Dogovora o obnovi mariborskega središča alternativne kulture še ni

Fištravec in uporabniki Pekarne še vedno brez dogovora

Mariborska občina in del uporabnikov sta še vedno na dveh bregovih glede načrtovane prenove Kulturnega centra Pekarna. Župan Andrej Fištravec je danes ponovil, da se o pogojih prenove ni mogoče več pogajati, skupina uporabnikov pa vztraja, da brez izpolnitve določenih pogojev ne bodo privolili v začasno izselitev. Po zaključku prve faze, v okviru katere so prenovili nekdanjo upravno zgradbo, se je prenova Kulturnega centra Pekarna v letu 2011 ustavila. Na občini želijo zdaj nadaljevati s prenovo v objektih Lubadar in Hladilnica, za kar imajo na voljo tudi evropska sredstva v višini nekaj več kot 1,8 milijona evrov. Več na www.delo.si.

Virant hiti z reorganizacijo mreže lokalne samouprave

Odzivi na namero vladajoče koalicije o posegu v število občin so pričakovano povzročili veliko razburjenja, množico različnih strokovnih mnenj in političnih odzivov. Še največji dosežek pobude za racionalizacijolokalne samouprave je, da se je o tem začelo razpravljati. Najbolj burno so se odzvali v obeh združenjih, ki zastopata interese občin pred državo, Skupnosti občin Slovenije in Združenju občin Slovenije. Povzetek njunega stališča bi lahko bil, da bi lahko zaradi vladne namere »vstalo pokonci pol Slovenije«, sledile pa bi ustavne pritožbe. Več na www.delo.si.

Predlog reorganizacije občin že v pripravi; občine pozivajo k temeljitemu premisleku

Minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant ter predstavniki združenj občin so se danes dogovorili za dialog glede zmanjševanja števila občin. Ministrstvo že pripravlja koncept, predstavniki občin pa menijo, da je treba dobro premisliti o razvoju lokalne samouprave, kratkoročnih rešitev pa ne sprejemati brez pravih utemeljitev. Kot je po srečanju pojasnil Virant, danes niso konkretno govorili o tem, ali se združenja strinjajo ali ne z zmanjševanjem števila občin. V pripravi je namreč koncept, ki bo nato dan v razpravo in si bosta obe strani tudi izmenjali argumente. Več na www.dnevnik.si.

Vlada obljubila denar, na računih občin ga ni

Občine bi denar za sanacijo po lanskih poplavah krvavo potrebovale, a jim ga država še vedno ni nakazala, čeprav na ministrstvih zagotavljajo, da je denar za to v proračunu zagotovljen. Občine so prizadetim doslej pomagale z lastnim denarjem in donacijami. Župani, katerih občine so bile v lanskih katastrofalnih poplavah najbolj prizadete, še vedno čakajo na denar za sanacijo škode. Še več, do danes nobena od 112 občin gorenjske, koroške, ljubljanske, notranjske, obalne, podravske, pomurske, posavske, severnoprimorske, vzhodnoštajerske, zahodnoštajerske in zasavske regije, v katerih je skupna škoda presegla 373 milijonov evrov, od države ni prejela niti evra intervencijskih sredstev. Več na www.dnevnik.si.

Med večjimi prireditvami gostinski vrtovi do 5. zjutraj?

Gostinski vrtovi in terase gostinskih obratov ter samostojni gostinski vrtovi v ožjem središču Ljubljane bodo v času pomembnih prireditev lahko obratovali dlje, če bodo ljubljanski mestni svetniki potrdili spremembe odloka, ki določa obratovalni čas. Na ljubljanski občini predlagajo, da bi bili vrtovi in terase lahko odprti do 5. ure zjutraj. V veljavnem odloku je določeno, da lahko gostinski vrtovi in terase gostinskih obratov v ožjem mestnem središču Mestne občine Ljubljana (MOL) obratujejo od 6. ure do polnoči, samostojni gostinski vrtovi pa od 6. ure do 1. ure naslednjega dne, piše v gradivu za julijsko sejo mestnega sveta MOL. Več na www.delo.si.

