Dobre mestne storitve so pomembnejše od spektaklov
V starem Rimu so množice mirili z brezplačnim kruhom in grozljivimi spektakli v koloseju. Zdaj takšno taktiko ubirata vlogo igrata Mednarodni olimpijski komite (MOK) in Mednarodna nogometna zveza (FIFA). Medtem ko je Erdogan očitno izgubil podporo, ko se je odločil v Gezi parku zgraditi še eno nakupovalno središče, dogodki v Braziliji kažejo, da so dobre mestne storitve pomembnejše od spektaklov.
Urbanistično načrtovanje v ospredju
V obeh primerih je v ospredju urbanistično načrtovanje. Istanbul je eno od najhitreje rastočih mest na svetu z več kot 20 milijoni prebivalcev. Vendar ima zelo malo odprtih prostorov in razvojna mantra zasebnega sektorja ogroža še te. Predlog, da bi v Gezi parku zgradili nakupovalni center je tako sprožil demonstracije.
V Braziliji je bil navidezni povod za demonstracije povišanje cen avtobusov. Toda hitro so je pokazal resnični izvor frustracij. Nogometni stadion v glavnem mestu Brasilia bo stal 700 milijonov dolarjev, kljub temu da mesto nima nogometne ekipe, ki bi stadion uporabljala po prvenstvu. Čeprav je Brazilija znana nogometna nacija z veliko obstoječimi stadioni naj bi skupni stroški svetovnega prvenstva za štirikrat presegli stroške južnoafriškega mundiala. V Južni Afriki so FIFO močno kritizirali za njen »free riding« – domnevno so zaslužili več kot 2 milijardi dolarjev, z oprostitvami davkov in podkupninami, medtem ko je Južna Afrika plačala vse račune.
Ironično je, da je v Braziliji svetovno prvenstvo še bolj osovraženo kot olimpijske igre, ker ima z njim opraviti več mest. Stadione gradijo in obnavljajo v več mestih po vsej državi. V nasprotju z olimpijskimi igrami, zaradi katerih trpi samo Rio de Janeiro. Medtem ko so Londončane v veliki meri potegnili za nos z obljubo o zapuščini olimpijskih iger – čeprav se eden od redkih res velikih preostalih razvojnih območij v Londonu na javne stroške spreminja v razkošno sosesko z zmogljivo prometno infrastrukturo – je v Braziliji realnost za državljane bolj očitna. Kljub neverjetnemu desetletju rasti se navaden državljan sooča s kakovostjo javnega zdravstvo, izobraževanja in prometa na ravni tretjega sveta. Večji projekti se izvajajo s podiranjem favel in selitvijo ljudi v obrobne regije. Nič se ne naredi za otroke z ulice in obstajajo celo govorice o tem, da jih bodo tako za prvenstvo kot olimpijske igre pregnali iz mest.
Težave BRICS
Kriza v Braziliji odraža vse večje težave v državah skupine BRICS (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južnoafriška republika). Njihovo upravljanje ne uspe dohajati ekonomskega razvoja. Urbanizacija se je odvijala hitro, a je povzročila slabe življenjske pogoje. Dvomestna gospodarska rast na Kitajskem se je upočasnila na 7,5 % z grožnjo bančne krize in vse bolj razširjeno korupcijo med mestnimi kadri. Gospodarska rast v Indiji ugaša, medtem ko se korupcijski škandali množijo. V Braziliji dva milijona ljudi demonstrira in obstaja nevarnost, da bodo otežili ali celo onemogočili izvedbo paradnih dogodkov v letih 2014 in 2016. Južna Afrika pa z neuspešnim gospodarstvom in vlado, ki je svoje orožje usmerila v stavkajoče rudarje, šepa za ostalimi, medtem pa mediji čakajo na novice o zdravju Mandele.
Dejstvo, da so mesta prizorišča demonstracij, ne preseneča. Vse od Peterlooja in pariške komune se pokvarjeni vladarji najbolj bojijo mest. Haussmann je Pariz preoblikoval tako, da so meščane na bulevarjih in avenijah lahko dosegli topovi. Trafalgar Square v Londonu je bil preurejen, da bi lahko manjše število vojakov obvladovalo demonstrante (sedaj preurejen v cono za pešce pred Narodno galerijo).
Kar povezuje vstaje v Turčiji in Braziliji je, da državljani nasprotujejo velikim projektom, ki se zdijo koristni zgolj zasebnemu sektorju, in zahtevajo pravico do mesta. Kakršenkoli bo rezultat, MOK in FIFA bosta dvakrat premislila, kam se bosta podala v prihodnje.
