Uspešna predstavitev Urbactovih tematskih poročil v Bruslju
Več kot 150 ljudi se je udeležilo prireditve ob izidu niza šestih novih tematskih poročil programa URBACT s skupnim naslovom “Cities of Tomorrow: Action Today” 18. junija 2013 v konferenčnem centru Evropske komisije. Udeleženci so bili seznanjeni z glavnimi ugotovitvami posameznih poročil in širše s procesom uporabe rezultatov projektov programa URBACT, v sklepnem delu pa je potekala tudi razprava o ključnih urbanih izzivih evropskih mest. Za tiste, ki niso utegnili priti, je spodaj izbor tega, kar je bilo mogoče slišati v Bruslju.
Johannes Hahn: “Lahko se zanesete, da bomo vaše ugotovitve upoštevali!”
Dogodek je odprl evropski komisar za regionalno politiko Johannes Hahn. Pojasnil je, da »je vizija v redu, vendar ne velja nič, če je ne moremo uresničiti. Z Urbactovo pomočjo smo korak bližje mestom prihodnosti, program pa nam kaže tudi, kako je priporočila mogoče uresničiti na terenu. Zato sem zelo zadovoljen, da sem ob izidu šestih Urbactovih tematskih poročil tukaj z vami«.
»Za nobenega od teh izzivov ni preproste rešitve, toda Urbact je – s svojo razvejano mrežo urbanih strokovnjakov in s partnerskimi mesti po vsej Evropi – idealen mehanizem za preizkušanje inovativnih pristopov, ki jih lahko drugi nato uporabijo.«
Komisar je sklenil, da »potrebujejo mesta prihodnosti zato ukrepe še danes. In to je bistvo programa Urbact! Čestitam vam za kakovostno delo, ki ga izvajate. Lahko se zanesete, da bomo vaše ugotovitve upoštevali«.
Edinstveni dogodek zbral politike in urbane strokovnjake
Urbactov dogodek ob izidu poročil je sledil predstavitvi parlamentarne skupine URBAN Intergroup. Ta je obelodanila študijo o dobrih praksah celostnega urbanega razvoja v okviru projektov, ki jih je Evropski sklad za regionalni razvoj financiral v obdobju 2007–2013. Organizacijo dogodka je podprl Generalni direktorat za regionalno in mestno politiko, na njem pa so se zbrali predstavniki politike, vključno s poslanci Evropskega parlamenta in predstavniki Evropske komisije, odločevalci, urbani strokovnjaki, kakor tudi drugi s tem povezani zainteresirani iz institucij EU, predstavniki partnerskih programov in organizacij, predstavniki nevladnih organizacij in akademiki.
Predstavitev poročil in pogovor s koordinatorji delovnih skupin
Evropska komisija je oktobra 2011 objavila daljnosežno in nadvse vizionarsko poročilo, imenovano Mesta prihodnosti – izzivi, vizije, poti naprej (Cities of tomorrow – Challenges, visions, ways forward). Poročilo Mesta prihodnosti (Cities of tomorrow) je pustilo večino vprašanj o tem, kaj lahko mesta storijo, da bi uresničila svoje potenciale, odprtih. Poiskati odgovore na ta vprašanja je bil cilj, ki si ga je na začetku leta 2012 zadalo šest Urbactovih delovnih skupin in končni rezultat skupnega dela je izid šestih tematskih poročil.
Tematska poročila poročajo o strategijah trajnostnega urbanega razvoja, ki povezujejo okoljski, družbeni in ekonomski steber Evrope 2020, pri čemer upoštevajo tudi celostni in participativni pristop. Zajemajo šest medsebojno povezanih izzivov, opisanih v dokumentu Mesta prihodnosti, ki so visoko na prioritetni listi EU.
Mike Campbell je ob predstavitvi poročila More jobs: better cities – a framework for city action pojasnil, da »so mesta del problema, pa tudi del rešitve«. »Mesta se morajo lotiti reševanja treh obsežnih sklopov problemov – delovnih mest in gospodarstva, ljudi in trga dela ter povezav med njimi. Uporabiti morajo celostni pristop in zagotoviti, da vse različne akterje uspešno povežejo in jih dobro usmerjajo« je povedal. To poročilo sicer predstavlja okvir za ukrepe mest pri zagotavljanju večjega števila kakovostnih zaposlitev. Namenjeno je akterjem, ki se na mestni, nacionalni ali mednarodni ravni ukvarjajo z zaposlovanjem.
Eddy Adam, avtor poročila Supporting urban youth through social innovation: stronger together je pojasnil, da »želijo demistificirati nov izraz socialne inovacije in pokazati konkretne primere mest, ki se lotevajo teh vprašanj«. Dodal je: »Z vključevanjem vseh deležnikov lahko izboljšamo oblikovanje in izvajanje storitev ter skupaj dosežemo boljše rezultate«. Čeprav je poseben poudarek na mladih, imajo dejavniki, ki spodbujajo socialne inovacije, tudi širši pomen. Delovna skupina je kot ključnega akterja predvidela občine, saj so kot forma demokratične vladavine najbližje državljanom. Skupina vidi v njih priložnost, da ponovno izumijo svojo vlogo ter postanejo katalizatorji in posredniki inovacij.
»Prostorska segregacija je preslikava družbene segregacije na prostor. Evropska mesta so vse bolj segregirana. Segregacija ni problem sam po sebi, vendar obstajajo tudi zelo problematična segregirana območja,« je pojasnil Ivan Tosics, ki je predstavil poročilo Against divided cities in Europe. »Za mesta je najbolj pomembno, da poskušajo najprej razumeti problem in se šele nato lotijo izboljšave javnih politik,« je svetoval. Cilj te delovne skupine je pomagati evropskim mestom pri ponovnem razmisleku o obstoječih politikah prostorske in družbene segregacije v urbanih območjih. Poročilo ponuja pregled koncepta urbane segregacije in z njo povezanih javnih politik. Izpostavili so tudi nekaj najbolj zanimivih praks iz Urbactovih partnerskih mest, ki izvajajo inovativne politike boja proti segregaciji.
Sally Kneshaw, avtorica poročila How cities can motivate mobility mindsets, je povedala, da želijo »spremeniti način, kako razmišljamo o mobilnosti« in da pri »mobilnosti ne gre samo za infrastrukturo«. »Zelo pomembno je, da o mobilnosti razmišljamo kot o delu ukrepov za energetsko učinkovitost,« je še povedala. Ta dokument se osredotoča na načine, kako lahko mesta lažje preidejo k novi urbani mobilnosti, ki je tesneje povezana s kakovostjo prostora ter na novo miselnost, ki je zgrajena na povezovanju prednostnih nalog politike in interesov deležnikov. Nove mobilnostne rešitve za mesta prihodnosti bo treba najti s strategijo »več z manj«.
»Mesta so lahko vodilna pri zmanjševanju emisij CO2 in v boju proti podnebnim spremembam. Celostne urbane strategije zagotavljajo sredstva za spopadanje z različnimi izzivi, s katerimi se soočajo mesta. Te strategije morajo povezovati družbene, okoljske in ekonomske razsežnosti politik,« je ob predstavitvi poročila Building energy efficiency in European cities povedal Antonio Borghi. Upoštevajoč to poročilo je stavbeni sektor največji porabnik energije v EU in ponuja največje možnosti za stroškovno učinkovite prihranke.
Kot zadnji je Hans Schlappa, avtor poročila From crisis to choice: re-imagining the future in shrinking cities, pojasnil, da »so mesta, ki se krčijo, odlična za preizkušanje novih in inovativnih pristopov« in kako »morajo razviti novo vizijo, drugačno od vizije iz preteklosti«. To poročilo poziva k sprejetju nove realnosti pri urbani prenovi mest, ki jih je prizadelo krčenje. Izhajajoč iz številnih študij primerov in iz aktualnih razprav o vzrokih in posledicah krčenja mest se to poročilo osredotoča na razvoj trajnostnih strategij za mesta, ki se krčijo.
Diskusija med Urbactovimi strokovnjaki in predstavniki evropske politike
Udeleženci so vprašanja avtorjem postavljali med samim dogodkom. V razpravi so aktivno sodelovali evropska poslanka, Cristina Gutiérrez-Cortines, Jan Olbrycht, evropski poslanec in vodja delovne skupine URBAN Intergroup, kot tudi Władysław Piskorz, vodja kompetenčnega centra za vključujočo rast, službe Generalnega direktorata za regionalno in mestno politiko, Emmanuel Moulin, vodja sekretariata Urbact, Sally Kneeshaw in Antonio Borghi. Dogodek se je zaključil z mreženjem ob kosilu, kjer so imeli udeleženci priložnost spoznati avtorje posameznih poročil ter z njimi razpravljati o relevantnih urbanih temah.
Več:
Otvoritveni govor komisarja za regioinalno politiko Johannesa Hahna – PDF (ang)
Urbact tematska poročila, .ppt predstavitve z dogodka – PDF (ang)
Dnevni red dogodka – PDF (ang)
Tematska poročila “Cities of Tomorrow: Action Today” – spletna stran Urbact (ang)
