Z julijem obveznost poročanja o prodaji in oddaji nepremičnin v najem
S 1. julijem se je začela uporabljati evidenca trga nepremičnin, s tem pa je tudi nastopila obveznost poročanja o kupoprodajnih poslih z nepremičninami in najemnih poslih s stavbami in deli stavb. Podatke je treba poslati Geodetski upravi RS (Gurs) do 15. dne v mesecu po mesecu, v katerem je bil sklenjen posel. Kot so sporočili iz Geodetske uprave RS (Gurs), prilagojeno evidenco trga nepremičnin predvideva že zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin, na podlagi sklepa resornega ministra, objavljenega junija v uradnem listu, pa se začne uporabljati s 1. julijem. Več na www.dnevnik.si.
Vrtiček – nič več samo za hobi, tudi za preživetje
Z lastno pridelavo zelenjave lahko privarčujemo okoli 400 evrov na leto, je čez palec ocenil Zoran Zobović, predsednik društva Urbani eko vrt. Vrtički, gredice in skupnostni vrtovi niso več le nekaj, s čimer si ljudje zapolnijo prosti čas ali si zagotovijo zdravo hrano, ampak so vse bolj korektiv družinskih proračunov. Z obdelovanjem vrtičkov seveda ni mogoče bistveno povečati deleža samopreskrbe z zelenjavo. Je pa to lahko možnost prihranka ali celo vir prihodkov za številne brezposelne in tiste, ki kljub delu ne zaslužijo dovolj za dostojno življenje, je prepričana tudi Radmila Mihelič iz Združenja brezposelnih Slovenije. Več na www.delo.si.
Sindikat kmetov zaradi predloga zakona o davku na nepremičnine žuga s protestom
Sindikat kmetov Slovenije, ki ostro nasprotuje sprejemu predloga zakona o davku na nepremičnine, kot je predlagan, žuga s protestom kmetov, v kolikor se vlada do 15. julija z njimi ne bo sestala. Vladi so minuli teden posredovali več zahtev, o katerih se želijo pogovoriti. V kolikor ne bo odziva, nameravajo zasesti državne urade, ceste itd. Več na www.dnevnik.si.
Za uporabo cest globlje v žep že julija
Letna dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu, ki jo vozniki plačajo ob registraciji in podaljšanju veljavnosti prometnega dovoljenja, se bo, kot kaže, v zadnjem letu že drugič povišala. Po predlogu ministrstva za infrastrukturo in prostor, ki ga bo morala potrditi še vlada, bo dajatev za osebna vozila s 15. julijem v povprečju višja za približno 13, za motorna kolesa pa 10 odstotkov. Dajatev za okoljsko najprijaznejša tovorna vozila z emisijskimi stopnjami euro 5 in 6 ostaja enaka, precej pa se povečuje za tista z nižjimi emisijskimi stopnjami. Več na www.dnevnik.si.
Ograje okrog DZ stale »zaradi varnosti«
Čeprav je Alenka Bratušek v svojem govoru pred poslanci DZ ob kandidaturi posredno dala vedeti, da varnostne ograje okrog poslopja parlamenta pri morebitnem nadaljevanju protestov pod njeno vlado ne bodo potrebne, so na zadnjem protestu 25. junija te znova stale. Z vlade so nam, kot so zapisali, v sodelovanju s policijo pripravili naslednji odgovor: »Naloga policije glede varovanja določenih oseb, objektov ter prostorov je določena v 98. členu zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol). Podrobnosti so določene v uredbi o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija (UL 110/2010). Na podlagi 4. odstavka 56. čl. ZNPPol lahko policija začasno omeji gibanje, izprazni območje, prostor ali okoliš, če je to potrebno za zagotavljanje varnosti določenim osebam, prostorov, objektov ali okolišev objektov. Da lahko policija izvaja te naloge varovanja postavi okoli varovanih objektov ograje (5. odstavek 56. čl. ZNPPol). Več na www.delo.si.
Pahor in Romi: Najprej legalizicija romskih naselij
Predsednik republike Borut Pahorje danes na pogovor sprejel predstavnike romske skupnosti v Sloveniji, ki so ga seznanili s problematiko bivanjskih razmer Romov. Strinjali so se, da je treba romsko problematiko reševati po področjih, prvi korak k temu pa je legalizacija romskih naselij. »Izhod iz začaranega kroga je vzpostavitev socialne in družbene infrastrukture in ne samo komunalne,« je prepričan predsednik Foruma romskih svetnikov Darko Rudaš. Po njegovih besedah so to tisti elementi, ki Romom omogočajo, da dobijo izobrazbo in se enakopravno vključijo na trg delovne sile. Več na www.delo.si.
Poceni počitnikovanje v državnih nepremičninah
Država ima v lasti na stotine počitniških zmogljivosti, tudi na idiličnih krajih po domačem visokogorju in hrvaški obali, ki jih kljub hudi finančni krizi noče ali ne more prodati. Njihova okvirna vrednost je 18 milijonov evrov. Več na www.dnevnik.si.
Ljubljana v številkah: V zadnjih letih spet negativen prirast
Glavno mesto je leta 2012 štelo 272.554 prebivalcev, od tega 141.812 žensk in 130.742 moških. To je 4000 več kakor leta 2009. Podatki o selitvenih gibanjih – zadnji dostopni so za leto 2011 – kažejo, da se več ljudi iz Ljubljane odseli v druge slovenske občine, kot se jih od tam priseli. Hkrati pa se v prestolnico priseljuje več ljudi iz tujine. Po podatkih državnega statističnega urada (Surs) je 1. januarja letos 2.058.821 prebivalcev Slovenije živelo v 5973 naseljih. Njihovo število se je leta 2012 zmanjšalo v 2520 naseljih, povečalo pa v 2629, od tega najbolj v Ljubljani, in sicer za 2000. V prestolnici se povečuje tudi gostota prebivalstva. Leta 2009 na primer je na kvadratnem kilometru živelo v povprečju 1639 ljudi, lani 1664. Več na www.delo.si.
MOL zamuja z izvedbo evropskih projektov
Do konca junija bi morale občine, ki kandidirajo za kohezijski denar na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda in preskrbe s pitno vodo, izbrati izvajalce del in z njimi podpisati pogodbe. A številne tega niso storile, med njimi tudi MOL, ki ima trenutno odprta dva razpisa s tega področja v skupni vrednosti dobrih 85 milijonov evrov. Več na www.delo.si.
MOL izgubila tožbo za evropski denar za Stožice
Skoraj dve leti trajajoči spor glede dela evropskih sredstev, s katerimi sta država in Evropa sofinancirali gradnjo stožiškega nogometnega stadiona, je dobil epilog. Na škodo MOL, saj je upravno sodišče zavrnilo njeno tožbo zoper odločitev ministrstva, ki je občini odvzelo 1,9 milijona evrov. Na občini sodbo še preučujejo. Z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) so sporočili, da je upravno sodišče tožbo Mestne občine Ljubljana 18. junija »kot neutemeljeno zavrnilo in s tem potrdilo zakonitost odločbe MIZŠ, izdane v obnovljenem postopku glede vračila evropskih sredstev«. Dodali so, da je bila zadeva s tem pravnomočno zaključena. »S tem je potrjeno zakonito in strokovno delo strokovnih služb ministrstva,« menijo na MIZŠ. Več na www.delo.si.
Nov razpis, zahtevani pogoji enaki
Po prvem neuspelem razpisu za vzpostavitev sistema kontrole pristopa v Stožice se je Mestni občini Ljubljana tako mudilo ponoviti razpis, da niso niti popravili neaktualnih datumov v razpisni dokumentaciji. Dva dni po neuspehu s prvim javnim razpisom za izbor družbe, ki bi na stoženskem stadionu in v dvorani vzpostavila sistem kontrole pristopa in z njim tudi čitalnike vstopnic, je občina objavila ponovljen javni razpis. Več na www.dnevnik.si.
MOL še brez rešitve za čitalce kart v Stožicah
Na prejšnji teden objavljeno javno naročilo za vzpostavitev delovanja kontrole pristopa na dvorani in stadionu Stožice Mestna občina Ljubljana do roka za oddajo ponudb, ki se je iztekel včeraj, ni prejela nobene ponudbe. Vzpostavitev sistema je nujna za bližajoče se evropsko prvenstvo v košarki. Na MOL zagotavljajo, da bo sistem do Eurobasketa deloval. Kako, pa še ni znano. “Proučili bomo vse možnosti za vzpostavitev delovanja kontrole pristopa do začetka prvenstva v košarki,” so sporočili. Več na www.delo.si.
Ljubljanski mestni svetniki bodo v ponedeljek odločali o gradnji 140 stanovanj in medicinskega kompleksa, ki bi dopolnil zasebni medicinski center Iatros – Dr. Košorok ob Parmovi ulici. Kljub poplavi neuresničenih stanovanjskih projektov po Ljubljani bodo mestni svetniki v ponedeljek potrjevali načrt za še eno sosesko s 140 stanovanji. Zrasla naj bi na degradiranem območju med železniškimi tiri, Ulico bratov Židan, Parmovo ulico in Ulico Bežigrad, kjer se danes nahajajo predvsem skladiščni objekti, ki so slabo vzdrževani. Več na www.dnevnik.si.
Kolesarjenje skozi Tivoli še vedno prepovedano
Prepoved kolesarjenja v parku Tivoli še vedno velja. Kljub več pobudam, naslovljenih na MOL, naj mestni uradniki vendarle dovolijo kolesarjenje in omogočijo uporabo najkrajše poti med Celovško cesto in Cesto v Rožno dolino, ne da bi kolesarji pri tem tvegali kazen, na MOL ostajajo neomajni. V zadnjih letih je bilo na ljubljansko mestno upravo naslovljenih že več predlogov, prošenj in zahtev, naj MOL umakne znake, ki poleg drugega prometa v parku Tivoli prepovedujejo tudi kolesarjenje. Tega je kljub prepovedi, ki velja že več let, sicer v tem priljubljenem parku, veliko. V knjigi Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, ki je izšla leta 2011, so avtorji ugotovili, da je kar četrtina vseh obiskovalcev parka Tivoli, ki so jih popisali, kolesarjev. Več na www.delo.si.
