Prisilne, prostovoljne in zaukazane rušitve črnih gradenj ter izmikanja

V Triglavskem parku padla prva brunarica

Včeraj okoli 8. ure zjutraj je proti planini Voje začela hrumeti mehanizacija, ki je pozneje porušila nelegalno zgrajeno brunarico. V Triglavskem narodnem parku je po različnih ocenah od 400 do 600 črnih gradenj, za rušenje je pravnomočnih 23 objektov, lani so porušili štiri. Brunarica na Vojah je bila postavljena že pred 40 leti, to je v času, ko Triglavskega narodnega parka (TNP) na tem območju še ni bilo, toda kljub temu je okoljska inšpekcija odločila, da jo je treba odstraniti. Več na www.delo.si.

Eden sam, drugemu rušili

Od začetka tega tedna sta na območju Triglavskega narodnega parka dve črni gradnji manj. V ponedeljek je lastnik ene od njih sam začel odstranjevati na črno postavljen objekt, drugega pa so v dolini Voje nad Bohinjem po nalogu inšpektorata začeli rušiti včeraj. Do zdaj je na tem območju pravnomočnih dvajset odločb o rušenju, v lanskem letu so odstranili tri objekte. V Bohinju so do zdaj neuspešno pozivali državo, naj še enkrat pretehta izvajanje predpisov, ki zajemajo zlasti rušenje objektov v Triglavskem narodnem parku. Več na www.dnevnik.si.

Državnemu sekretarju gradbeno dovoljenje, nad druge pa z bagri

V Triglavskem narodnem parku stoji hiša vršilca dolžnosti državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo in prostor Andreja Pagona, ki mu jo je uspelo legalizirati v nekaj mesecih. Le pred nekaj dnevi so blizu iste vasi v TNP gradbeni stroji 81-letni lastnici porušili brunarico. Več na www.dnevnik.si.

Sodišče EU: Slovenija krši evropsko železniško zakonodajo

Sodišče EU v Luksemburgu je v primeru tožbe Evropske komisije proti Sloveniji zaradi kršenja evropske železniške zakonodaje, vložene decembra 2010, presodilo, da Slovenija v več točkah ne spoštuje evropske zakonodaje na področju železniškega prevoza. A nekatere očitke komisije je zavrnilo. Evropska komisija je v tožbi Sloveniji očitala, da ne spoštuje evropske direktive o razvoju železnic, katere cilj je zagotoviti pravičen in enakopraven dostop do železniške infrastrukture. Več na www.dnevnik.si.

Na periferiji projekti tečejo počasneje

Čeprav nekateri predsedniki četrtnih skupnosti sodelovanje z mestnimi oblastmi ocenjujejo kot dobro, hkrati tudi priznavajo, da rešitev, ki bi ustrezala vsem, ni vedno mogoča. Sedemnajst ljubljanskih četrtnih skupnosti od mestne občine na letni ravni skupno prejme nekaj več kot pol milijona evrov sredstev, s pomočjo katerih uresničujejo svoje načrtovane projekte. Nekateri predsedniki četrtnih skupnosti pravijo, da je sodelovanje z občinskimi oblastmi dobro, a ima skoraj vsaka četrtna skupnost na seznamu pobud in predlogov tudi črne pike, za katere še niso uspeli najti skupne rešitve. Več na www.dnevnik.si.

Pestro poletje v parku Tabor

V ljubljanskem parku Tabor, kjer že od druge polovice maja poteka pestro poletno dogajanje, tudi v drugi polovici programa obljubljajo obilo prireditev. Kot je za STApovedala Maša Cvetko iz društva ProstoRož, ki skrbi za program v parku, pa bodo v začetku septembra ponudili tudi novost – programom Kino Park s projekcijami slovenskih filmov. Kot je že v navadi, bodo ob torkih in četrtkih v juliju in septembru potekale vaje joge v izvedbi Terapevtskega društva Sana, ob četrtkih ProstoRož obljublja program za najmlajše na igrišču, ob sobotah pa bodo potekali različni sejmi, med drugim Zelemenjada, Garažna razprodaja in Umetniški sejem. Več na www.delo.si.

