Stroka: Mlade družine naj raje vlagajo v delovna mesta
Nacionalni stanovanjski program za obdobje 2013–2022 ni osnovan na resni analizi stanja, predlagane rešitve pa so večinoma napačne. Tako se po končani javni razpravi glasi tako rekoč enotni sklep nepremičninskih strokovnjakov – posrednikov, ekonomistov, arhitektov, predstavnikov stanovanjskih skladov… Nepremičninski strokovnjaki se sicer strinjajo z ukinitvijo neprofitnih najemnin, toda predlog o uvedbi nekoliko višjih, tako imenovanih nizkoprofitnih najemnin zavračajo. Cene in najemnine za stanovanja bi moral narekovati trg, najšibkejšim pa naj država pomaga s stanovanjskim dodatkom. Več na www.dnevnik.si.
Javne stanovanjske sklade, ki v državi zagotavljajo stanovanja za najbolj ranljive skupine prebivalstva, bi lahko prihodnje leto prizadel hud udarec. Pred kratkim smo pisali, da bi nepremičninski davek v predlagani obliki lahko močno prizadel Cerkev, saj bogoslužni objekti po novem ne bi bili več izvzeti iz obdavčitve, samo cerkva in kapel pa je po podatkih iz registra nepremične kulturne dediščine v Sloveniji 2792. Toda še večje težave bi lahko imeli javni stanovanjski skladi, ki so po podatkih ministrstva za infrastrukturo in prostor lastniki skupno 20.460 najemnih stanovanj. Zanje bi bilo po grobih izračunih treba odšteti vsaj 4,7 milijona evrov nepremičninskega davka. Več na www.dnevnik.si.
Združevanje da – a le z argumenti in jasno vizijo
V združenjih občin so se pripravljeni pogovarjati o Virantovem predlogu zmanjševanja števila občin, vendar zahtevajo analize, argumente in jasno vizijo, kako peljati lokalno samoupravo naprej. Po besedah dr. Ivana Žagarja, predsednika Skupnosti občin Slovenije (SOS) in župana občine Slovenska Bistrica, so se pripravljeni pogovarjati o predlogu, vendar na podlagi argumentov in opredelitve lokalne samouprave v prihodnosti. Hitre spremembe bi po njegovem mnenju prinesle več škode kot koristi, izkupiček pa niti približno ne bi bil tak, kot ga omenja minister Virant. Na račun funkcionarjev bi po Žagarjevem mnenju prihranili kvečjemu pet milijonov evrov, nikakor pa ne deset. Več na www.dnevnik.si.
Občina (še) brez pravih podatkov o številu kolesarjev
Zdi se, da je kolesarjev na ljubljanskih ulicah in cestah vse več. A pravih podatkov, ki bi to potrjevali in pokazali, koliko sta se število kolesarjev in njihov delež v prometu povečala, ni, čeprav ima občina več števcev, ki vsak dan spremljajo opravljene kolesarske poti. Kolesarski števci že več let stojijo na treh lokacijah in merijo kolesarski promet ob Celovški in Dunajski cesti ter Drenikovi ulici. Več na www.delo.si.
Za taksi v Ljubljani največ evro in pol
Čeprav se Zoran Janković do pred kratkim ni strinjal z uvedbo najvišje cene za kilometer vožnje, ker da je to neprimeren ukrep, ki ne more urediti kaosa med taksisti, je na včerajšnjem sestanku s predstavniki nekaj ljubljanskih taksi služb predlagal prav to. O predlogu, po katerem bi najvišja cena znašala evro in pol, bo 8. julija razpravljal mestni svet. »Z uvedbo najvišje cene bi preprečili odiranje potnikov, seveda, če bo nadzor deloval. Če tega ne bo, se ne bo nič spremenilo,« je po sestanku, ki sta se ga udeležila tudi predstavnika taksi podjetij Laguna in Intertours, povedal predsednik Taxi društva Ljubljana Fuad Mustafić, ki je zadovoljen tudi z dogovorom o označevanju taksijev. Več na www.delo.si.
Taksist Fuad Mustafić: »LPP lahko nadzira, ne more pa nas požreti«
»Z uvedbo zelenih taksijev hočejo globalizirati celotno taksi dejavnost v Ljubljani, pomesti s konkurenco in prevzeti trg. Temu sam pravim nasilni prevzem,« je do predloga ljubljanske mestne občine kritičen predsednik Taxi društva Ljubljana Fuad Mustafić. Več na www.delo.si.
Čez dve leti oskrbovana stanovanja tudi v Šiški
Ob domu starejših občanov v Šiški bodo do predvidoma avgusta 2015 zgrajena nova oskrbovana stanovanja. Pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu med občino in podjetjem Mijaks investicije sta včeraj podpisala župan Zoran Janković in Miha Jarc. Zasebni partner bo v skladu s pogodbo zgradil 54 stanovanjskih enot s skupno bruto površino 4477 kvadratnih metrov. Med novimi oskrbovanimi stanovanji bo 22 enosobnih z enim ležiščem, 16 dvosobnih z dvema ležiščema in 16 garsonjer. Več na www.delo.si.
