z delom pričela v začetku leta 2012, osredotočila na razvoj trajnostne strategije za takšna mesta. Ta delovna skupina je združila izkušnje Urbactovih projektov in cele vrste deležnikov iz vse Evrope. Končni rezultat kolektivne refleksije je nastanek tematskega poročila.
»Preučili smo splošne vidike realnih pogledov na strateške rešitve za krčenje mest in opredelili ukrepe, procese in dobre prakse pri ponovnem vzpostavljanju trajnostne prihodnosti«, pojasnjujeta avtorja tega poročila.
Razvoj novih strateških rešitev
Članek se začne s pregledom dinamike in ocenjuje, do katere mere problemi urbanega nazadovanja prodirajo v sodobno prakso mestne prenove. Dr. Hans Schlappa in profesor William J.V. Neill pozivata k »razumevanju nove realnosti pri urbani regeneraciji na območjih, ki jih je prizadelo socialno-gospodarsko nazadovanje in potrebe po spremembi pristopa k regeneraciji mest, ki jih je prizadelo krčenje. Predlagava model strateškega razvoja, ki prepoznava, da se morajo odločevalci premakniti s položaja z zelo omejeno izbiro in pospešiti nastajanje strategije, ki vključuje lokalno prebivalstvo in ustvarja realne razvojne možnosti.«
Avtorja trdita, da se morajo mesta naučiti razmišljati o trajnostnem urbanem razvoju kot o stalnem spreminjajočem se procesu, namesto da se pretvarjamo, da je socialno-ekonomski razvoj linearno in predvidljivo napredovanje iz statusa quo v boljšo prihodnost.
Primera Detroita in Altene
Izdelali so dve kontrastni študiji primerov – ena kot opozorilo in druga kot primer dobre prakse.
Detroit je predstavljen kot primer, kako se problema urbanega nazadovanja ne bi smelo obravnavati, in opozarja na morebitne nevarnosti, s katerimi se lahko srečajo tudi velika in močna mesta. Ta najbolj črn scenarij je vključen za dramatično ponazoritev posledic, ki lahko izhajajo iz prevelikega poudarka na gospodarskem razvoju in neučinkovitega regionalnega povezovanja urbanega razvoja in regeneracijskih strategij.
Detroit je pravo nasprotje zamisli o tem, kako se lotiti urbanega nazadovanja na celosten in integriran način, kakršne so se razvile v okviru Urbactovega projekta OP-ACT. Kot razlagata avtorja: »Ker je večina nazadujočih evropskih mest malih ali srednje velikih, smo kot drugi primer namenoma izbrali Alteno, da bi ponazorili uspešen proces dela z omejitvami, ki jih povzroča urbano nazadovanje, in v smeri trajnostnega razvoja z zelo malo dodatnih sredstev.«
Ponovno vzpostavljanje vizij prihodnosti
Poročilo s pomočjo nadaljnjih študij primerov obravnava problematiko vzpostavljanja realnih pogledov na strateške razvojne možnosti mest, ki so žrtve urbanega nazadovanja. Ta del vključuje zahteve glede procesa, kakor tudi kontrolne sezname, ki pomagajo pri ponovnem vzpostavljanju vizij. Mesta, poudarjata avtorja, morajo razviti nov pogled na smiselno prihodnost.
Avtorja svarita pred »pogrevanjem« razvojnih konceptov, ki so ustvarjali blaginjo in rast v preteklosti, in pokažeta, kako lahko mesta ustvarjajo nove možnosti, zgrajene na zavezanosti državljanov, ne samo na ekonomskih dejavnikih.
Ukvarjanje s fizičnim okoljem in prilagajanje storitev
Poročilo se nadaljuje z razpravo o izzivih, povezanih s fizičnim okoljem, predvsem s spodbujanjem začasne uporabe zemljišč in stavb, kar lahko močno vpliva na socialno-ekonomsko stanje in tudi na kakovost življenja v mestu.
V predzadnjem poglavju avtorja obravnavata prilagajanje urbanih storitev. »Tukaj sva se osredotočila na težave, ki izhajajo iz staranja prebivalstva, saj imajo mesta, ki jih preučujemo, običajno visok delež starejših ljudi. Obravnavava pa tudi več splošnih vprašanj reform storitev, socialno ekonomijo, družbene inovacije in sodelovanje socialnih služb. Prav tako sva poskušala pokazati, da ideje o mestih, ki so prijazna tako otrokom kot starostnikom zagovarjajo kakovostno urbano okolje, v katerem lahko prebivalci živijo varno, zdravo, socialno in ekonomsko bogato življenje.«
Avtorja zaključita, da je »kljub resnim izzivom, s katerimi se soočajo ljudje, ki živijo in delajo v mestih, ki nazadujejo, ta dokument kaže, da so urbano nazadovanje in demografske spremembe gonilna sila modernizacije in inovacij. Mesta, ki se krčijo, so mesta v tranziciji. Tisti, ki ta mesta vodijo in v njih živijo, morajo izpodbijati stare razlage za status quo in zgraditi novo pozitivno vizijo za prihodnost svojega mesta – ki morda ni tako velikopotezna kot v preteklosti, vendar je lahko v mnogih pogledih tudi boljša.«
Več :
From crisis to choice: re-imagining the future in shrinking cities – celotno poročilo (pdf, ang)
Tematska poročila “Cities of Tomorrow: Action Today” – spletna stran Urbact (ang)