Park Tabor

Podpora ljubljanskim brezdomcem bogata, a je denarja vse manj

Podpora brezdomnim je v glavnem mestu najbolj prepoznavna po časopisu Kralji ulice. A brezdomci, ki si aktivno iščejo nov dom in službo, ter tisti, ki jim pri tem pomagajo, se ukvarjajo še s številnimi drugimi projekti. O teh najbrž največ ve predsednik društva Kraljev ulice Bojan Kuljanac. Resda so najbolj znani po prodaji revije, ki so jo začeli izdajati leta 2005, vendar to še zdaleč ni vse, s čimer se ukvarjajo. Pravzaprav je manjši del njihovega delovanja. Že nekaj mesecev pozneje so odprli dnevni center za brezdomce, začelo se je terensko delo, brezdomce so začeli spremljati po bolnicah, na psihiatrijo, po zaporih in podobnih ustanovah. Več na www.delo.si.

Kralji ulice: »Vzamemo vse, kar nam prinesejo«

V Društvu za pomoč in samopomoč brezdomcem Kralji ulice vsak dan že tretje leto med deseto in osemnajsto uro na Poljanski 14 odprejo vrata posredovalnice rabljenih predmetov. Prodajalna je od maja še večja in zdaj v prvem delu ponuja manjše rabljene predmete, v novem pa tiste dragocenejše. Ideja za odprtje posredovalnice rabljenih predmetov je prišla po tem, ko se je skladišče dnevnega centra za brezdomce začelo polniti. »Ljudje nam tja sicer prinašajo oblačila, kmalu pa so začeli nositi tudi razne predmete. Te smo potem prodajali na sobotni stojnici v centru mesta, a jih je bilo vedno več. Zato smo se odločili, da odpremo posredovalnico, kar v tujini tudi ni redkost,« pravi Monika Cerar, socialna delavka, ki je mentorica v programu posredovalnice. Več na www.delo.si.

Stara roba nova raba

Vrtičkarstvo: Razširjajo seznam zemljišč, pozabljajo pa na zasebna

Ker se je leta 2009 sprejeti odlok o urejanju in oddaji vrtičkov pokazal za pomanjkljivega, želijo na občini z novim razširiti možnosti za izvajanje dejavnosti vrtičkarstva in omogočiti »učinkovitejše urejanje in oddajanje zemljišč« v občinski lasti. Kot zatrjujejo na občini, se z novim odlokom – o osnutku bo v torek glasoval mestni svet – povečuje površina zemljišč, kjer bo mogoče izvajati vrtičkarstvo, saj se dodajajo kmetijska zemljišča, s čimer se »povečuje možnost za dvig ravni samopreskrbe«. Hkrati se dodaja možnost, da se območje lahko odda tudi neurejeno, v zakup pa se lahko odda tudi celotno območje, česar v doslej veljavnem odloku iz leta 2009 ni bilo. Na občini menijo, da bi ta možnost lahko pritegnila tudi zasebni kapital. Predlog novega odloka hkrati omogoča oddajo posameznega vrtička v zakup z neposredno pogodbo, s čimer se po mnenju MOL povečuje tudi učinkovitost oddajanja. Več na www.delo.si.

Vrtičkarstvo

S prostoferjem po opravkih ali na izlet

Veliko starejših, ki ne vozijo avtomobila, potrebuje prevoz, pa nočejo obremenjevati sorodnikov ali uporabljati drugih plačljivih prevozov. Nekateri pa so še vedno aktivni vozniki. V okviru mreže za starejše Matija jih želijo povezati v akciji Prostofer. Prostofer je komunikacijski center v okviru mreže Matija, ki prek brezplačne telefonske številke 080 10 10 povezuje starejše in organizacije s ponudniki pomoči in storitev. Starejšim, ki potrebujejo prevoz in pokličejo na to številko, v komunikacijskem centru posredujejo kontaktne podatke s seznama registriranih prostovoljnih šoferjev, ki so jih poimenovali prostoferji. Več na www.delo.si.