Občinski vrtički po novem tudi na navadnih njivah
Vedno več občanov si želi svoj vrtiček, zato se ljubljanska mestna občina že pripravlja na prihodnjo vrtičkarsko sezono. Z novim odlokom bodo razširili površine za vrtičkarstvo, hkrati pa tudi olajšali oddajo vrtičkov. Doslej je občinski odlok o urejanju in oddaji zemljišč za potrebe vrtičkarstva določal, da lahko Mestna občina Ljubljana odda le urejena zemljišča, to pa se je zaradi finančnih posledic urejanja zgodilo le leta 2010, ko so uredili in oddali vzorčne vrtičke z lopami v Dravljah in v Štepanji vasi. Od takrat kljub velikemu povpraševanju niso zagotovili novih vrtičkarskih območij, so pa na drugi strani zaradi pomanjkljivosti omenjenega odloka iz leta 2009 v preteklih mesecih pripravili osnutek novega, ki ga bo mestni svet obravnaval na svoji seji 8. julija. Ta bo v prvi vrsti povečal skupnih 46 hektarjev, ki so na ljubljanskem območju namenjeni vrtičkarstvu, saj bo po novem poleg zemljišč, ki so po občinskem prostorskem načrtu trajno ali začasno namenjena za vrtičkarstvo, dovoljeno vrtnariti tudi na kmetijskih zemljiščih, uvaja pa tudi še nekaj drugih pomembnih novosti. Več na www.dnevnik.si.
Več prostora za mlade in inovativne
V Tehnološkem parku Ljubljana gradijo osmo stavbo, v katero bodo naselili nova inovativna in visokotehnološka podjetja, klet bo pripadla Mestnemu muzeju, preostala nadstropja pa bodo prodali. V Tehnološkem parku Ljubljana raste še ena stavba, ki bo končana predvidoma do konca leta. Gradnjo financirajo iz lastnih sredstev s pomočjo kreditov različnih bank, je pojasnil direktor Tehnološkega parka Iztok Lesjak. Na forumih, kjer budno spremljajo ljubljanske novogradnje in druge gradbene projekte, pa so že izrazili dvom, ali Ljubljana sploh potrebuje še eno stavbo za tehnološka podjetja, saj ne verjamejo, da so ta prisotna tudi v vseh sedmih že obstoječih objektih. Lesjak na to odgovarja, da bo vsaj eno nadstropje namenjeno mladim tehnološko naprednim podjetjem, odvisno od povpraševanja, medtem ko bo v kleti depo Mestnega muzeja, preostala nadstropja pa nameravajo prodati. Več na www.dnevnik.si.
Načrti na zalogo ali nepotrebno trošenje občinskega denarja?
Z odpovedjo prenove Hale Tivoli je (vsaj začasno) ustavljena tudi ureditev prve dvorane za curling v Sloveniji. A to ni edini projekt za dvorano curlinga, ki čaka na uresničitev. Pripravljena je tudi že vsa dokumentacija za curling v Stožicah. Sosledje dogodkov kaže na nekoliko nenavadno hitenje občine s pripravo projekta. Več na www.delo.si.
Gradnja gimnastičnega centra v rokah občine
Javno-zasebnega partnerstva, v okviru katerega bi zgradili nacionalni gimnastični center, ne bo. Gimnastična zveza je namreč odstopila od realizacije projekta na takšen način, saj ni uspela zagotoviti finančnih sredstev. Usoda gimnastične dvorane je zdaj v rokah MOL. Mestni svetniki bodo na seji prihodnji teden odločali o prenehanju veljavnosti akta o javno-zasebnem partnerstvu (JZP) za projekt Nacionalni gimnastični center. Akt so sprejeli leta 2011, nato pa je občina objavila razpis za zasebnega partnerja, na katerega se je po večkratnem podaljšanju rokov in spreminjanju pogojev lani septembra vendarle prijavila Gimnastična zveza Slovenije. Ta je bila sicer že ves čas mišljena kot glavni investitor objekta, ki sicer ne vključuje pomembnejših komercialnih dejavnosti. Več na www.delo.si.
Taksi služba: Pri urejanju razmer morata pomagati tudi nadzor in država
Ob uvedbi maksimalne cene, ki bi za prevožen kilometer s taksijem znašala evro in pol in o kateri bo 8. julija odločal mestni svet, je ljubljanski župan na sestanku s predstavniki treh večjih taksi podjetij predlagal, naj namesto ustanovitve mestne taksi službe pod okriljem Ljubljanskega potniškega prometa ti do 1. septembra pripravijo svoj predlog. »Kot uporabnik boste zdaj natanko vedeli, da vam taksist več kot evro in pol za prevožen kilometer ne bo smel računati. Tudi turisti bodo s tem seznanjeni,« pravi direktor taksi podjetja Laguna Silvester Mikše, ki hkrati poudarja, da bodo ustrezne institucije morale to tudi nadzirati. Več na www.delo.si.
Oderuškim voznikom bo odklenkalo
Uvedbo najvišje tarife na območju Ljubljane pozdravljajo v vseh večjih taksi družbah, saj bo po njihovem mnenju stranke zaščitila pred pohlepnimi taksisti, ki so za prevoz od železniške postaje do poliklinike zaračunavali tudi po 20 evrov.
WiFree se letos še ne bo razširil
Do sredine septembra bi moralo ljubljansko brezžično omrežje WiFree, ki je trenutno vzpostavljeno le v strogem središču mesta, zaživeti na celotnem območju znotraj avtocestnega obroča. A to se ne bo zgodilo. Na MOL so potrdili, da bodo pogodbene roke iz javno-zasebnega partnerstva, v katerem sodelujeta še Telekom Slovenije in NIL, spremenili. Kakšni bodo novi roki in kakšni so razlogi za zamude, niso pojasnili. Več na www.delo.si.
Eurobasket bo polnil žepe le lokalom v centru
Čez dva meseca se bo v mestu začelo evropsko prvenstvo v košarki, vstopnice so že v predprodaji, vsi pa niso preveč zadovoljni. Občina se je namreč odločila, da bo med prvenstvom samo lokalom v središču mesta dala možnost podaljšanja obratovalnega časa do 5. ure zjutraj. Gostinci v središču mesta so z daljšim delovnim časom seveda zadovoljni, izključujoči odnos občine pa se ne zdi pošten tistim, ki imajo lokale v bližini Stožic in Tivolija, kjer bo prvenstvo potekalo. Več na www.delo.si.
Od podizvajalcev do županovega računa
Družba Inelta, ki je KLM Naložbam posodila denar, katerega del je po ugotovitvah protikorupcijske komisije še isti dan priromal na osebni račun župana Zorana Jankovića, je do poslov z Mestno občino Ljubljana leta 2011 prišla kot podizvajalka Deme Plus, s katero je Janković sodeloval že v času vodenja Mercatorja. Več na www.dnevnik.si.
Krajani Vevč sprožili upravni spor v zvezi s Papir Servisom
Krajani Vevč so preko organizacije Alpe Adria Green danes vložili pritožbo na upravno sodišče v zvezi s Papir Servisom, je za STA potrdil Aleš Babnik iz Državljanske pobude Vevče. Za to so se odločili, ker je ministrstvo za kmetijstvo in okolje zavrglo oziroma zavrnilo vse pritožbe na okoljevarstveno dovoljenje za Papir Servis v Vevčah. Podjetje za predelavo odpadkov Papir Servis se je v Vevče preselilo iz Most, ob selitvi pa je, tako kot v Mostah, tudi v Vevčah naletelo na nasprotovanje okoliških prebivalcev. Po tem, ko je podjetje dobilo okoljevarstveno dovoljenje za lokacijo v Vevčah, so se krajani in civilne iniciative nanj pritožile, a je ministrstvo za kmetijstvo in okolje pritožbe zavrnilo oziroma zavrglo. Krajanom je tako ostala možnost sprožitve upravnega spora. Več na www.delo.si.
Kdo je zakrivil prometni “ringlšpil” okoli občine?
Združena opozicija, ki ima v kamniškem občinskem svetu že nekaj mesecev večino, nadaljuje pritiske na župana Marjana Šarca zaradi zapletov pri uvedbi enosmernega prometa v središču. Po uvedbi enosmerne prometne ureditve naj bi bilo v središču Kamnika le še več prometa in zadreg kot pred njo, ugotavlja združena kamniška opozicija, ki županu očita, da se pred spremembami ni posvetoval ne z njimi ne s krajani. Zato so že na majski seji zahtevali, da se ugotovi njegova odgovornost za nastalo škodo, in na zadnji seji zahtevo le še nadgradili. Čeprav župana na seji ni bilo, mu z očitki znova niso prav nič prizanašali, na koncu pa sklenili, naj vso dokumentacijo o uvedbi enosmernih ulic pregleda občinski nadzorni odbor. Več na www.dnevnik.si.
Prvi poletni kino v Češminovem parku
Potem ko so v Mestnem kinu Domžale minuli mesec z navdušenjem preizkusili novi Sonyjev digitalni kinoprojektor v dvorani Kulturnega doma Janeza Bernika, bodo že ta konec tedna projektor preizkusili še na prostem v prvem domžalskem poletnem kinu. Novi projektor bodo spravili pod streho paviljona ob vstopu v Češminov park skoraj v središču mesta, 150 zložljivih stolov pa bodo postavljali vsak večer sproti, tako da bo park čez dan še vedno samo park. Več na www.dnevnik.si.
Philippe Starck ustvarja s slovenskim Rikom
Eden svetovno znanih oblikovalcev Philippe Starck je skupaj s slovenskim podjetjem Riko ustvaril novo linijo montažnih domov pod imenom P.A.T.H. Sprega med dizajnerjem predmetov in interierjev ter uspešnega slovenskega podjetja, ki proizvaja in trži ekološke in energijsko varčne stavbe iz lesa, morda ni nenavadna. Leta 2006 je, denimo, Janez Škrabec, direktor Rika in dolgoletni sodelavec Bienala industrijskega oblikovanja (BIO), poudaril, da je oblikovanje tisti produkcijski dejavnik, »ki pomembno prispeva k povečanju presežne vrednosti industrijskih izdelkov.« Več na www.delo.si.
Regiji 13 milijonov razvojne pomoči
Gospodarstvo v Trbovljah, Hrastniku in Radečah je postalo tako šibko, brezposelnost pa kritično visoka, da je pomoč države regijama postala neizbežna. S programom razvojne podpore bodo v šestih letih prejeli 13,4 milijona evrov. Ker je stopnja brezposelnosti v občinah Trbovlje, Hrastnik in Radeče presegla kritično mejo 17 odstotkov – v Trbovljah in Radečah je 19,4-odstotna, v Hrastniku pa 18,4-odstotna – so na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo v sodelovanju z regijskima razvojnima agencijama in omenjenimi občinami pripravili šestletni program konkurenčnosti in ukrepov razvojne podpore v teh dveh zasavskih in posavski občini. Cilj programa, ki naj bi ga na vladi obravnavali še ta mesec in mu bo država namenila 13,4 milijona evrov oziroma 427 evrov na prebivalca, podobno kot v Pokolpju, je zmanjšati razvojne ovire in spodbuditi gospodarstvo k izkoriščanju razvojnih priložnosti. Več na www.dnevnik.si.
Javni brezplačni splet v Novem mestu
Novo mesto se je pridružilo mestom z javnim brezplačnim brezžičnim omrežjem. Na WiFi Novo mesto se je možno priključiti na šestih območjih v mestnem jedru, omrežje pa je dovoljeno uporabljati tri ure na dan. Brezplačno brezžično omrežje so po besedah vodje oddelka za informatiko v upravi novomeške občine Vlada Gačnika vzpostavili na območjih, kjer je največ obiskovalcev in turistov, ni pa bilo zasebnega interesa zanj. Omrežje WiFi Novo mesto deluje na 29 dostopnih točkah na Glavnem in Novem trgu, na območjih športnega centra Loka, športnega parka Portoval s stadionom, pomožnim nogometnim igriščem, teniškimi igrišči in servisnim objektom s kegljiščem, v športni dvorani Marof z okolico in na lokaciji občinske stavbe na Seidlovi cesti 1. Več na www.delo.si.
Kapiteljska njiva ima spet »obdelovalce«
Dolenjski muzej je dobil trdno zagotovilo ministrstva za kulturo, da bo finančno podprlo letošnja zaščitna izkopavanja na arheološkem najdišču Kapiteljska njiva v Novem mestu. Skupaj s prispevkom novomeške občine in sredstvi muzeja bo denarja za dober mesec dela. Za zavarovalna izkopavanja na enem največjih evropskih najdišč, ki jih ekipa Dolenjskega muzeja izvaja neprekinjeno že 30 let, je ministrstvo obljubilo do 20.000 evrov. »To je manj, kot smo pričakovali, a smo veseli, da država le vidi, da gre za pomembno zadevo, ki jo je treba reševati,« je povedal arheolog Borut Križ, ki vodi izkopavanja več kot dve desetletji. Lani so prvič po več kot četrt stoletja ostali brez državnih sredstev, ki so pred tem dolgo znašala od 40.000 do 45.000 evrov na leto. S prispevkom novomeške občine v višini 6000 evrov in z lastnimi sredstvi so komaj izpeljali tretjino običajnega programa in namesto štirih mesecev raziskovali le mesec dni. Več na www.delo.si.
Robinzonsko čolnarjenje po reki Kolpi
Občine ob Kolpi bi morale sprejeti odloke o plovnem režimu, o katerem pa se bosta morali uskladiti tudi Slovenija in Hrvaška. Do takrat projekt z več kot sto vstopno-izstopnimi točkami z vso potrebno infrastrukturo ne bo mogel zaživeti. Turisti, ki se s svojimi kajaki, kanuji ali rafti odpravijo čolnarit po Kolpi, do reke največkrat uberejo tisto pot, ki jim je najbližja ali najljubša. Četudi pri tem prečkajo zasebna zemljišča, na njih pustijo svoj avtomobil ali postavijo šotor. Občine, ki ležijo vzdolž mejne lepotice, namreč še vedno niso sprejele plovnega režima, ki bi med drugim urejal vstopno-izstopna mesta.
Ljudje brez sosedov: problematika praznih vasi
Do vasi, ki imajo malo prebivalcev ali pa so brez njih, večinoma ne peljejo dobre ceste, tam ni odlične infrastrukture in ni internetnih povezav. Slovenija, ki ima 5973 naselij, ima 59 popolnoma praznih vasi, še dodatnih 108 naselij pa ima od enega do pet prebivalcev. »Ko so ljudje odrasli, so odšli,« pravi Fani Colnar iz Podsten v občini Kostel o usodi vasi, kjer je nekoč živelo več kot sto ljudi, sedaj pa sta tam le še dve prebivalki. Več na www.delo.si.
Dobruške Rome vznemirila napovedana gradnja poslovne cone
Romi iz Dobruške vasi so Evropski komisiji, premierki, predsedniku republike in še nekaterim poslali pismo, v katerem zahtevajo informacije o nameri, da občina Škocjan na območju njihovega naselja začne graditi poslovno cono in čistilno napravo. Opozorili so, da bi bile v primeru nasilnih preselitev kršene njihove človekove pravice. V pismu so med drugim opozorili tudi na dogodek izpred osmih let, ko je v njihovem naselju prišlo do bombnega napada, na težave, ki so jih imeli z zagotavljanjem pitne vode, pogoste grožnje okoličanov in druge težave romskih prebivalcev, ki živijo v nelegalno zgrajenem naselju in na tuji zemlji. Več na www.delo.si.
Iniciativa že s 500 podpisi za prestavitev trase
Pripadniki civilne iniciative iz brežiškega primestnega naselja Šentlenart so v dobrih desetih dneh zbrali blizu 500 podpisov k peticiji, s katero želijo snovalce nove cestne povezave med Krškim in Brežicami odvrniti od namere, da bi sever Brežic presekali na dvoje. Več na www.dnevnik.si.
Župan Fištravec umiril strasti
Vodstvo Mestne občine Maribor pravi, da ne bo več dopuščalo razmetavanja denarja za projekt nove Umetnostne galerije Maribor. Čeprav je malodane prerasla v javni prepir, se je po zaslugi spravljivih tonov župana Andreja Fištravca razprava sklenila v skoraj soglasnem vzdušju. Sklep včerajšnje javne razprave o prihodnosti Umetnostne galerije Maribor je bila napoved preveritve, ali je preureditev in razširitev prostorov na obstoječi lokaciji zakonsko izvedljiva. Šele ko bo jasno, da je ta projekt neuresničljiv, bodo na občini začeli razmišljati o novi lokaciji. Več na www.dnevnik.si.
Prenova kulturnega centra v Mariboru še ni odpisana
Napetost med nekaterimi uporabniki Kulturnega centra Pekarna in Mestno občino Maribor se očitno nekoliko umirja,verjetnost, da se bo udejanjila evropsko sofinancirana prenova, pa je po včerajšnjem sestanku spet nekoliko narasla. Besedo bo (spet) imel plenum uporabnikov, ki naj bi se kmalu znova sestal, morda še ta teden. In ta bo moral jasno odgovoriti, ali je za prenovo ali proti njej. Več na www.dnevnik.si.
Smradu s farme v Podgradu za sedaj ne bo
Kmetijstvo Črnci je pred časom kupilo prašičjo farmo Prašičereje Podgrad v stečaju in nameravalo ponovno vseliti plemenske svinje, a se je zaradi lastniških sprememb vse ustavilo. Tako prebivalci Podgrada in bližnje Gornje Radgone kot sosedje čez reko Muro v avstrijski Radgoni in v tamkajšnjem termalnem zdravilišču si lahko vsaj za nekaj časa oddahnejo. Prašičje farme v Podgradu novi lastniki Kmetijstva Črnci do nadaljnjega finančno ne bodo sposobni obnoviti in vanjo znova vseliti plemenskih svinj. Ker je namreč Kmetijska zadruga Radgona postala večinska lastnica Kmetijstva Črnci in je bilo treba izplačati dosedanje polovične lastnike, denarja za obnovo in nakup plemenske črede še nekaj časa ne bo. Več na www.delo.si.
Država bi zdraviliščem pobrala šest milijonov
Koncesija za rabo termalne vode, ki jo zaradi nerazumne počasnosti države plačuje le pet termalnih kopališč od petnajstih, verjetno ne bo osemkrat višja, kot je najprej načrtovala vlada. Po neuradnih podatkih se ne bo bistveno povišala, a ministrstvo za kmetijstvo in okolje vztraja, da jo kopališča plačajo za devet let nazaj, kar bi državi prineslo najmanj šest milijonov evrov. Po veljavnem modelu za izračun koncesije za rabo termalne vode bi moralo vsako od 15 slovenskih naravnih zdravilišč za dajatev odšteti v povprečju približno 50.000 evrov na leto. A po lanski napovedi vlade, da bo s podražitvijo okoljskih dajatev državno blagajno napolnila z dodatnimi 22 milijoni, je okoljsko ministrstvo začelo spreminjati tudi formulo za izračun koncesije. »Prvi predlog je predvideval dvig koncesij za šest- do osemkrat, kar je nevzdržno. Takšnega povišanja si z vidika konkurenčnosti ne znamo niti predstavljati,« je dejal direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ) Iztok Altbauer. Več na www.delo.si.
Je krajinski park blagoslov ali breme Goričkega?
Krajinski park Goričko obstaja že deset let in ves ta čas nekateri kritiki trdijo, da zgolj ohranja nerazvitost Goričkega in ljudem ne prinaša nobene koristi, pa veliko omejitev. Direktor Bernard Goršak pravi, da koristi so, omejitev pa je zelo malo in bistveno ne vplivajo na razvoj območja. Med najostrejšimi kritiki ustanovitve KP Goričko je sedanji župan občine Rogašovci Edvard Mihalič. Strinja se s tem, da bi na Goričkem lahko bila zavarovana območja ohranjene narave, nasprotuje pa, da je pod varstvenim režimom celotno Goričko. Več na www.delo.si.
Prleška kolesarska pot: V enem dnevu skozi štiri države
Po prvem slovenskem taboru, prvih kasaških dirkah in prvi samopostrežbeni trgovini v Sloveniji, se Prleki te dni mudijo z registracijo še enega, tokrat kar evropskega unikuma: kot blagovno znamko bodo zaščitili 126 kilometrov dolgo kolesarsko traso, ki vodi kar skozi štiri države: skozi Slovenijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Naslonjen na svoje kolo na meji med Hrvaško in Slovenijo mi je Dominik Rudolf, ki je s prijateljem Žanom Godcem pred sedmimi leti prvič prekolesaril pot skozi štiri države, navdušeno navrgel, da na zemljevidu Evrope zaman iščeš podobno. »Ni je, nikjer. Niti po državah Beneluxa ne moreš začrtati take poti. Skozi tri države že, ne pa skozi štiri,« je povedal, ko je k nama že stopal Dušan Kavaš, ki je skupaj s Francom Marinom po tem, ko sta Dominik in Žan pripovedovala o prevoženih stošestindvajsetih kilometrih skozi Avstrijo, Madžarsko, Hrvaško in Slovenijo, pot tudi »računalniško« obdelal. Več na www.delo.si.
Leto po Unescu: brez tabel in s turisti s sendviči
V nedeljo je minilo leto dni, odkar so Idrijo skupaj s španskim Almadenom sprejeli na prestižen seznam Unescove svetovne dediščine. Od prvotnega veselja vedno bolj ostaja le še zavedanje, da Unesco denarja in gostov ne nosi sam po sebi. Več na www.dnevnik.si.
Nov trgovski center v Sodražici
V Sodražici, zibelki izdelovanja suhe robe, Kmetijsko gozdarska zadruga Ribnica danes odpira nov trgovski center Market dom Sodražica. Naložbo, ki je vredna 1,5 milijona evrov, je Kmetijsko gozdarska zadruga Ribnica financirala iz lastnih sredstev. Trgovski center, v katerem je franšiza Mercatorja z dodatnim izborom tekstila in malih gospodinjskih aparatov ter seveda suhe robe, so postavili v dobri polovici leta. Stavba ima 830 kvadratnih metrov, v njej pa so na novo zaposlili šest ljudi, tako da je v Kmetijsko gozdarski zadrugi Ribnica sedaj 51 zaposlenih. Več na www.delo.si.
S kolesom, konjem ali peš po slovenski Istri
Turistično združenje Portorož je v sodelovanju s Turističnim združenjem Izola in Turistično organizacijo Koper izdalo prvi kolesarsko-pohodniški vodnik po slovenski Istri. V njem je podrobno predstavljenih 17 možnosti za kolesarske izlete, 19 tras za pohode in tri konjeniške poti, in to predvsem po istrskem podeželju. Brošuri, ki so jo natisnili v štirih jezikih in 50.000 izvodih, je priložen tudi zemljevid omenjenih poti. Čez dober mesec bo interaktivna karta s potmi dosegljiva tudi na spletni strani www.portoroz.si, od 30. julija pa bo na razpolago kot mobilna aplikacija v petih jezikih. Uporabniki bodo do nje lahko dostopali prek QR-kode, ki bo na voljo v vseh obalnih Ticih in Applovi spletni trgovini. Več na www.delo.si.
Ko je arheologija dražja od ceste
Državni sekretar Gašpar Gašpar Mišič bo danes s sodelavci med drugim obiskal Luko Koper, da bi ugotovil, kakšne so možnosti za pospešitev nekaterih nujnih razvojnih projektov. Med drugim tudi ureditev infrastrukture v pristanišču in pred njim. Eden od projektov, ki bi ga obudil državni sekretar Gašar Gašpar Mišič, je projekt 1400 metrov dolge srminske vpadnice. Ko so pred leti zgradili avtocesto do Kopra, so pri Ankaranskem križišču pustili poseben odcep in celo že zgradili dobrih sto metrov srminske vpadnice. Vpadnica bi bila dvopasovnica. Potekala bi od razcepa Srmin, vzporedno z železnico, tik mimo Instalacij do rižanskega rondoja pred bodočim novim vhodom v Luko Koper, namenjena zgolj prometu v pristanišče in iz njega, tako kot se to pričakuje od sodobno urejene luke. Dars je za ta odsek ceste, ki so ga ovrednotili na 7,5 milijona evrov, že pridobil projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekt za izvedbo del. V omenjeni ceni je bilo predvidenih 1,4 milijona evrov za odkupe zemljišč in od zasebnikov so zemljišča že odkupili za 400.000 evrov. Več na www.delo.si.
Ovira za končanje predora Markovec je Alpine Bau
Kakšen bo dogovor Darsa z Alpine Bauom o dokončanju predora Markovec in kdaj bo Luka Koper lahko odločneje začela uresničevati pričakovane razvojne načrte; to sta bili glavni vprašanji, ki sta zanimali državnega sekretarja Gašparja Gašparja Mišiča, ki je včeraj z nekaterimi sodelavci iz državnih služb obiskal gradbišče predora Markovca in Luko Koper. Prva novica je bila, da je Dars pred dvema dnevoma objavil nov razpis za pridobitev izvajalca za izdelavo elektro in strojne opreme. Zdaj imajo kandidati 40 dni časa za prijavo, je povedal Matjaž Knez, predsednik uprave Darsa, ki upa, da pri tokratnem razpisu ne bo takih zapletov, kot so bili pri prvem pred enim letom in zaradi katerih so morali po več kot letu dni razpis ponoviti. Če bo šlo vse po sreči, bi jeseni že lahko imeli izvajalca, ta pa bi moral dela dokončati v pol leta. Več na www.delo.si.
Občina odločno za projekt novega središča
Napori Marine Portorož, da bi v Luciji v naslednjih letih s pomočjo tujih vlagateljev in piranske občine uredili novo središče z novim zdravstvenim domom, knjižnico, stanovanji, novo termalno riviero in razširjeno marino, so naleteli na odpor civilne iniciative. Njeni člani so prepričani, da bodo predvideni posegi v prostor kraj za vedno odrezali od morja in jo obsodili na vlogo celinske, istrske spalne naselbine. Več na www.dnevnik.si.
Razpis za gradnjo odprtih širokopasovnih omrežij do gospodinjstev, ki nimajo dostopa do spleta, je razburjal že ob delitvi evropskih sredstev. Omrežja razburjajo znova, saj so zaokrožili očitki, da odobrena evropska sredstva za izgradnjo omrežja na Krasu porabljajo nenamensko in z njimi izkrivljajo konkurenco. Več na www.dnevnik.si.
SLS: vladna predloga slaba za Kras in Istro
Regijski odbor SLS Kras in Slovenska Istra opozarja na negativne učinke, ki bi jih povzročil vladni predlog novega nepremičninskega davka. Že tako težak gospodarsko-socialni položaj na Krasu in Slovenski Istri, ki ga bremeni tudi visoka brezposelnost, bi nepremičninski davek, kot je bil predlagan v javni obravnavi, še poslabšal možnosti za razvoj kmetijstva in s to panogo povezanimi delovnimi mesti, ki ljudem na tem območju danes še daje perspektivo. Člani regijskega odbora SLS Kras in Slovenska Istra v zvezi s problematiko predloga nepremičninskega davka opozarjajo tudi na slabe evidence o lastništvu nepremičnin s strani geodetske uprave, ki kot take zato ne morejo biti niti natančna niti pravična osnova za izmero nepremičninskega davka. Hkrati poudarjajo, da grožnja države s povišanjem katastrskega dohodka podeželju slovenskega Krasa in Istre ne bo prinesla možnosti, da zadiha, temveč mu bo vzel sapo. Več na www.delo.si.
Grad Vipolže letos še ne bo prenovljen
Čeprav letošnje vreme gradbincem ni bilo ravno naklonjeno, obnovitvena dela v gradu Vipolže tečejo po terminskem načrtu. Po prvotnih ocenah bi morala biti sicer zaključena konec letošnjega leta, v občini Brda pa menijo, je novo podobo gradu realneje pričakovati prihodnjo pomlad. Kar enajst milijonov evrov, kolikor znaša vložek EU v naložbo, na ta račun ni ogroženih, zatrjujejo. Projektno dokumentacijo za skoraj trinjast milijonov evrov vredno naložbo – od tega jih bo enajst zagotovila EU, dva pa ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) – je bila sicer izdelana že leta 2008, a se je zalomilo zaradi pritožb neizbranih izvajalcev na razpisu za obnovo. Potem ko je MIZKŠ za najugodnejšega izvajalca 17. oktobra lani izbralo družbo Kolektor Koling iz Idrije, sta se namreč pritožili podjetji CGP iz Novega mesta in Saning International iz Kranja, ki sta vložili tudi zahtevo za predrevizijski postopek. Ker z ugotovitvami strokovne službe ministrstva nista bila zadovoljni, sta zahtevala revizijo še na Državni revizijski komisiji, ki pa je marca letos odločila, da zavrne pritožbo neizbranih izvajalcev. Od takrat prenova gradu teče s polno paro. Več na www.delo.si.
Vitoslav Türk mora porušiti vilo na Parecagu
Koprska gradbena inšpekcija je Vitoslavu Türku naložila, da mora porušiti svojo nezakonito zgrajeni vili na Parecagu nad Sečovljami, je poročala TVS. Inšpekcija je zakoncema Türk odredila rušenje hiše z dvema apartmajema, zraven pa še vseh pomožnih objektov, garaže, podhodov in cele zunanje ureditve. Objekta ne smeta prodati ali prepisati. Po poročanju televizije je inšpektor 11. junija podjetju Virtus, ki je sicer v lasti sinov nekdanjega direktorja Elesa in vidnega člana SDS Vitoslava Türka, naložil ustavitev gradnje hiše, bazena in podpornih zidov. Vse to mora Virtus porušiti v dveh mesecih. Do takrat sta prepovedana promet in prodaja teh nepremičnin. Več na www.delo.si.
Družina Vitoslava Türka se bo pritožila zoper odločbi gradbenega inšpektorja, s katerima je ta njihovo gradnjo v Parecagu nad Sečoveljskimi solinami razglasil za nezakonito ter ukazal odstranitev objektov. V sporočilu za javnost so včeraj znova zatrdili, da so vsa opravljena dela temeljila na popolnih in predhodno pridobljenih dovoljenjih, kar bodo dokazali z obsežno listinsko dokumentacijo. Njihovo prepričanje, da noben objekt ni bil zgrajen ali obnovljen v nasprotju z veljavno zakonodajo in predhodno pridobljenimi dovoljenji, temelji na mnenju strokovnjakov pravne, geodetske, arhitekturne in gradbene stroke, ki so na željo družine preučili njihov primer. Več na www.dnevnik.si.
Praznovanje na meji: »Istra spet enotna«, sodelovanje bo lažje
»Zapomnili si bomo to noč,« je v nedeljo zvečer, nekaj ur pred polnočjo ob kontrolni točki Plovanija izjavil široko nasmejan bujski župan Edi Andreašić. Mirno, malce svežo prvojulijsko noč je prežemalo spoznanje, da se brez sleherne patetike spet dogaja zgodovina za Istro. Istrane je meja očitno prizadela, zato so na njeno ublažitev tako neučakano čakali 22 let. Vzdušje ob tako znanem mostičku čez Dragonjo pri Škrlinah je bilo tokrat povsem drugačno od številnih izpadov iz pozabljene nedavne preteklosti. Nobene jeze, nobenih padcev, groženj, kotaljenj, nobenih trdih besed… No, če morda pozabimo podrobnost, da so hrvaški policisti še ob 19. uri zvečer prepovedali trem slovenskim televizijskim hišam snemanje in poročanje z dogodka, češ, da nimajo posebnega dovoljenja za snemanje na območju državne meje. Več na www.delo.si.