Gostinski vrtovi

Za zastale Stožice še 4,6 milijona evrov

Proračun občine za letošnje leto se bo z rebalansom nekoliko zmanjšal tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani. V mestni upravi so pripravili več prerazporeditev sredstev, med drugim dodaten denar namenjajo za KPL, garažo pod tržnico pa tudi Stožice, kjer dela stojijo že skoraj tri leta. Z rebalansom se načrtovani prihodki zmanjšujejo s 315,8 milijona evrov na 312,3 milijona, odhodki pa s 312,7 milijona na 310,2. Tako v mestni upravi še vedno pričakujejo, da bodo leto končali s proračunskim presežkom v višini dobrih dveh milijonov evrov. Zadolževanje občine ostaja nespremenjeno, pri čemer naj bi se skupni dolg MOL nekoliko zmanjšal, saj nameravajo letos najeti za šest milijonov evrov posojil, hkrati pa odplačati dobrih devet milijonov evrov dolga. Ta je konec leta 2012 znašal 133,6 milijona evrov. O predlogu rebalansa bodo mestni svetniki odločali na seji, ki bo 8. julija. Več na www.delo.si.

Začetek gradnje garaže Kozolec II

Gradnja podzemne garaže Kozolec II med Slovensko cesto in Kersnikovo ulico, v kateri bo 249 parkirnih prostorov, nad njo pa javni trg s poslovnim paviljonom, se je vendarle začela. V ponedeljek so stekla pripravljalna dela, kopanje gradbene jame bo sledilo sredi prihodnjega tedna. Delo bo izvajalo podjetje Gradis G, na gradbišču pa bodo med prvimi tudi delavci Energetike, ki bodo urejali toplovod. Če med gradnjo ne bo nepredvidenih težav, bo projekt javno-zasebnega partnerstva med občino in podjetjem ZIL Inženiring končan prihodnjo jesen. Prvi dve kleti bosta delovali kot javna parkirna hiša po enakem sistemu kot PGH Kozolec I, parkirni prostori v tretji kleti pa bodo namenjeni prodaji. Več na www.delo.si.

Polje III vse bližje začetku gradnje

Nova stanovanjska soseska Polje III, ki je lani hudo razburila okoliške prebivalce, je vse bližje realizaciji. Gradbeno dovoljenje je pridobljeno, razpis za izvajalca 12 milijonov evrov vrednega projekta pa v teku. Ljubljanska občina in stanovanjski sklad sta pred dnevi objavila javno naročilo, s katerim iščejo izvajalca za gradbeno-obrniška in instalacijska (GOI) dela pri gradnji stanovanjske soseske Polje III s pripadajočo zunanjo, prometno in komunalno ureditvijo. Prijave gradbincev zbirajo do konca julija. Tiste, ki bodo oddali popolne prijave, bosta občina in stanovanjski sklad povabila na pogajanja, merilo za izbiro pa bo najnižja cena. Več na www.delo.si.

Polje III_Ljubljana

Državna pomoč za Emoniko pred vlado

O predlogu gospodarskega ministra Stanka Stepišnika, da bi država pri projektu gradnje Potniškega centra Ljubljana sodelovala s 25 milijoni evrov pomoči, na vladi še niso odločali, ker je še v medresorskem usklajevanju. Minister Stepišnik je dogovor o državnem delu obljubljal v mesecu dni, vendar je gradivo še v medresorskem usklajevanju, so sporočili iz gospodarskega ministrstva. V gradivu so upoštevane tudi ostale finančne obveznosti in terjatve države do TriGranita, zato naj ne bi prišlo do poseganja v sporazum o javno-zasebnem partnerstvu, pravijo na ministrstvu. Po novem je predvideno, da lahko spodbuda doseže 30.853.000 evrov, vendar vsi niso najbolj navdušeni za tovrstno državno pomoč. Posebno previden je menda finančni minister Uroš Čufer, ki ga skrbi, da bi investitor Trigranit denar porabil, projekta pa ne dokončal. Več na www.delo.si.

Danes bo v Ljubljani potekal kolesarski festival

Regionalni center za okolje v sodelovanju s partnerji danes v Ljubljani organizira kolesarski festival, ki bo potekal pod naslovom “S kolesom se daleč pride”. Glavnina dogajanja bo potekala na Bregu, kjer se bodo med 14. in 20. uro postavili različne stojnice,kooperativa Rog bo izvajala brezplačen osnovni servis koles, postavili bodo tudi testni poligon otroških, električnih in zložljivih kole, Ljubljanska kolesarska mreža bo organizirala predstavitev in preizkus kolesarskih prikolic, s kolesom pa se boste lahko preizkusili tudi na poligonu varne vožnje. Več na www.delo.si.

Z natečajem Varno s kolesom do večje osveščenosti osnovnošolcev

Otroci so najbolj ranljivi udeleženci v cestnem prometu, zato so jih z natečajem Varno s kolesom v prometu želeli spodbuditi k spoštovanju prometnih pravil, je ob podelitvi nagrad natečaja za STA povedal inšpektor Alojz Pungerčar iz sektorja uniformirane policije v Ljubljani. Pri tem pa je, kot pravi, pomembna vloga tudi staršev. Po besedah Pungerčarja so osnovnošolci in drugi otroci najbolj ranljivi udeleženci v cestnem prometu, zato gre njim še posebna pozornost. Tako so želeli z akcijo predvsem učence petih razredov spodbuditi k spoštovanju prometnih pravil, da ne bi prihajalo do prometnih nesreč. V okviru preventive pa je treba svetovati tudi staršem, ki morajo prvi vzgojiti svoje otroke, da upoštevajo prometna pravila ter da imajo primerno opremljeno kolo in čelado na glavi, je še povedal Pungerčar. Več na www.delo.si.

Sosedsko druženje kot pozitivna stran recesije

Če v sončnem popoldnevu sredi zelenega parka med Glinškovo ploščadjo in Mucherjevo ulico klepetaš z Alenko Kreč Bricelj, bo pogovor vedno zanimiv, a pogosto tudi prekinjen, saj sosedje v blokovskem naselju radi upočasnijo korak, da z njo spregovorijo besedo ali dve. »Ona je vlečni konj, drugi se bolj šlepamo,« jo pohvali eden od mimoidočih sosedov, ker je prevzela vodstvo sosedske iniciative, da park med bloki, v katerih živi okoli 7000 ljudi, postane družben prostor z dodano vrednostjo. Zgodba se je začela z garažno razprodajo, se nadaljevala s kolesarsko nedeljo, pobud pa je še veliko, samo uresničiti jih morajo. Več na www.dnevnik.si.

LPP ureja postajališča

Kot sporočajo iz LPP, bodo v prihodnjih treh tednih zamenjali postajališčne vozne rede in spremenili njihov način namestitve, kot obljubljajo, bodo te po novem hitrejše. Hkrati, dodajajo v LPP, bodo očistili vitrine. Sheme linij bodo v skladu s spremembami linij menjane v času večjih sprememb linij, to je predvidoma v septembru. Na postajališča bodo testno nameščene tudi hitro – odzivne kode (QR), preko katerih bodo lahko potniki s pametnimi telefoni vstopali na spletno stran LPP neposredno na povezavo postajališčnih voznih redov. Več na www.delo.si.

Pri mladih je ključen pravi pristop

V javnosti se vsako leto znova krešejo mnenja o tem, kaj storiti z mladino, ki večinoma v času, ko se začne lepše vreme, popiva na Trnovski plaži in Trgu republike. O tem smo govorili z Matjažem Vodebom z zavoda Bob, ki meni, da se je mladim v resnici treba le pravilno približati. Neprofitna organizacija zavod Bob deluje na več področjih, eno je mladinsko delo. Njihovi sodelavci in prostovoljci od lani bedijo tudi nad mladimi, ki se družijo na dveh kritičnih krajih, o katerih je v javnosti največ slišati, na Trnovski plaži in ploščadi pred Maximarketom, zaradi česar so trn v peti okoliškim stanovalcem. Več na www.delo.si.

Trnovska plaža

Vračanje premoženja družini Mayer se vleče že 20 let

Potomci znane veletrgovske družine Mayer, ki je imela po Sloveniji veliko nepremičnin, a so jim jih z nacionalizacijo zaplenili takoj po drugi svetovni vojni, še nimajo končanih vseh sodnih postopkov. Zapleta se zlasti v Ljubljani. Kot nam je pojasnila odvetnica Tjaša Andree Prosenc, v sodnih postopkih že leta zastopa potomce veletrgovca Emerika Mayerja, rojenega leta 1880 in nazadnje živečega v hiši na Wolfovi 1 (pred drugo vojno je bila znana kot Mayerjeva palača, v socializmu kot Spodnja Nama). Več na www.delo.si.

Protest krajanov Vevč proti Papir Servisu tretjič

Krajani Vevč se bodo danes ob 18. uri ponovno zbrali na protestnem shodu v znak nasprotovanja Papir Servisu v njihovi okolici. Tretji upor proti selitvi družbe na Vevče, kot so ga poimenovali, bo potekal pred uvozom na lokacijo Papir Servisa. Krajani so se sicer že odločili, da bodo v zvezi z obratovanjem družbe na Vevčah sprožili upravni spor. Ministrstvo za okolje in prostor je namreč zavrnilo oziroma zavrglo vse pritožbe, ki so bile podane na okoljevarstveno dovoljenje za Papir Servis v Vevčah. Krajani so nato imeli možnost sprožiti upravni spor, prejšnji teden pa so se na sestanku dogovorili, da bodo to tudi storili, za kar imajo čas do 2. julija. Krajani zbirajo tudi podpise proti selitvi družbe v Vevče. Več na www.delo.si.

Za vedno izgubljeni protokolarni objekt

Novi lastnik Vile Bistrica nad Tržičem je postal eden najbogatejših Slovencev Aleksander Jereb, ki jo je že pred leti odkupil od denacionalizacijskega upravičenca Guya Masquereja. Izjalovili so se namreč vsi poskusi razveljavitve in obnove denacionalizacijskega postopka. Po njem je vilo, ki je nekaj časa služila v protokolarne namene, v last namreč dobil pastorek denacionalizacijskega upravičenca Lea Gassnerja Guy Masquere iz Pariza. Pred štirimi leti sta Občina Tržič in zunanje ministrstvo v londonskih državnih arhivih našla sto strani debelo dokumentacijo, ki je dokazala, da je Gassnerjeva vdova Cvetana dobila dobrih 600.000 funtov odškodnine, med dokumentacijo pa je bila tudi podpisana izjava Cvetane Gassner, da se odpoveduje uveljavljanju nadaljnjih zahtevkov v zvezi z zaplenjenim premoženjem v takratni Jugoslaviji. Denacionalizacijski upravičenec ni upravičen do vračila, če je za zaplenjeno premoženje že prejel odškodnino, pa čeprav v drugi državi. Več na www.dnevnik.si.

Vila Bistrica nad Tržičem

Zaradi kriminala okrepili varovanje

Pred dvema letoma odprta in osem milijonov evrov vredna knjižnica v Kranju sodi med najlepše in najbolj moderno opremljene pri nas. V zadnjem času pa je postala knjižnica zbirališče različnih ljudi, ki jih knjige dejansko ne zanimajo. »Najprej smo bili opozorjeni na mladoletniške skupine, ki so motile druge uporabnike pri študiju ali branju. Tarča so bila zlasti dekleta, prihajalo je do nemilih scen,« je dogajanje zadnjih mesecev povzel podžupan Dare Jarc, ki tudi vodi sosvet za varnost, ki se je na to temo že sestal in sprejel nekatere ukrepe. Knjižnica ima sicer že od začetka varnostnika, v zadnjem času pa so varovanje morali še okrepiti. Več na www.dnevnik.si.

Mestna knjižnica Kranj

Parkiranje ob Nadiži ni brezplačno

Parkiranje ob reki Nadiži je od do septembra spet plačljivo in bo mogoče zgolj na urejenih mestih pri Robiču, Podbeli in Napoleonovemu mostu ter nad mostom Logje, drugje pa bo plačljivo po tarifah medobčinske inšpekcijske službe. Dnevna parkirnina za osebni avtomobil znaša osem evrov, še dva več pa med vikendom in prazniki (možni so popusti). Nekajletni režim kobariške občine se je kljub relativno visokim cenam izkazal za dobrega, ocenjujejo v LTO Sotočje, ki izvaja odlok. »Prijetno smo presenečeni nad odzivom, saj smo se bali, da bo obisk zaradi uvedbe plačila manjši.« Lani so s parkirnino zbrali 35.000 evrov, del vsote pa bodo namenili urejanju območja Napoleonovega mostu. Več na www.delo.si.

Državni zbor tlakuje pot novemu smučišču v Bohinju

Državni zbor je včeraj z amandmajem spremenil zakon o žičniških napravah za prevoz oseb in s tem omogočil nadaljevanje priprave dokumentacije in s tem gradnjo novega smučišča nad Bohinjsko Bistrico. Investitor Boštjan Čokl iz podjetja Bohinj 2864 je dejal, da je politika končno začela delovati v korist gospodarstva. Sprememba zakona ni bila namenjena zgolj bohinjskemu smučišču, čeprav je bil zaplet s tem smučiščem povod za vložitev predloga amandmaja za spremembo zakona v državni zbor. Amandma bo investitorjem v prihodnje omogočil, da bo že s pridobitvijo koncesije države pridobil pravico graditi žičniške naprave za prevoz oseb, pri tem pa ga zasebni lastniki zemljišč ne bodo mogli ovirati, je prednost novih določb zakona ocenil Boštjan Čokl. Znano namreč je, da bi novo, 50 milijonov evrov vredno največje slovensko smučišče po načrtu moralo delovati že minulo zimsko sezono. Projekt se je zavlekel, ker nekateri lastniki zemljišč na širšem območju novih žičniških naprav investitorju niso želeli podeliti služnosti. Po spremembi zakona bodo investitorji imeli lažje delo pri zbiranju soglasij in pridobivanju dokumentacije s čimer se bodo postopki skrajšali, investicije pa bi hitreje uresničili. Več na www.delo.si.

DZ neenoten glede odprave administrativnih ovir pri gradnji žičnic

Poslanske skupine si glede predloga novele zakona o žičniških napravah za prevoz oseb, s katero bi po predlogu poslancev PS in SD odpravili nepotrebne administrativne ovire pri gradnji žičnic, niso enotne. V SDS in NSi menijo, da se s tem preširoko odpira vrata za razlastitev lastnikov zemljišč. Brane Golubović (PS) je v imenu predlagateljev pojasnil, da želijo z novelo zakona zagotoviti, da se že v okviru postopka pridobitve koncesije za gradnjo žičniških naprav uredi vse potrebno, kar investitor potrebuje za pridobitev gradbenega dovoljenja. Več na www.delo.si.

Planica dražja za tri milijone evrov

Če ne bo nepredvidenih dogodkov, je letalnico v Planici mogoče posodobiti še v letošnjem letu, ohranja optimizem direktor zavoda Planica Jelko Gros, medtem ko bo gradnja malih skakalnic, servisnega objekta Čaplja, dveh malih tirnih vzpenjač in urejanje hudournika končana do oktobra letos. Pred časom je sicer Jelko Gros dejal, da morajo na letalnici začeti delati najkasneje konec junija, da bi lahko dela končali pred začetkom zime, ki v Planico običajno pride nekoliko prej kot v druge dele Slovenije in da bi jo lahko pripravili za tekmovanje prihodnje leto. Če letalnica za najboljše smučarje skakalce ne bo nared do predvidenega tekmovanja marca prihodnje leto, razmišljajo o tekmovanju na novi Bloudkovi velikanki, je dejal Gros. Več na www.delo.si.

Gradnja v Planici

Obnovo kočevske srednje šole začeli z rušenjem

Stavbo srednje šole Kočevje, ki je sredi maja postala gradbišče, je podjetje CGP danes začelo rušiti. Odstranili bodo nadstrešek, nekdanji upravni del stavbe in del vhoda ter avle, saj je bil ta del zgradbe zgrajen na rečnih naplavinah, to pa pomeni težave s statiko. Po novem projektu bo nova srednješolska stavba še vedno velika 2500 kvadratnih metrov, vendar bo kvadratne oblike. Upravni prostori in tudi vseh deset učilnic bo v prvem nadstropju, pridobitev pa bo naravna svetloba v večnamenski dvorani in v avli. V pritličju bosta razdelilna kuhinja in delavnice za mizarje, s katero – upajo – bodo v ta program privabili več učencev. Občina Kočevje pa bo pridobila prostor za še eno igralnico vrtčevske enote Brlogec. Več na www.delo.si.

Srednje šola_Kočevje

Proti predlagani trasi

Pretekli teden predstavljena nova cestna povezava med Brežicami in Krškim, imenovana vrbinska cesta, je med nezadovoljnimi nad traso pričakovano sprožila reakcijo, ki je privedla do ustanovitve civilne iniciative ter sklica zbora krajanov brežiške primestne krajevne skupnosti Šentlenart. Razprava na zboru je pokazala, da prebivalci gradnji ceste v glavnem ne nasprotujejo, moti jih le njen zaključek, ki bi z zahodne strani zarezal v strjeno naselje in jim zaradi dodatnega hrupa, tresljajev in izpušnih plinov porušil zdajšnji mir. Kot največji kamen spotike so v tem delu izpostavili načrtovano gradnjo dveh krožnih križišč, kar bi pomenilo, da bi imeli na razdalji vsega 300 metrov poleg obstoječega pri Tušu kar tri krožišča, kar bi zaradi pričakovanega povečanja medmestnega tranzitnega prometa privedlo do prometnih zamaškov in vseh z njimi povezanih nevšečnosti. »Zaradi teh nesprejemljivih rešitev bomo Direkciji RS za ceste predlagali spremenjeno, za nas in za bližnjo industrijsko cono Brezina ugodnejšo ter obenem cenejšo rešitev, saj bi načrtovani delno pokriti vkop v Šentlenartu odpadel,« je povedal Boris Papac iz civilne iniciative. Več na www.dnevnik.si.

Brežice in Mokrice ocenjene na skoraj pol milijarde evrov

Hidroelektrarna Krško kot četrta v verigi spodnjega toka Save poskusno obratuje od 4. aprila, priprave na začetek gradnje preostalih dveh spremlja kar nekaj težav in zapletov. V primeru HE Brežice, ki bi jo morali začeti graditi že pred tremi meseci, predstavlja glavno oviro dolgotrajno sprejemanje državnega prostorskega načrta (DPN). Vlogo za njegovo pripravo so v družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) oddali že pred šestimi leti, a bo v najboljšem primeru sprejet konec junija. Kot je na seji lokalnega odbora za spremljanje gradnje verige HE poudaril direktor HESS Bogdan Barbič, gre največ »zaslug« za zamudo pripisati dolgotrajnim postopkom pridobivanja okoljskega soglasja. Več na www.dnevnik.si.

HE Brežice

Vlada ponuja Mariboru 66 milijonov evrov pomoči

Vlada je na današnji seji sprejela dodatne začasne ukrepe za Maribor s širšo okolico, ki se sooča z visoko brezposelnostjo. Ukrepi vsebujejo davčne olajšave, povračilo plačanih prispevkov delodajalcem, finančne spodbude in jamstva v skupni vrednosti 66,2 milijona evrov. Gre za območje, ki se iz Mestne občine Maribor širi na sosednje občine Ruše, Pesnica, Kungota, Hoče-Slivnica in Selnica ob Dravi ter prek Pohorja in ob reki Dravi na Koroško do občin Podvelka, Ribnica na Pohorju in Radlje ob Dravi. Med 156.665 prebivalci na tem območju je kar 11.419 brezposelnih. Stopnja registrirane brezposelnosti po zadnjih razpoložljivih podatkih za marec znaša 17,7 odstotka. Za program spodbujanja konkurenčnosti Maribora s širšo okolico je v obdobju 2013-2018 predvidenih 32 milijonov evrov, za spodbude za trajnostni razvoj podeželja v tem istem obdobju približno tri milijone evrov, za jamstva s subvencijo obrestne mere za investicijske kredite 2,2 milijona evrov, za spodbujanje raziskovalno-razvojnih projektov in/ali sofinanciranje nove tehnološke opreme v letih 2014 in 2015 pa štiri milijone evrov. Več na www.dnevnik.si.

Do nove nadstrešnice na tržnici preko natečaja

Občina bo izpeljala natečaj, na katerem naj bi izbrali najboljšo rešitev za nadstrešnico na osrednji zeleni tržnici. Tako pot je predlagal zavod za varstvo kulturne dediščine, ko je pred meseci zavrnil idejno rešitev za streho, ki jo je priskrbela upravljavka tržnic Snaga. O zamenjavi nefunkcionalnih dežnikov na tržni ploščadi glavne mariborske tržnice na Vodnikovem trgu je govora že dolgo, a se projekt nove strehe v več letih ni premaknil z mrtve točke. V zadnjem času se je zatikalo pri soglasju Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKD). Na Mestni občini Maribor (MOM) so potrdili, da so se z ZVKD in Snago dogovorili, da opravijo arhitekturni natečaj za novo nadstrešnico; natečajno komisijo bo sestavila MOM, so pojasnili, ZVKD pa bo izdal mnenje o projektih, ki bodo prišli v ožji izbor. To mnenje bo komisija upoštevala pri izbiri rešitve. Več na www.delo.si.