Džamija čaka na gradbeno dovoljenje

Islamska skupnost v Sloveniji je na ljubljansko upravno enoto oddala vlogi za gradbeni dovoljenji za džamijo in cesto ob njej, je za STA potrdil tajnik skupnosti Nevzet Porić. Zdaj čakajo na rešitev vlog, upajo pa, da se bo gradnja džamije dejansko začela 14. septembra, ko bodo na zemljišču ob Kurilniški ulici za Bežigradom položili temeljni kamen. Pogoji za pridobitev gradbenega dovoljenja so bili vzpostavljeni aprila, ko je mestni svet potrdil spremembe obstoječega prostorskega načrta. Hkrati je bila v zemljiški knjigi vpisana komasacija med islamsko skupnostjo, MOL in Energoplanom, tako da je verska skupnost po več letih vendarle postala lastnica vseh zemljišč, potrebnih za gradnjo. Več na www.delo.si.

Džamija_LJ

Maksimalna cena za taksiste, koncesija za Železniški ZD

Taksisti bodo za vožnjo na območju Ljubljane lahko zaračunali največ 1,5 evra z DDV na kilometer, saj so ljubljanski mestni svetniki na današnji seji potrdili spremembe odloka o avtotaksi prevozih, ki določajo omejitve cen. Na seji so potrdili tudi način nadaljnjega izvajanja programov, ki jih je do konca junija izvajal Železniški zdravstveni dom. Točka na temo sprememb omenjenega odloka je bila na dnevni red seje sicer uvrščena naknadno, saj se je Mestna občina Ljubljana (MOL) o omejitvi cen s taksisti dogovorila konec junija, ko je bila današnja seja že sklicana. S spremembami določajo tudi maksimalno startnino, ki lahko znaša dva evra z DDV ter najvišjo ceno za čakalno uro, ki je lahko 20 evrov z DDV. Več na www.delo.si.

Več občinskih milijonov za odškodnine

Denacionalizacijski upravičenci lahko poleg vrnjenega premoženja zahtevajo odškodnino, ker ga v času denacionalizacije niso mogli uporabljati. Občino bremeni vsaj trideset takih tožb in več kot dva milijona evrov bo morala odšteti samo za vrnjena stanovanja. Ljubljanska mestna občina se je znašla v več pravdnih postopkih, v katerih denacionalizacijski upravičenci od nje terjajo odškodnino, ker od uveljavitve zakona o denacionalizaciji do pravnomočne odločitve o vrnitvi niso mogli uporabljati premoženja. Tožbe so potencialno vredne več milijonov evrov. Z veliko takimi primeri se še vedno ukvarjajo tudi v občinskem stanovanjskem skladu. Več na www.dnevnik.si.

Na Parmovi 140 stanovanj

Ljubljanski mestni svetniki bodo v ponedeljek odločali o gradnji 140 stanovanj in medicinskega kompleksa, ki bi dopolnil zasebni medicinski center Iatros – Dr. Košorok ob Parmovi ulici. Kljub poplavi neuresničenih stanovanjskih projektov po Ljubljani bodo mestni svetniki v ponedeljek potrjevali načrt za še eno sosesko s 140 stanovanji. Zrasla naj bi na degradiranem območju med železniškimi tiri, Ulico bratov Židan, Parmovo ulico in Ulico Bežigrad, kjer se danes nahajajo predvsem skladiščni objekti, ki so slabo vzdrževani. Več na www.dnevnik.si.

Janković išče partnerja za staro letališče v Mostah

Za ureditev propadajočih objektov na Starem letališču Ljubljana v Mostah bo ljubljanska občina iskala zasebnega partnerja, ki bi med drugim na tem območju uredil tudi muzej letališča in slovenskega letalstva. Predlog akta o javno-zasebnem partnerstvu za projekt Staro letališče Ljubljana so svetniki potrdili na zadnji seji. Na podlagi tega akta bo MOL lahko objavila javni razpis za zasebnega partnerja. O interesu zasebnikov je župan Zoran Janković pred časom povedal: »Bili so številni pobudniki, ki se ukvarjajo z letalstvom. Na podlagi teh pogovorov smo dobili neko osnovo. Akt nam omogoča razpis, na podlagi tega pa bomo ugotovili, ali je interes.« Več na www.delo.si.