Zaradi del bo na Ižanski cesti od 26. junija do predvidoma 25. avgusta 2013 popolna zapora za ves promet. Občina in direkcija za ceste namreč na odseku od priključka za Mateno do križišča s Črnovaško cesto izvajata preplastitev zgornjega ustroja, sanacijo cestnega jarka na desni strani cestišča in zacevitev cestnega jarka na levi strani cestišča (gledano v smeri proti Igu). Predvidena sanacija obcestnih jarkov bo omogočala izgradnjo hodnika za pešce in kolesarske steze ter zagotovila konsolidacijo zemljišča za kasnejšo izgradnjo vakuumske kanalizacije. Več na www.delo.si.
Z enosmernimi ulicami nad kaos
Ljubljanska mestna občina načrtuje na Kodeljevem in na območju Medicinske fakultete in tamkajšnjih zdravstvenih ustanov na nekaterih cestah uvesti enosmerni promet, s čimer želi pridobiti nova parkirna mesta in omejiti nepravilno parkiranje. Več na www.dnevnik.si.
Roga se bodo lotili v več fazah
Potem ko nobena gospodarska družba ni pokazala zanimanja za sodelovanje v javno-zasebnem partnerstvu pri projektu Center sodobnih umetnosti Rog, je Mestna občina Ljubljana sklenila, da bo nekdanjo tovarno koles obnovila sama. Za to, da bi se občina obnove lažje lotila in da bi bil projekt ekonomsko obvladljiv, je mestna uprava sklenila spremeniti občinski podrobni prostorski načrt. Več na www.dnevnik.si.
Ljubljanska občina: več sredstev za Kolezijo in manj za Tivoli; 4,5 milijona za Stožice
Ljubljanske mestne svetnike na julijski seji čaka obravnava rebalansa proračuna občine za leto 2013, s katerim občina med drugim znižuje sredstva za obnovo športne dvorane Tivoli. V rebalansu poleg tega načrtujejo zvišanje sredstev za obnovo kopališča Kolezija, dodatnih 4,5 milijona evrov pa namenjajo tudi za center Stožice. V rebalansu so prihodki Mestne občine Ljubljana (MOL) določeni v višini 312,3 milijona evrov, kar je 3,5 milijona manj kot v sprejetem proračunu. Odhodki v rebalansu pa znašajo 310,2 milijona evrov, kar je 2,5 milijona evrov manj kot v sprejetjem proračunu za leto 2013. Višina zadolževanja ostaja pri šestih milijonih evrov. Več na www.dnevnik.si.
Samo za umeščanje v prostor bomo porabili sedem ali osem let
Bogdan Barbič se je v najbolj plodnem obdobju poklicne kariere, ko poleg znanja veliko vlogo igrajo tudi izkušnje, v celoti posvetil energetiki. Pred leti kot prvi mož brestaniške termoelektrarne, danes kot direktor družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS), ki gradi verigo petih elektrarn na posavskem delu naše najdaljše reke. V pogovorih rad izpostavlja zmogljivosti slovenske gradbene in strojne operative, ki je sposobna slediti tako kakovostnim zahtevam kot zastavljenim rokom. No, to zadnje ne drži več povsem, saj se gradnji zadnjih dveh elektrarn v verigi, HE Brežice in HE Mokrice, vse bolj odmikata, a ne po krivdi Barbiča in družbe, ki jo vodi. Več na www.dnevnik.si.
Kino v središče za kulturne dejavnosti
V Kočevju se bodo lotili obnove zastarelega kina in ga spremenili v večnamensko središče za kulturne dejavnosti. Občina, ki bo krila vse stroške naložbe, bo za uresničitev projekta morala najeti posojilo v višini 400.000 evrov. Za prenovo stavbe, domačinom znane kot kino, je občina nameravala odšteti okoli 750.000 evrov, a bo, kot kaže, morala plačati še več. Vsa podjetja, ki so se prijavila na razpis za rekonstrukcijo objekta, so po besedah kočevskega župana Vladimirja Prebiliča navedla višjecene, zato bo občina najverjetneje zvišala vrednost naložbe. Naložbe, o smiselnosti katere je podvomilo kar nekaj kočevskih svetnikov. Več na www.dnevnik.si.
V nove prostore ne bodo vlagali milijonov
S pokopom projekta Maks je brez obetane novogradnje ostala Umetnostna galerija Maribor. Županstvo Maribora se zavzema za razširitev na obstoječi lokaciji galerije, direktorica pa jo hoče preseliti v objekt nekdanje službe družbenega knjigovodstva. Za ta namen so v galeriji pridobili idejno študijo, po kateri bi potrebna preureditev poslopja stala 12,3 milijona evrov. Več na www.dnevnik.si.
Prenova postajališča Ruše tovarna
V Rušah letos prenove ne bo doživela samo glavna cesta, ki dobiva končno podobo, ampak tudi železniško postajališče nasproti nekdanje Tovarne dušika Ruše, ki ga uporabljajo predvsem dijaki bližnje gimnazije. Pričetek gradnje je predviden v septembru. Več na www.vecer.com.
Cerkvica v Turnišču čaka na odločitev inšpektorjev
Po nestrokovni obnovi zunanjosti turniške cerkvice z apsido iz 13. stoletja je tamkajšnji župnik Robert Brest naslovil vlogo na mariborski oddelek zavoda za varstvo kulturne dediščine, a je bila tudi ta nepopolna. Začel se je že inšpekcijski nadzor. Stroške del, ki bodo nastala kot posledica nestrokovno opravljenih dosedanjih prenovitvenih del zunanjosti turniške cerkvice, bo nosila fara. Več na www.delo.si.
Namesto, da bi zaščitili Celjane, zavlačujejo
Celjska občina je na območju Tehnopolisa oziroma stare Cinkarne med gradbenimi deli leta 2009 ustvarila 13.600 kubičnih metrov s težkimi kovinami močno onesnažene zemlje. Oktobra je zato (in zaradi odlaganja zemlje z iste lokacije že leta 2006 v Bukovžlaku) Evropska komisija proti Sloveniji uvedla postopek. Prejšnji teden je zagrozila, da bo primer predala Sodišču EU. Opozarjanje Civilnih iniciativ Celja, da je leta 2006 Regionalna razvojna agencija Celje med gradnjo stavb Tehnopolisa v Bukovžlaku na črno odlagala zastrupljeno zemljo s tega območja, na celjski občini (MOC) ni naletelo na odziv. Več na www.delo.si.
Domačini nočejo več streljanja na Počku
Državni prostorski načrt (DPN) za Poček je v fazi priprave na vladi. Ko ga ta sprejme in uredba postane pravnomočna, bodo občine z njo samo seznanjene, možnosti za popravke ne bo. Država je preslišala tudi zahteve civilne iniciative in rezultate referenduma o zaprtju vadišča. Predstavniki ministrstva za obrambo (Mors) in občine Postojna so marca 2004 podpisali dogovor o uskladitvi interesov uporabe in upravljanja vojaške infrastrukture na območju občine, k temu pa so podpisali še pet dodatkov. Od tedaj do danes je ostalo še nekaj dogovarjanja, usklajevanja interesov pa ni. Več na www.delo.si.
Zaradi Unesca turisti ne derejo v Idrijo
Najbolj znano slovensko rudarsko mesto v prvem letu po uvrstitvi v Unescovo druščino izjemne svetovne dediščine ni ne unovčilo ne iztržilo razvojno-tržnih možnosti, ki jih odpira vpis. Obisk idrijskega mestnega muzeja je letos celo manjši, kot je bil leto poprej. Idriji se vsaj navzven ne pozna, da je Unescovo mesto. Tabla, ki bo opozarjala na to, je šele v izdelavi. »To je sicer manj pomemben del zgodbe. Najpomembneje je, da vsi skupaj še ne vemo, kaj bi zdaj z Unescom. Na državo, ki glede idrijske dediščine še marsikaj dolguje in jo Unesco celo zavezuje, ne gre preveč računati. Občinsko vodstvo ima kar nekaj idej, kar je dobro, do realizacije pa je še daleč. Gotovo gre za dolgoročnejši proces in škoda bi bilo, če bi ga zamudili,« je razmišljal ravnatelj tamkajšnje Gimnazije Jurija Vege Borut Hvalec. Več na www.delo.si.
Dvorec v središču dobiva novo podobo
Potem ko je vipavski občini po dolgotrajnih zapletih le uspelo obnoviti glavni del Lanthierijevega dvorca v središču Vipave, se zdaj pripravljajo na nov zalogaj – 3,8 milijona evrov vredno obnovo propadajočega zalednega dela objekta. V letih 2014 in 2015 naj bi dokončali obnovo gospodarskega dela dvorca in dvorišča, dokončna posodobitev pa naj bi ostala za prihodnja leta – ko bodo morali primakniti še nekaj več kot 2,2 milijona evra. Več na www.dnevnik.si.
Lokalni politiki lahko spremenijo državo
Demokracija je v težavah, ker so politične institucije rigidne in zastarele in ne znajo več sveta spreminjati na bolje. Ekonomijo bolj kot politiki vodijo multinacionalke in njihovi interesi. Recesija in varčevalna politika krčita socialne pravice prebivalcev. Ekologija, zdrava hrana in voda so postranska stvar. Luksuz. Prepričujejo nas, da sta javno zdravstvo in šolstvo fatamorgana iz preteklosti, ki se počasi spreminja v meglo. Dober državljan mora biti predvsem dober potrošnik. Solidarnost izginja, občutek za skupnost prav tako. In vendar obstajajo odločevalci, ki imajo možnost razmišljati drugače. Ameriški politični teoretik Benjamin Barber trdi, da bolj kot politiki dandanes postajajo pomembni župani. Več na www.delo.si.