Tržnica_Maribor

Na Ravnah bodo gradili ceneje

Svetniki občine Ravne so prvi v regiji sprejeli občinski prostorski načrt, ki so ga pred tem usklajevali kar šest let in v praksi nadomešča prostorski odlok iz leta 1986. V skladu z zakonodajo pa so zdaj sprejeli tudi nov program opremljanja stavbnih zemljišč. »Odločili smo se, da bomo imeli za odmero komunalnega prispevka na vsem območju občine eno izhodišče za vse objekte, in v nasprotju s prejšnjim program odpravili delitve, zlasti kar zadeva infrastrukturo. To pomeni, da se za vsa stavbna zemljišča na vsem območju smatra, da imajo urejeno prometno infrastrukturo, medtem ko za kanalizacijo in vodovod ugotavljamo dejansko opremljenost,« so pojasnili na občini. S sprejemom obeh aktov pa se je komunalni prispevek v občini Ravne znižal skoraj za polovico, kar pomeni, da bo gradnja objektov poslej veliko cenejša. Več na www.dnevnik.si.

Rimski vrelec zamuja, kazen neizogibna

Zaradi nepopolne vloge investitor še vedno ni pridobil gradbenega dovoljenja za prenovo Rimskega vrelca, s čimer se vse bolj odmika dokončanje projekta prenove in novogradnje zdraviliške stavbe, ki se še vedno ni začela. Zamuda, o kateri zdaj ne dvomi več niti sam investitor, bo Abidopharmo v skladu s pogodbo z občino drago stala, čeprav upajo, da se bodoz občino Ravne lahko pogajali za milejšo kazen. Več na www.delo.si.

Rimski vrelec_Slovenj Gradec

Pobiranje “vstopnin” za dostop do naravnih vrednot pogosto na majavih nogah

Občine vse pogosteje za dostop do naravnih znamenitosti zaračunavajo prispevke – pa naj bo to v obliki parkirnin, prispevkov za urejanje prometa, nadomestil za obremenitev okolja, celo padalnin. S tem varujejo okolje in spodbujajo odgovoren odnos do narave, a po drugi strani ugrabljajo javno dobro. Meja med enim in drugim je pogosto zelo tanka. Občina Idrija pobira nadomestilo za obremenitev okolja za vstop v Krajinski park Zgornja Idrijca, občina Kobarid prispevek za urejanje prometa ob reki Nadiži, občina Ig prispevek za urejanje prometa ob vstopu v Iški vintgar, občina Bohinj od vsakega padalca pobere dva evra za uporabo vzletnih in pristajalnih mest. Inšpektorji in revizorji najtežje oporekajo pobiranju parkirnin, če seveda občine za parkiranje uredijo tudi primerna parkirišča. Vse drugo težje upravičijo. Pravico imajo zaračunavati tudi vstopnino, če so naravno vrednoto uredile za ogledovanje in prihodki od vstopnine ne presegajo stroškov ureditve. Več na www.dnevnik.si.

Občani Pirana bodo položnice lahko plačevali brez provizije

Na piranski občini so z junijem uvedli projekt t.i. občinske blagajne, ki občanom zagotavlja gotovinska plačila položnic brez provizije. S projektom, za katerega so se odločili zaradi dobrih izkušenj iz drugih slovenskih mest, želijo v Piranu v času krize občanom pomagati pri zmanjševanju tekočih stroškov. Občina v projektu sodeluje s poslovalnico poslovne banke NKBM v Luciji, ki jo je občina tudi pooblastila za izvajanje storitev občinske blagajne. Pirančani bodo lahko na omenjeni banki v času uradnih ur, tj. od ponedeljka do petka med 8.30 in 13. uro ter med 14.30 in 17. uro, z gotovino in brez provizije plačevali storitve občinskih javnih zavodov (šol, glasbenih šol, vrtcev), storitve občinskih javnih podjetij (za plačilo vodarine, smetarine) ter storitve dobave električne energije, so pred dnevi sporočili iz piranske občine. Več na www.delo.si.