Janković: Stožice so dokaz uspešnega partnerstva

Mestni svetniki so danes po skoraj štiriurni razpravi o občinskem proračunu za leto 2013 potrdili njegov rebalans. Ta znižuje prihodke za 3,5 milijona evrov, pri čemer je največje znižanje pri kapitalskih prihodkih, ki so ocenjeni 3,4 milijona nižje kot v sprejetem proračunu. Prihodki so v rebalansu proračuna tako določeni v višini 312,3 milijona evrov. Odhodkov bo po novih izračunih občine za dobra dva milijona evrov manj, načrtovani so v višini 310,2 milijona. Zaposleni na občini so tako v rebalansu ocenili nespremenjeno višino pravic porabe na oddelku za varstvo okolja, pri mestnem redarstvu in v nadzornem odboru, več denarja so namenili sekretariatu mestne uprave, oddelku za ravnanje z nepremičninami, oddelku za gospodarske dejavnosti in promet, oddelku za predšolsko vzgojo in izobraževanje, oddelku za kulturo, oddelku za zaščito, reševanje in civilno obrambo ter četrtni skupnosti. Več na www.delo.si.

O nakupovalnem središču z arabskimi investitorji

Pred dobrim mesecem naj bi se Grep, ki že več kot dve leti čaka na odločitev bank o nasedli investiciji v Stožicah, o morebitnem sodelovanju neformalno pogovarjal z Arabci. V Grepu, kjer že več kot dve leti čakajo na odločitev konzorcija bank, ki je družbi za dokončanje športnega parka Stožice odobril 115 milijonov evrov visok kredit, a ni želel izplačati zadnjega obroka v višini 15 milijonov, naj bi se v zadnjem času pogovarjali s še enim v vrsti skrivnostnih investitorjev. Direktor družbe Zlatko Sraka je razkril, da so se pred dobrim mesecem dobili »s potencialnim investitorjem iz arabskega sveta«. Več podrobnosti o investitorju Sraka ni želel razkriti, ker naj bi šlo za neformalni pogovor. Več na www.dnevnik.si.

Celovški dvori po 1500 evrov za kvadratni meter

Nova Ljubljanska banka je stečajnemu upravitelju propadlega Vegrada AM dovolila prodajo 104 stanovanj po povprečni ceni 1500 evrov za kvadratni meter. Potem ko se je stečajni upravitelj družbe Vegrad AM Bojan Klenovšek začel neposredno pogajati s ponudniki, ki so z nezavezujočimi ponudbami izkazali interes za nakup stanovanj v soseski Celovški dvori, si lahko obeta prodajo večjega števila stanovanj. Klenovšek je namreč po pogajanjih s potencialnimi kupci dorekel cene za 104 stanovanja, ki se v povprečju gibljejo okoli 1500 evrov za kvadratni meter in s katerimi se strinja tudi največja Vegradova upnica Nova Ljubljanska banka. Več na www.dnevnik.si.

Župani 3.a razvojne osi spet o zapori ceste

»Če se do septembra ne bomo srečali na skupnem sestanku s predsednico vlade in ministroma za kmetijstvo in promet, bomo v začetku šolskega leta začeli z zaporo ceste,« pravi Ivan Jordan, župan občine Škofljica, po sestanku županov od Ljubljane do Kolpe. Župani bodo do konca tedna pripravili pismo za predsednico vlade, ga v začetku prihodnjega tedna podpisali in odposlali, saj se prometne razmere, še posebej na Škofljici, od pomladi niso spremenile. Pravzaprav je še slabše: Samo Omerzel, minister za infrastrukturo in prostor, že od 10. maja odlaga sestanek z župani 3.a razvojne osi. Že tako velike prometne težave ob vstopu v Ljubljano, na Škofljici, pa so zaradi zaprte Ižanke še hujše, pravi Ivan Jordan: »To, kar se nam dogaja, je infarkt.« Več na www.delo.si.

V Železnikih še vedno ne spijo mirno

Ob občinskem prazniku so se v Železnikih ob krstni uprizoritvi igre Boj fužinarja Jurija Plavca veselili prenovljenega Trga pred cerkvijo sv. Antona, prihodnji teden bo ob 51. čipkarskih dnevih odprt še obnovljen kulturni dom. Železniki so skoraj šest let po uničujoči ujmi lepo obnovljeni, glavne stvari, ki bodo zagotovile poplavno varnost, pa še čakajo. S pomočjo evropskih sredstev so v Železnikih obnovili dva trga, že v letu 2011 Trg pred Plavžem, lani še Trg pred cerkvijo sv. Antona, čaka jih še trg na Racovniku. »Na odprtje tega zadnjega trga, katerega obnova je stala 740.000 evrov, smo počakali zaradi vodnjaka, na katerega sta pritrjeni bronasti plošči kiparja Mirsada Begića. Vodnjak lepo ponazarja našo dolino, skozi katero si pot utre le voda, most pa nakazuje odprtost navzven,« pravi župan Anton Luznar. Več na www.delo.si.

Železniki_2

Direkcija še v tretji razpis

Državna revizijska komisija je razveljavila razpisno dokumentacijo za dokončanje druge in tretje faze poljanske obvoznice. S tem je Direkcijo RS prisilila, da objavi nov razpis, ki bo že tretji v vrsti. Na zadnji razpis so sicer prispele tri ponudbe: Strabag bi gradil obvoznico za slabih 29 milijonov evrov, Hidroelektra Niskogradnja iz Hrvaške za slabih 27 milijonov, Gorenjska gradbena družba, ki je sicer zmagala (a s precej nižjo ponudbo) že na prvem, kasneje sicer razveljavljenem razpisu, pa za dobrih 25 milijonov evrov. Več na www.dnevnik.si.

Škofjeločani s pritožbo na ustavno sodišče

Zastoji pri gradnji poljanske obvoznice mejijo na zaroto ali sabotažo, sta v avtentičnem okolju, ob hrupni in preozki cesti skozi staro škofjeloško mestno jedro, ki je glavna transportna pot proti Poljanski dolini, včeraj novinarjem dejala župan Miha Ješe in podžupan Robert Strah. Poročali smo že, da je državna revizijska komisija junija razveljavila razpisno dokumentacijo ponovljenega razpisa za dokončanje druge in tretje poljanske obvoznice. Glavni investitor, Direkcija RS za ceste, je zato že objavila novi, tretji razpis, rok za oddajo ponudb je 12. avgust. Več na www.delo.si.

Promet_Škofja Loka

Mestni občini Kranj se odmikajo evropska kohezijska sredstva

39 milijonov evrov vredne komunalne infrastrukture v Kranju v okviru projekta Gorki se bo zavlekla in podražila. Zaradi ponudnikov, ki vlagajo pritožbe in zahtevke za revizije, ne morejo začeti graditi, zato je ogroženo evropsko financiranje. Kranjski občini, ki je od marca za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda objavila več razpisov, zaradi pritožb ni uspelo izbrati izvajalca še za noben sklop – najdražji je s 17,5 milijona evrov rekonstrukcija čistilne naprave v Zarici. Če dela ne bodo končana do konca leta 2015, občina ne bo mogla pridobiti 23 milijonov evrov evropskih sredstev. Rešitev bo v tem primeru morala iskati s podelitvijo koncesije, kar bo za občane precej dražja rešitev. Več na www.delo.si.

Dve možnosti za pogorelo kočevsko šolo

V začetku prihodnjega tedna bo znano, v kakšnem obsegu bodo obnavljali OŠ Stara Cerkev, kjer je katastrofalen požar 9. junija uničil enajst od 16 učilnic. Možnosti sta dve: da obnovijo in na novo zgradijo le del, ki je pogorel, ali pa porušijo in na novo postavijo tudi preostali del montažne zgradbe. Razlika je v obsegu in predvideni ceni obnove: po prvi različici bi obnavljali 33 odstotkov šolske zgradbe, ki je pogorela oziroma jo je zaradi požara potrebno temeljito obnoviti, investicija pa bi bila vredna 1,2 milijona evrov. Skoraj dva milijona pa bi stal večji poseg v stavbo, kjer bi rušili in gradili tudi del stavbe proti telovadnici. Več na www.delo.si.

OŠ_Kočevje

Še ta mesec začetek gradnje enote za dementne

Po sedmih letih zapletov je jasno: podjetje CGP d.d. Novo mesto bo še ta mesec začelo za Domom starejših občanov Kočevje graditi enoto za dementne. Lesen objekt, v katerem bo živelo 48 stanovalcev, bo končan do septembra 2014. Takrat se bo dvignila kvaliteta bivanja v celotnem Domu starejših občanov Kočevje, saj bo število stanovalcev ostalo enako. Včeraj sta kočevski župan Vladimir Prebilič in Marjan Pezdirc, prokurist podjetja CGP d.d., podpisala pogodbo za gradnjo kočevske enote za dementne. To je bil že tretji razpis za oddajo del. Tokrat so med tremi ponudbami, ki niso bistveno odstopale, izbrali najcenejšo. Podjetje CGP bo enoto za dementne zgradilo za 2,7 milijona evrov, celotna investicija – skupaj z opremo – pa je vredna 3,5 milijona evrov. Denar bodo zagotovili iz dveh virov: dva milijona iz programa Pokolpje in 1,5 milijona evrov z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Občina pa bo morala kriti prekoračitve sedanje ocene investicije. Več na www.delo.si.

Dom starejših občanov Kočevje

Medijske toplice zdaj čiste, a še vedno brez kopalcev

Poletna sezona se bliža vrhuncu, vrata Medijskih toplic pa letos za kopalce ostajajo zaprta, to je zdaj že povsem jasno. Ali je bil zalogaj, v katerega doslej nista upala zagristi niti lastnik Medijskih, celjski Poslovni sistemi Zupanc (PSZ), niti občina Zagorje, pretežak tudi za zagnane domačine z Izlak? Ti so Medijske očistili – jim je zdaj zmanjkalo “vrvice”? Jure Urbanija, Izlačan in pobudnik “umazanih bazenskih zabav”, kakor je poimenoval čistilne akcije, takšne namige zavrača. Nasprotno, pravi. Pred tremi tedni se je sestal z zagorskim županom Matjažem Švaganom in s Sašo Zelenovičem, direktorjem PSZ, ki jim je dal bazenski del kompleksa v brezplačni najem: “Dogovorili smo se o tripartitni pogodbi, po kateri naj bi občina bazenski del vzela v najem, upravljalec pa bi postalo naše društvo za oživitev Medijskih.” Več na www.delo.si.

Letos bodo še čistili, se bodo leta 2014 kopali?

Medijske toplice so tokratno poletno sezono pričakale v povsem drugi luči kot minula leta, a tudi letos kopanje v treh izlaških bazenih ne bo mogoče. Krajani, ki so konec aprila začeli udarniške čistilne akcije, si pred tem niti niso zatiskali oči, se je pa pozneje, ko se je v reševanje nekdaj daleč naokoli priljubljenih toplic vključila tudi zagorska občina, nekako pričakovalo, da se bodo zadeve odvijale hitreje in da bo morda voda polnila bazene že to sezono. Vendar je tudi za občino propadel in uničen kompleks prevelik (finančen) zalogaj. Več na www.dnevnik.si.

Medijske toplice

Odločitev o mariborskih avtobusih jeseni

Odločitev, kaj bo poganjalo nove avtobuse, so v Mariboru napovedovali do sredine leta, a bo mestni svet o uvajanju alternativnih virov energije v avtobusnem prometu najbrž odločal šele jeseni. Kljub temu Marprom nove ekološke avtobuse pričakuje v začetku leta 2014. Gradivo o uvajanju alternativnih virov energije v mariborskem avtobusnem prometu je pripravila Energetska agencija za Podravje (Energap) s prometnimi strokovnjaki, občinskim podjetjem za potniški promet Marprom in mestno upravo. »Mestnemu svetu predlagamo sklep, da bodo vsi avtobusi uporabljali alternativna goriva. S tem želimo postati neodvisni od naftnih derivatov,« je pojasnila direktorica Energapa Vlasta Krmelj. Več na www.delo.si.

Država naj prouči traso okoli Šentlenarta

Državni predlog trase nove ceste med Krškim in Brežicami, ki naj bi z 1,1 milijona evrov vrednim pokritim vkopom zaselek Šentlenart delil na dva dela, v brežiškem občinskem svetu ni dobil podpore. Vseh 28 občinskih svetnikov je sledilo sklepu odbora za urbanizem, da naj država prednostno obravnava in umesti v prostor traso, ki jo je predlagala civilna iniciativa (severno od Šentlenarta in železnice). Ker sklep državi najprej le predlaga preverbo predloga civilne iniciative, nato pa od države zahteva umestitev te trase, so različne tudi interpretacije odločitve brežiških svetnikov. Več na www.delo.si.

Premik Vrbinske ceste

Skupinska tožba proti Verbundu zaradi lanskih poplav

Več kot 60 večinoma slovenskih pa tudi avstrijskih državljanov in podjetij, ki so jih lani novembra prizadele hude poplave, se je pridružilo skupinskemu odškodninskemu zahtevku proti upravitelju dravskih hidroelektrarn na avstrijski strani – podjetju Verbund. Pri zahtevku jih zastopa celovški odvetnik Franz Serajnik. Zastopnik oškodovancev je za omenjeni časnik v zvezi s tožbo pojasnil, da je upravitelj novembra lani začel prazniti jezove hidroelektrarn v trenutku, ko je zaradi obilnih padavin Drava začela poplavljati okoliška območja, in tako znatno povečal učinek uničujočih poplav, ki so se po toku Drave privalile v Slovenijo. Verbund je po njegovem ogrozil javno varnost. Več na www.delo.si.

Bodo morali Avstrijci plačati odškodnine za poplave?

Že več kot 60 večinoma slovenskih pa tudi avstrijskih državljanov in podjetij, ki so jih lani novembra prizadele hude poplave, se je pridružilo skupinskemu odškodninskemu zahtevku proti upravitelju dravskih hidroelektrarn na avstrijski strani. Številni slovenski državljani, ki so jih lani novembra prizadele hude poplave, se pridružujejo skupinski odškodninski tožbi proti upravitelju dravskih hidroelektrarn na avstrijski strani, podjetju Verbund. Kot pravi odvetnik oškodovancev dr. Franz Serajnik, je upravitelj začel prazniti jezove hidroelektrarn v trenutku, ko je zaradi obilnih padavin Drava začela poplavljati okoliška območja, in tako znatno povečal učinek uničujočih poplav, ki so se po toku Drave privalile v Slovenijo. »Verbund je ogrozil javno varnost,« je upravičenost zahtevkov utemeljil Serajnik. Več na www.dnevnik.si.

Poplave 2012

V Slovenj Gradcu so z izkupičkom EPK zadovoljni

V Mestni občini Slovenj Gradec (MOSG), eni od partnerskih mest projekta Evropske prestolnice kulture 2012, so z izkupičkom EPK zadovoljni. Število prenočitev se je lani povečalo za četrtino, več je bilo tujih gostov, v okviru EPK je bilo več kot sto prireditev, ki si jih je ogledalo 52.550 obiskovalcev.  Glede turističnega obiska je bilo lansko leto precej bolj uspešno od prejšnjih let, saj se je že v prvih devetih mesecih število prenočitev povečalo za 26 odstotkov, to je na 21.098, dve tretjini prenočitev so ustvarili tuji gostje. Za desetino več je bilo obiska tudi v Turistično informativnem centru. »Po teh podatkih za obdobje devetih mesecev nas je prehitel le Maribor,« ugotavlja pomočnica koordinatorke EPK 2012 za Slovenj Gradec Doroteja Stoporko. »Vsi projekti EPK so bili v Slovenj Gradcu uspešno končani in so dosegli svoje cilje. Rezultati se ne merijo samo v ekonomskih učinkih, temveč tudi z dogajanji v okoljih.« Več na www.delo.si.

EPK_Slovenj Gradec

Tišim picikl! dokler se absurd ne konča

Po prenovi središča Dravograda tam ni več prostora za kolesarje. Čeprav skozi Dravograd poteka mednarodna Dravska kolesarska pot, jim zaradi prepovedi vožnje ne preostane drugega, kot da sestopijo in pot nadaljujejo peš, kolo pa potiskajo ob sebi. Skupina Tišim picikl! na absurd opozarja s protestnimi akcijami. Pred prenovo trga je bil na vozišču označen pas za kolesarje, kolesarsko stezo pa je vključevala tudi prvotna različica prenove, ki jo je predlagala Direkcija republike Slovenije za ceste (DRSC). Po uporu civilne iniciative, ki je nasprotovala tudi »prerazkošni« kolesarski stezi, in ko je njihove zahteve potrdil tudi občinski svet, je DRSC spremenil projekt 1,5-milijonske prenove. Občino so pred tem pisno opozorili, da bodo v tem primeru povsem prepovedali kolesarski promet, saj bi šlo v nasprotnem za nedopustno in nevarno mešanje kolesarskega in težkega tovornega prometa na ožinah ob vstopih v trg. Več na www.delo.si.

Kolesarjenje prepovedano_Dravograd

Civilna iniciativa s prijavami nad odškodnino

Civilna iniciativa za pravice meščanov Nove Gorice je prepričana, da je poravnava med Mestno občino Nova Gorica in družbo SGP za javna zemljišča tipičen primer korupcije. Pristojne institucije zato prosijo, naj preprečijo plačilo odškodnine. Kmalu za tem, ko je novogoriški mestni svet dal županu zeleno luč za podpis poravnave z družbo SGP in odkup javnih zemljišč ter ko je občina ministrstvo za finance že zaprosila za odobritev zadolževanja, s katerim bo družbi plačala slabe tri milijone evrov odškodnine, je na računsko sodišče, protikorupcijsko komisijo in policijo romala prijava. Civilna iniciativa za pravice meščanov Nove Gorice omenjene institucije poziva, naj preprečijo izplačilo odškodnine. Več na www.dnevnik.si.

»Če je denar za vaje, naj ga bo tudi za odškodnino«

Minister za obrambo Roman Jakič je župana občine Postojna Jerneja Verbiča v začetku julija obvestil, da zaradi krčenja proračuna Mors, ministrstvo letos ne bo sofinanciralo lokalne javne infrastrukture na Postojnskem niti ne bo odškodnine odslej poravnavalo s prenosom vojaških stanovanj v občinsko last, ampak jih bo prodajalo. Enak dopis so prejeli tudi župani občin Cerknica, Ilirska Bistrica in Pivka, v katere sega območje vojaških vadišč Poček in Bač. Reakcija vodstva občine Postojna je pričakovana. Občinski svet je v torek zvečer podprl župana in podžupanjo Margareto Srebotnjak Borsellino, vodjo postojnskih pogajalcev v mešani pogajalski skupini, ki sta se na dopis z Mors takoj odzvala. Župan z dopisom, poslanim na Mors, Srebotnjak Borsellinova pa s pobudo občinskemu svetu o sprejemu odloka o odškodnini, ki bi ga v podpis poslali tudi ostalim občinam. Več na www.delo.si.

Geopark Idrija bo prebujal podeželje

Z rezultati leto in pol trajajočim projektom idrijskega geoparka so postavljeni temelji, da Geopark Idrija ne bo le mrtva črka na papirju, zatrjujejo snovalci projekta. Izjemna geološka in ostala naravna bogastva 294 kvadratnih kilometrov velikega parka, ki zajema celotno idrijsko občino, obenem daje priložnost za povezavo lokalne skupnosti in drugih ustanov, gospodarskih dejavnosti in prebivalcev. Prvi pogoj za razvoj geoturizma na Idrijskem je postavljen, pravijo v geoparku, kjer želijo z načrtnim in povezanim pristopom pripraviti strokovne podlage, vsebinske programe in promocijska gradiva ter vzpostaviti organiziranost in delovanje Geoparka Idrija v praksi. Več na www.delo.si.

Geopark Idrija

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri