V poplavah junija 2013 je Donava dosegla najvišji pretok v zgodovini Budimpešte. Čeprav se najhujši scenariji niso uresničili, so se vendar ob tem odprla vprašanja, o katerih bo treba še razpravljati. Sveži spomini in slike nudijo dobro podlago za diskusijo.
Budimpešta je pred Donavo dobro zaščitena zahvaljujoč našim prednikom, saj je bil zaščitni sistem z jezovi v veliki meri zgrajen konec 19. stoletja. Obstaja pa še del mesta, kjer končni jez še vedno manjka – to je del območja Római. Razlog za to je preprost: 3 km dolgo rečno nabrežje je najbolj znana rekreacijska površina v Budimpešti, kjer imajo ljudje neposreden dostop do Donave in vodno življenje (z ladijskimi hišami) je tukaj najbolj razvito. Počitnikarji, ki tukaj v različnih vrstah hotelov in počitniških hiš živijo v poletnih mesecih, vztrajno zavračajo zamisel o gradnji velikega jezu, za katerim bi življenje na vodi prenehalo obstajati (kot se je v drugem delu območja, le nekaj sto metrov stran, že zgodilo).
Sam živim zelo blizu Donave v severnem delu Bude, v predelu Római. Naša hiša je na Királyok útji, nekoliko levo od sredine spodnje fotografije iz zraka, tam kjer vidite devet enakih streh. Na desni strani slike je Donava, v normalnem stanju. Območje med Donavo in Királyok útjo je rekreacijska površina in kar dolgo časa je bilo na tem območju prepovedano graditi stanovanjske stavbe, saj je običajno poplavljeno, kadar je reka visoka (kar se je nazadnje zgodilo v letih 2002 in 2006).
Slika 1
Pred poplavami v tem delu območja Római varuje začasna pregrada (t.i. »rabbit-dam«), ki poteka vzdolž Királyok útje. Kadar je pričakovati velike poplave se ta jez poveča in okrepi tudi s strani, kar v praksi pomeni gradnjo dodatnega začasnega jezu, ki zaseda polovico ceste. Na naslednjih fotografijah je jez, kot je videti od vhoda v našo hišo in jez sam, ki je močno ojačan z veliko količino peska in gline, ki zavzema polovico ceste.
Slika 2, Slika 3
Začasni jez je bil ustvarjen s 3–4 dnevnimi prizadevanji velike skupine delavcev, ki so porabili veliko količino materiala, prepeljanega s tovornjaki. Nekaj časa je bila cesta zaradi tovornjakov in hidravličnih lopat, ki so delali dan in noč, popolnoma zaprta. To je bilo nujno potrebno, saj je za jezom neskončno morje: voda je zalila celotno območje med Királyok útjo in Donavo.
Slika 4, 5
Ojačana pregrada je visoka skoraj toliko kot človek (običajno je le polovico te višine). Na spodnjih slikah lahko vidimo, da je voda samo 20–30 cm od vrha jezu, kar pomeni, da je vsaj 1,5 metra nad nivojem ceste. Slike z vrha jezu kaže poplavljeno območje počitniških bivališč za ograjo.
Slika 6,7
Na Piroska utci je ponavadi videti mešanico avtomobilov, koles in ljudi, ki se sprehajajo. Zdaj je dostopna le s čolnom. Na desni lahko vidite poplavljeno območje hotela Holiday Beach. Ko ni motečih čolnov, je ulica prosta za kopanje rac …
Slika 8,9
Nekaj metrov stran je videti poplavljeno območje Art hotela Alfa: v sprednjem delu slike plava srečna račja družina, medtem ko se v ozadju manj srečni ljudje s čolnom približujejo prostorom hotela.
Slika 10
Zadnja slika kaže, kaj bi se zgodilo v primeru, če bi se jez porušil. Voda bi poplavila zelo veliko območje onstran Királyok útje in bi lahko dosegla tudi vhodna vrata naše hiše. Pritličje bi verjetno ostalo suho, klet pa bi bila napolnjena z vodo. Ni čudno, da smo cel dan prenašali vse dragocenosti iz kleti v višja nadstropja.
Slika 11
Kaj je bilanca letošnjih poplav na našem območju, na predelu Római? Po naključju se najhujše ni zgodilo: ojačan jez je zaščitil območje onstran Királyok útje. Kljub temu so stroški visoki: rekreacijska površina je bila en teden popolnoma pod vodo in stroški grajenja (in kasneje odstranite) začasnega jeza so ogromni.
Globalno segrevanje grozi z vedno večjimi in vse pogostejšimi poplavami. Vsakomur je jasno, da mora predel Római dobiti stalni sistem varstva pred poplavami. Vendar jasne rešitve ni, saj obstajajo različne možnosti in ne samo finančni, tudi okoljski stroški bi bili visoki.
Razprave o različnih možnostih gradnje jezu se bodo gotovo okrepile. Tehnične inovacije omogočajo mobilne jezove, ki bi tovrstnim rekreacijskim površinam veliko bolj ustrezali. Vendar pa so mnenja o tem, ali tak jez zgraditi v bližini vode, ob Donavi, ali dlje stran ob cesti Királyok útja, deljena. Prva opcija bi zaščitila tudi rekreacijsko območje, vendar bi zahtevala obsežno okoljsko škodo, saj bi morali naravni gozd ob Donavi posekati. Druga možnost bi bila ohraniti edinstveno okoljsko vrednost območja Római, vendar bi to pomenilo pogoste težave podjetij na rekreacijskem območju.
Kdo in na kakšni podlagi naj se odloča med različnimi možnostmi ukrepov za varstvo pred poplavami? Na kakšen način bi lahko vključili ljudi, ki pripadajo različnim vrstam uporabnikov prostora – lastniki podjetij v rekreacijskem območju in počitnikarji …?
Naloga se zdi enostavna: zgraditi je treba mobilni jez. Odločitev pa je kljub temu zelo težka, saj se možnosti, glede na stroške in učinke, zelo razlikujejo. Ker bodo taki primeri postali v prihodnosti vse pogostejši, bi se lahko kak projekt na to temo izvajal tudi v okviru programa Urbact. Njegov glavni izziv bi bil poiskati participativni pristop k načrtovanju poplav z različnimi metodami sodelovanja deležnikov.
Budimpešta, 26. junij 2013