Zabaviščni vodni park v Portorožu

Na portoroškem centralnem kopališču Okolja Piran že nekaj dni deluje nov zabaviščni vodni park. Namenjen je predvsem mlajšim, ki si želijo na plaži početi kaj takega, da jih bo zabavalo in jim ponudilo nove, drugačne oblike sprostitve. Tudi sicer so morje med pomoli dodatno namenili rekreaciji: označili so plavalni koridor, postavili plavajoče gole za igre z žogo. Zabaviščni park je napihljiv in njegovi uporabniki morajo znati plavati. Uprava Okolja je koncesijo za upravljanje s parkom oddala enemu od treh ponudnikov. Sicer pa je potrebno za uporabo parka plačati. Za pol ure 5 evrov, za eno uro 7 evrov, za pol dneva 11 in za ves dan kar 17 evrov. Upoštevajoč kupno moč cena pravzaprav ni nizka. Tudi napihljiva plastika ni najbolj estetski okrasek za podobo portoroškega zaliva, ampak turistični delavci (v tem primeru tudi Okolje) dajejo prednost poslovnim možnostim. Letošnja kopalna sezona ne bo ravno dolga, saj bo ta konec tedna šele prvi letošnji pravi kopalni vikend. Več na www.delo.si.

Zabaviščni park_Portorož

Na izolskih kmetijskih zemljiščih ugotovili več kot 500 črnih gradenj

Pri podrobnem pregledu 870 hektarjev zemljišč sklada kmetijskih zemljišč so inšpektorji samo v Izoli odkrili kar 508 nelegalnih gradenj in 12 odstotkov neobdelanih zemljišč. Zakupniki zemljišč, s katerimi na območju občine Izola gospodari Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, se na junijskem poostrenem nadzoru niso izkazali za najboljše gospodarje. Skoraj trideset uslužbencev sklada kmetijskih zemljišč, kmetijskega in gradbenega inšpektorata ter redarstva je namreč ugotovilo, da več kot polovica zakupnikov skladovih zemljišč slednjih bodisi ne obdeluje bodisi so na njih postavili nedovoljene gradnje. Inšpektorji so odkrili, da je na območju Izole kar 100 hektarjev neobdelanih zemljišč, kar predstavlja 12 odstotkov vseh zemljišč, ki jih je sklad dal v zakup. Kmetijski inšpektorat pa je že maja opravil tudi poostren nadzor nad obdelanostjo zemljišč v lasti fizičnih oseb in občine. Med 44 primeri so odkrili kar 33 primerov, ko lastniki zemljišč niso obdelovali. Tem kršiteljem so inšpektorji izdali ureditvene odločbe, naj zaraslost kmetijskih površin odpravijo, in sprožili ustrezne postopke zoper kršitelje. Več na www.dnevnik.si.

V Novi Gorici praznih najmanj 800 stanovanj

V Novi Gorici bi nujno potrebovali vsaj 100 dodatnih neprofitnih stanovanj, a jih na trgu po sprejemljivih cenah le stežka pridobijo 20 na leto. Letos jim jih je uspelo odkupiti šest, pogovarjajo se še za štiri. Rezultati analize nepremičninskega trga, ki so jo opravili na Univerzi v Novi Gorici, pa medtem kažejo, da je v občini praznih najmanj 800 stanovanj. Bi jih torej lahko dobili bistveno več? Direktorica občinskega stanovanjskega sklada Nataša Leban obljublja, da bodo v to vložili vse napore, a dodaja: lastniki praznih stanovanj zanje zahtevajo preveč, da bi si jih sklad lahko privoščil. Na prazno neprofitno stanovanje medtem po zadnjem razpisu iz leta 2011 čaka še 130 od 195 upravičenih prosilcev, ki namesto štirih evrov za kvadratni meter stanovanja na trgu za tržno najemnino na mesec namenjajo dvakrat ali celo trikrat več. Več na www.dnevnik.si.

V Novi Gorici bodo odkupili javna zemljišča

Novogoriški občinski svetniki so županu Mateju Arčonu včeraj dali zeleno luč za podpis poravnave med mestno občino in nekdanjim mestnim gradbincem Splošnim gradbenim podjetjem Gorica (SGP). S tem so prekinili več kot šestletno vojno za večino javnih zemljišč v mestu. Pri veliki odločitvi za mesto moti zgolj dejstvo, da bi lahko občina pred leti s pravočasnim vpisom v zemljiško knjigo ta zemljišča dobila popolnoma brezplačno. Odločitev svetnikov v praksi pomeni, da se bo zdravstveni dom vendarle lahko širil na sedanji lokaciji, da bo mogoče v mestu urediti še kakšno parkirišče več in da bodo stanovalci blokov z neurejenim etažnim lastništvom lahko mirno spali s potrdilom o lastništvu stanovanja pod blazino. Več na www.dnevnik.si.

 

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri