V javni razpravi novi nepremičninski davek

Novi davek na nepremičnine občine proučujejo

Novi davek na nepremičnine bo sodobnejši in obilnejši, zagotavlja ministrstvo za finance v predlogu zakona o davku na nepremičnine. Občine so do besedila zadržane, čeprav jim ministrstvo obljublja večje prihodke, kot jim jih zdaj zagotavljajo tri dajatve. Župani in njihovi sodelavci imajo ob predlogu novega davka na nepremičnine različne pomisleke, čeprav sodobnejši obdavčitvi ne nasprotujejo. »Novi davek je predviden tudi za vse stavbe v lasti občine, to pa je le prelaganje denarja iz enega žepa v drugega,« pravi direktor blejske občinske uprave Matjaž Berčon. Predlog zakona je do 28. junija v javni obravnavi, zato še ni mogoče reči, kakšno bo nazadnje besedilo, če bo vlada pri novem davku vztrajala. »Postopek javnega posvetovanja je namenjen temu, da zainteresirana javnost uveljavlja svoje interese,« na pomisleke občin odgovarjajo na ministrstvu za finance. Več na www.delo.si.

Na trg bo prišlo več stanovanj

V prvih dneh po odprtju javne razprave o predlaganem zakonu o davku na nepremičnine ta žanje različne odzive. Medtem ko so predlagano uvedbo nepremičninskega davka še posebej ostro zavrnili v Gospodarski zbornici Slovenije, previsokih obremenitev prebivalstva pa se bojijo v Zvezi društev upokojencev Slovenije in nekaterih občinah, nekateri ekonomisti in nepremičninski strokovnjaki uvedbo davka pozdravljajo kot korak v pravo smer. Zaradi nepremičninskega davka bo odločitev za prodajo prevelike hiše lažja. Ljudje si bodo kupovali finančnim zmožnostim primernejša stanovanja, pa še nekaj kupnine jim lahko ostane za boljše življenje, meni ekonomist dr. Maks Tajnikar. Več na www.dnevnik.si.

Kako do čim nižje obdavčitve pri nepremičninskem davku

Predlagani nepremičninski davek bo lastnikom stanovanjskih objektov prinesel v povprečju dvakrat višjo obremenitev, kot jo predstavlja obstoječe nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ), je izračunalo finančno ministrstvo. Njihova simulacija je pokazala, da bo recimo lastnik 80 kvadratnih metrov velikega stanovanja v Ljubljani, ki ga geodetska uprava v registru nepremičnin vrednoti na približno 153.000 evrov, plačal okoli 230 evrov nepremičninskega davka, medtem ko zdaj plača 120 evrov NUSZ. Ker vsaka občina višino NUSZ zdaj določa po svoje, bo lastnik enako velikega stanovanja v Murski Soboti namesto sedanjih 45 evrov po uvedbi nepremičninskega davka prihodnje leto odštel »le« približno 20 evrov več, torej 65 evrov na leto. Več na www.dnevnik.si.

Regionalna slika Slovenije: en center in enajst spalnih naselij

Osrednja Slovenija je ekonomsko najbolj uspešna regija: šteje skoraj polovico vseh gospodarskih družb, skoraj pol vseh delovnih mest, ustvari polovico prihodka in največ dobička, tu so najvišje plače – a tudi najdražja stanovanja, največ ločitev (in porok) ter najvišja umrljivost za rakom. Sama ekonomsko odtehta domala toliko kot enajst drugih regij skupaj, kar je očiten dokaz neuravnoteženega regionalnega razvoja. V »centru« ima sedež 44 % vseh ali 26.500 gospodarskih družb, v njih dela 163.000 ljudi ali 37 % vseh, lani so ustvarile 37 milijard evrov ali 47 % vseh prihodkov in povprečne bruto plače na mesec so bile za 355 € višje od plač v Pomurju. Ali torej višji življenjski standard, ki ga omogoča višja plača, ob višjih stroških nujno zagotavlja tudi boljše življenje? Več na www.delo.si.

670x420_0609__SlovenskeRegije_1

Stanovanjska politika: osnutek je brez jasnih ciljev

Slovenija je že tri leta brez nacionalnega stanovanjskega programa, zaradi česar tudi ne more črpati evropskih sredstev. Osnutek tega programa, ki ga je marca v javno razpravo dalo ministrstvo za infrastrukturo in prostor, pa nima jasnih ciljev. Tako ugotavljata Slovensko nepremičninsko združenje – FIABCI Slovenija in Nepremičninska okrogla miza (neinstitucionalna oblika sodelovanja in povezovanja dvajsetih urbanistov, projektantov, bančnih in finančnih strokovnjakov, posrednikov razvojnikov, davčnih in nepremičninskih svetovalcev). Pravita, da je z osnutkom novega nacionalnega stanovanjskega programa sicer dosežen neki napredek glede na to, da od izteka prejšnjega programa (2000–2009) sploh nimamo državne stanovanjske politike ter zadnja tri leta tudi ne izvajamo pravih in celovitih ukrepov, zlasti za ureditev in normalizacijo najemnega stanovanjskega trga. Več na www.delo.si.

Na območju Šumija bi najprej gradili parkirišča

Investitor zastalega projekta Šumi je zaprosil za spremembo zazidalnega načrta. Na občini spremembe in dopolnitve prostorskega akta, s katerimi bodo omogočili dvofazno gradnjo, že pripravljajo in pričakujejo, da bodo te vendarle prinesle premik. Za objekt Šumi je bilo pravnomočno gradbeno dovoljenje pridobljeno že pred štirimi leti (predlanskim je bilo nato izdano spremenjeno dovoljenje, saj je investitor iz projekta izločil načrtovane kinodvorane), a denarja za gradnjo ni. Letos pa se je mestna občina lotila priprave sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za območje Šumija. Razlog je, da se je »situacija, predvsem ekonomska, spremenila in izvedba objekta v eni etapi ni mogoča«, so zapisali v obrazložitvi. Zato bodo s popravljenim aktom omogočili gradnjo objekta v dveh etapah, hkrati pa preverili ustreznost dovoza do podzemne garaže pod Šumijem skozi garažo pod Kongresnim trgom in ukinili uvoz s Slovenske ceste ter v skladu z normativi iz občinskega prostorskega načrta spremenili parkirne normative. Več na www.delo.si.

Prvi stanovalci se bodo v Situlo lahko selili že poleti

V stanovanjsko-poslovni kompleks Situla se bodo prvi stanovalci lahko začeli seliti najpozneje čez dva meseca. Do takrat bo po besedah vodje tega projekta Igorja Jurančičata 95 milijonov evrov vreden projekt že imel uporabno dovoljenje za stanovanjski in javni del. Jurančič je pojasnil, da so imeli delni tehnični pregled objekta že 6. junija in da pomanjkljivosti ni veliko. Po njegovih izračunih bi jih lahko skupaj z manjšimi lepotnimi popravki (finalno pleskanje sten, popravila manjših poškodb) odpravili v mesecu do dveh in da bi nato takoj dobili uporabno dovoljenje za ves stanovanjski in javni del, vključno z zunanjo ureditvijo in novim križiščem. Več na www.delo.si.

Situla_Ljubljana

Vzpenjača, parkirnine, LPP se zaradi dviga DDV ne bodo podražile

Cene vzpenjače, parkirnin v Ljubljani, prevozov v okviru LPP in pogrebnih ter pokopaliških storitev na Žalah bodo po dvigu DDV v začetku julija predvidoma ostale enake. Občina namreč predlaga znižanje cen teh storitev tako, da bodo končne cene tudi po višjem DDV ostale nespremenjene. O tem bo v ponedeljek odločal ljubljanski mestni svet. Več na www.delo.si.

Kolesarska mreža nadzorovanja ne podpira

Policija v sklopu preventivne akcije Kolesarji, previdno naokrog po vsej državi poostreno nadzira vožnjo s kolesom. Akcija bo trajala do nedelje, nanjo pa se je odzvala Slovenska kolesarska mreža s svojimi članicami, ki se z okrepljenim nadzorom ne strinja. »Kot kolesarji seveda ne moremo biti zadovoljni s povečano policijsko kontrolo in kaznovanjem kolesarjev, ki se dogaja tudi na lokacijah, kjer je vožnja s kolesom zaradi neustrezne infrastrukture onemogočena,« so zapisali v svoji izjavi.  Opozorili so še, da kljub povečanemu številu kolesarjev veliko projektantov infrastrukturo še vedno načrtuje skoraj izključno po meri avtomobilov in da bi morala država vožnjo s kolesom posebej spodbujati, med drugim »z ukrepi, ki ljudi ne odvračajo od kolesarjenja«. Kot so poudarili, kaznovalna politika ne sme biti edini prometnovarnostni ukrep, kajti v kolesarsko razvitejših državah so že pred časom ugotovili, da je treba glavnino ukrepov usmeriti v umirjanje prometa in zagotavljanje razmer za varno počutje nemotoriziranih udeležencev v prometu. Več na www.delo.si.

Policijski nadzor kolesarjev

Do sožitja med pešci in kolesarji najprej z mehkimi prijemi

Občina si bo v okviru evropskega projekta Champ do konca leta prizadevala izboljšati sobivanje kolesarjev in pešcev v območjih za pešce. Cilj je zmanjšati število pritožb za približno tretjino, eden od predlaganih ukrepov pa je tudi omejitev kolesarjenja. Kot pravijo na občini, si prizadevajo zmanjšati napetosti med kolesarji in pešci v območjih, namenjenih slednjim. Znano je, da se je s širjenjem peš con v središču mesta povečalo število konfliktov med pešci in poganjalci pedalov in da mnogo kolesarjev ne upošteva pravil, ki veljajo v teh območjih, po drugi strani pa tudi pešci pogosto ne upoštevajo, da gre za skupni prometni prostor. Več na www.delo.si.

Časovni načrt urejanja Rakove jelše še negotov

Prihodnji mesec naj bi se po napovedih občine in Vo-Ke nadaljevalo komunalno urejanje Rakove jelše. A to je še precej negotovo, saj bo pred začetkom del treba izpolniti kar nekaj pogojev. Na Vo-Ki pravijo, da bodo po potrebi prilagodili časovni načrt. Časovni načrt gradnje komunalnega omrežja, ki sta ga pred slabim mesecem predstavila župan Zoran Janković in direktor javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija (Vo-Ka) Krištof Mlakar, vključuje tudi drugo fazo urejanja Rakove jelše. Gradnja naj bi se po napovedih začela julija, trajala pa kar tri leta, do avgusta 2016, in sicer po etapah. Predvideno je bilo, da bo izvedbeni projekt pripravljen maja, do konca maja naj bi tudi pridobili vodna soglasja, v juniju pa sta bili načrtovani pridobitev soglasij in gradbenega dovoljenja ter izvedba javnega naročila za izbiro izvajalca del. Več na www.delo.si.

Naskok na nagrado za mesto, prijazno do invalidov

Slovensko glavno mesto se bo letos spet potegovalo za access city award, nagrado za dostopnost za osebe z oviranostmi. Čeprav je bilo veliko načrtovanih izboljšav za invalide prenesenih v prihodnje obdobje, pa na občini vseeno menijo, da je Ljubljana zelo napredovala. Po mnenju vodje mestnega oddelka za zdravje in socialno varstvo Tilke Klančar je napredek občuten pri rešitvah, ki v javnosti morda niso neposredno vidne: »Opazijo in občutijo pa jih osebe z oviranostmi, saj jim lajšajo vključevanje v vsakdanje in javno življenje.« Več na www.delo.si.

Janković bi imel vevške bazene – zastonj

Medtem ko kopališče Kolezija še vedno čaka na začetek obnove (ta naj bi se po zadnjih napovedih iz MOL začela jeseni), nič novega pa ni niti z že leta napovedano prenovo kopališča Ilirija, je ljubljanski župan Zoran Janković napovedal, da bi se občina lahko lotila obnove še enega kopališča, in sicer bazenov v Vevčah. Ti propadajo že od njihovega zaprtja pred več leti in tudi župan se strinja, da so v “katastrofalnem stanju”. Janković je tako pred dnevi omenil, da bi jih bila občina pripravljena urediti, če bi jih lastniki brezplačno prenesli na MOL. Več na www.delo.si.

Kopališče v Vevčah

Sosedsko druženje kot pozitivna stran recesije

Če v sončnem popoldnevu sredi zelenega parka med Glinškovo ploščadjo in Mucherjevo ulico klepetaš z Alenko Kreč Bricelj, bo pogovor vedno zanimiv, a pogosto tudi prekinjen, saj sosedje v blokovskem naselju radi upočasnijo korak, da z njo spregovorijo besedo ali dve. »Ona je vlečni konj, drugi se bolj šlepamo,« jo pohvali eden od mimoidočih sosedov, ker je prevzela vodstvo sosedske iniciative, da park med bloki, v katerih živi okoli 7000 ljudi, postane družben prostor z dodano vrednostjo. Zgodba se je začela z garažno razprodajo, se nadaljevala s kolesarsko nedeljo, pobud pa je še veliko, samo uresničiti jih morajo. Več na www.dnevnik.si.

Tretji upor Vevčanov proti Papir servisu bo 20. junija

Tretji upor krajanov proti prihodu Papir servisa v Vevče bo 20. junija. Tudi tokrat bo potekal v okolici glavnega vhoda v že delujočo predelovalnico odpadkov na Vevški 52. To je na svojem četrtkovem sestanku sklenila Državljanska pobuda Vevče. Njen predsednik Aleš Babnik je na sestanku, ki so se ga udeležili tudi predstavniki drugih iniciativ iz četrtne skupnosti Polje, povedal, da se je Papir servis dokončno preselil iz Most in da na novi lokaciji v Vevčah zdaj dela s polno zmogljivostjo. Zatem je pojasnil, da so pred kratkim prejeli odločbo ministrstva za kmetijstvo in okolje, s katero je zavrglo pritožbe na okoljevarstveno dovoljenje za delovanje vevškega obrata Papir servisa. To velja za ČS Polje, sedem civilnih družb, iniciativ in uličnih odborov, Marjana Cerarja, podpredsednika ČS Polje, in 24 posameznikov, ki jih zastopa Alpe Adria Green. Posebno pritožbo te okoljske organizacije pa je ministrstvo zavrnilo. Več na www.delo.si.

Vevčani bodo v zvezi s Papir Servisom sprožili upravni spor

Krajani Vevč bodo, potem ko je okoljsko ministrstvo zavrnilo oziroma zavrglo njihove pritožbe na okoljevarstveno dovoljenje za Papir Servis v Vevčah, na sodišču sprožili upravni spor. Kot je za STA povedal Aleš Babnik iz Državljanske pobude Vevče, bodo v primeru neuspeha ukrepali na evropski ravni, napovedal pa je tudi nov protestni shod. Več na www.dnevnik.si.

Velika kolesarska prireditev v Litiji

Jutri bo v Litiji potekala rekreativna prireditev z naslovom Dan kolesarjenja po Srcu Slovenije. Kolesarjenje bo potekalo po treh trasah, prilagojenih za družinsko, cestno in gorsko kolesarjenje. Registracija udeležencev bo ob 8. uri pri Tenis klubu AS v Litiji. Kolesarjenje se bo zaključilo v Cerovici s podelitvijo nagrad za najstarejšega in najmlajšega udeleženca ter najštevilčnejšo družino. Več na www.delo.si.

Župan naj bi urejal promet samovoljno

Kamniški župan Marjan Šarec je ostal brez večine v občinskem svetu. Opozicija, ki je vzela pod drobnogled »njegovo« prometno ureditev, za morebitne napake in škodo terja tudi njegovo materialno odgovornost. Nova, močnejša kamniška opozicija je županu Marjanu Šarcu na zadnji seji občinskega sveta zelo nazorno pokazala, kako je, ko koalicija izgubi večino. In čeprav je bila seja maratonsko dolga, je združena opozicija v poznih nočnih urah enotno načela »njihovo« točko o zapletih pri uvedbi enosmernega prometa v središču mesta ter o začetku postopka za ugotavljanje odgovornosti in nastale škode. Več na www.dnevnik.si.

Zelene zastave za poljansko obvoznico

V letošnjem letu mineva 40 let, kar je bil ves promet v Poljansko dolino usmerjen preko Spodnjega trga. To je predolgo, kolikor se rešuje obvoznica, poudarjajo Škofjeločani, ki so na pročelja hiš izobesili zelene zastave, s katerimi opozarjajo na škodljive delce in presežene mejne vrednosti hrupa. To je regionalna cesta in regionalni problem, zastave niso samo naš krik, ampak protest v imenu vseh, ki se vozijo tu mimo, poudarjajo meščani. Z vprašanjem, kako kaže gradnji obvoznici mimo Škofje Loke oziroma poljanski obvoznici, so nam na Direkciji Republike Slovenije za ceste (Drsc) pojasnili, da bo do konca letošnjega junija končana dela od krožnega križišča na Suhi (vključno s križiščem) do mostu čez Soro, do konca julija pa bo končan tudi most. Več na www.delo.si.

Občinska brezbrižnost udarec za občane

Mnogi Kranjčani so debelo pogledali, ko so morali seči po en evro za parkiranje na enem najbolj obiskanih parkirišč v Kranju. Lastniki Delavskega doma so se namreč odločili, da po preteku pogodbe z Mestno občino Kranj sami uvedejo svoj parkirni režim. »Preprosto smo se naveličali brezbrižnosti uradnikov MO Kranj. Obiskovali smo jih sedem mesecev in dosegli ničesar. Želeli smo 30 namesto dosedanjih 24 dovolilnic za vse, ki imamo v Delavskem domu podjetja ali v njem bivamo. Dom ima 14 lastnikov, ki pa nikdar vseh dovolilnic dejansko ne uporabijo naenkrat!« je pripovedoval dolgoletni hišnik doma Ferid Šupuk. Njegov sin je zdaj ustanovil podjetje, ki upravlja parkirišče, in dovolilnic imajo, kolikor jih pač želijo oziroma se dogovorijo. Več na www.dnevnik.si.

Po lanski napovedi rušenja vse potihnilo

Čeprav so z inšpektorata za prostor lansko poletje nekaterim domnevnim črnograditeljem na območju Triglavskega narodnega parka (TNP) že poslali odločbe, da morajo svoje objekte odstraniti, objekti še vedno stojijo. Na inšpektoratu kljub temu trdijo, da izvršilni postopki »potekajo nemoteno«. Župan Bohinja Franc Kramar vztraja, da je rešitev mogoče najti v aboliciji. Več na www.delo.si.

Po obnovi bo regionalka privlačna alpska cesta

Ovinkasto in na nekaterih mestih tako ozko cesto na odseku Kneža–Petrovo Brdo, da se na njej težko srečata celo dva malo večja osebna avtomobila, posodabljajo skoraj desetletje. Doslej so odpravili že nekaj najbolj črnih točk. Zadnja pridobitev je včeraj odprti obnovljeni odsek pri Podbrdu. Ta čast je ob direktorju direkcije republike Slovenije za ceste (DRSC) Gregorju Ficku in tolminskemu županu Urošu Brežanu doletela tudi Tima Trojerja, učenca podbrške osnovne šole Simona Kosa. Lani je kot petošolec v enem izmed šolskih spisov opisal dogajanje na gradbišču v obliki povabila obiskovalcem: »Pridite v Podbrdo! Tu si lahko ogledate gradbišče Cestnega podjetja Gorica. Tu je veliko strojev – kopači, kamioni, bagri, valjarji. Lahko imate srečo in vidite, ko pridejo na gradbišče s ‘hruško’. Včasih je na gradbišču zastoj, vozniki se jezijo, ampak raje opazujte, kako delajo, ne bo vam dolgčas. Cesta bo zelo široka, ob njej bo tudi pločnik. Škoda, da ne bo še kolesarskesteze,« je med drugim zapisal Tim. Več na www.dnevnik.si.

Mladi za enotno zgornje Posočje, župani ne

Morebitno združevanje občin zaradi varčevanja med prebivalci zgornjega Posočja zbuja toplo-mlačen odziv. Nekdanja tolminska občina je bila svoj čas največja v Sloveniji in druga po velikosti v Jugoslaviji. Od razpada na tri dele mineva osmo leto, a so občine ohranile vrsto skupnih služb, število občinskih uslužbencev pa je skupaj z upravno enoto podobno kot v nekdaj veliki občini. Tri občine so obdržale nekatere skupne službe. Komunala Tolmin skrbi za komunalno službo, območje ima en zdravstveni dom (z več postajami) in eno knjižnico (z več enotami) ter medobčinsko inšpekcijsko službo, ki se ji je pridružila še občina Kanal ob Soči. Zgornje Posočje ima skupno območno obrtno zbornico, rdeči križ in tudi območno zvezo borcev. Več na www.delo.si.

Poletna sezona na Kaninu je resno ogrožena

Tik pred pogrebom kaninskega smučišča so nekateri domači turistični ponudniki ustanovili Bovško razvojno zadrugo. V dobrodošli vnemi za reševanje območja, kjer gre zadnje čase vse narobe, sicer še manjka konkretnejših rešitev, o vlogi zadruge pa smo se pogovarjali z njenim predsednikom Jernejem Stritihom. V turizmu je glavni problem to, da ni kakovostnega skupnega razvoja in trženja produktov, meni Stritih. Več na www.delo.si.

Žičnice kot javni potniški promet

Slovenski žičničarji se ubadajo bodisi s (pre)veliko zadolženostjo bodisi s padcem konkurenčnosti. Število smučarjev se zmanjšuje, naložb praktično ni več. Država bi jim lahko pomagala s tem, da bi del žičnic vključila v sistem javnega potniškega prometa. Pred sedmimi leti, v sezoni 2005/2006, so slovenski žičničarji našteli skoraj dva milijona smučarskih dni (število prodanih dnevnih vozovnic ter ustrezno število večdnevnih), predlansko sezono je ta številka grozovito padla na le nekaj več kot milijon, lansko sezono so imeli 1,3 milijona smučarskih dni. Več na www.dnevnik.si.

Rop in Fištravec o denarju za razvoj Maribora

Včeraj sta se v Mariboru sestala Anton Rop, podpredsednik Evropske investicijske banke (EIB), in mariborski župan Andrej Fištravec. Očitno so se začela dogovarjanja o možnosti uporabe sredstev za spodbujanje trajnostnih naložb in rasti v Mariboru, ki lahko bistveno pripomorejo k reševanju gospodarskega stanja osiromašenega mesta ob Dravi. Andrej Fištravec: “Začeli smo se dogovarjati o ustanovitvi sklada za razvoj Maribora.” Več na www.vecer.com.

Iskra zaenkrat še ne bo odstranila radarjev iz Maribora

Podjetje Iskra Sistemi kljub pozivu župana Andreja Fištravca zaenkrat ne bo odstranilo spornih radarjev, ki jih je postavilo konec lanskega leta v Mariboru. “Dokler ne bo dosežen sporazum z občino ali razsodba na sodišču, Iskra Sistemi ne bodo odstranili ničesar,” je za STA pojasnil član uprave družbe Iskra Sistemi Jože Godec. Poudaril je, da s strani Iskre Sistemi pri sklepanju in izvajanju pogodbe z Mestno občino Maribor ni bilo nobenih protipravnih dejanj. “Radarji so le del opreme, ki je bila do odpovedi postavljena v skladu s pogodbo. Postavitev je bila izvedena tudi z vsemi potrebnimi soglasji,” je poudaril. Več na www.dnevnik.si.

Vsako leto po en objekt

Z brezplačnim vstopom se to nedeljo začne kopalna sezona na Mariborskem otoku, ki ga je lani obiskalo več kot 42 tisoč ljudi. Cene bodo enake kot v minuli sezoni, za dnevno vstopnico bo treba odšteti pet evrov, medtem ko bo vstopnina za otroke do 15. leta, dijake, študente in odrasle nad 60. letom štiri evre. Kopanje bo cenejše popoldne (tri evre po 14. uri oziroma dva evra po 18. uri), kopališče bo odprto med 9. in 20. uro. Sanacija Mariborskega otoka zaradi poplav je stala med 120 in 150 tisoč evri. Več na www.vecer.com.

Postaji vrniti življenje

Pred več kot dvema desetletjema je bila avtobusna postaja v Mariboru ena izmed najlepših in največjih v Evropi, z leti pa je postala prostor, ki se mu je veliko ljudi raje izognilo. Z željo, da bi avtobusna postaja znova postala del mesta, kjer ljudje z veseljem preživijo delček svojega časa, se jo je Javno podjetje Marprom odločilo vsaj malce polepšati. Postaja je tako doživela delno pleskanje in generalno čiščenje, obnovo klopi ter prostora nad čakalnico, na zunanji strani so med drugim uredili zelene zasaditve in cvetlična korita, postaja pa bo odslej tudi fizično varovana 24 ur dnevno. Delna obnova avtobusne postaje je stala dobrih 75 tisoč evrov, mesto pa je s tem dobilo tudi novi prireditveni prostor v spodnji etaži – a podhod ostaja zaprt. Več na www.vecer.com.

Avtobusna postaja_Maribor

Dan D za obnovo kulturnega centra

Čeprav je vodstvo mariborske občine sporočilo, da bo namenilo denar za nadaljnjo prenovo Kulturnega centra Pekarna, udejanjanje te naložbe še ni dokončno. Župan Andrej Fištravec je namreč odločen, da v projekt ne bo šel brez izrecne podpore uporabnikov. Njihovo stališče o načrtovani prenovi pa je vse prej kot enotno. Po odprtju upravne stavbe z mladinskim hotelom leta 2011 je županstvo Franca Kanglerja brez pojasnil ustavilo prenovo Pekarne kljub temu, da je projektna dokumentacija pripravljena in je na voljo tudi 1,8 milijona evrov iz evropskih strukturnih skladov. Ker pa je ta denar dosegljiv samo še do oktobra 2014, je treba takoj začeti prenavljanje objektov Hladilnica in Lubadar. Fištravec je napovedal, da bodo občinski soprispevek, vreden 1,1 milijona evrov, zagotovili z rebalansom proračuna, gradbena dela pa naj bi se začela jeseni. Vendar morajo prej dati zeleno luč uporabniki. Več na www.dnevnik.si.

Pekarna2_Maribor

Usoda Pekarne v rokah pekarnarjev

Obnova Pekarne, ki je zaradi pomanjkanja politične volje, zlasti pa denarja, v preteklih letih zastala, je te dni dobila nov zagon. Vodstvo mariborske občine namreč projekt dojema kot investicijsko prioriteto in je pripravljeno z rebalansom proračuna zagotoviti letos potrebna sredstva za obnovo Hladilnice in Lubadarja. Kljub temu da je za 2. in 3. fazo investicije v alternativni kulturni center zagotovljena projektna dokumentacija in že od leta 2010 odobreno evropsko sofinanciranje v višini 1,8 milijona evrov, brez zapletov očitno ne bo šlo. Mariborska občina bo obnovila Pekarno, a le, če se bodo z investicijo strinjali pekarnarji. Mnenja o tem, ali je boljša obnova ali status quo, pa so deljena. Več na www.vecer.com.

Jaške morajo izkopati do konca avgusta

Vseh pet občin, vključenih v projekt odvajanja in čiščenja odpadnih voda v porečju Drave, je prejelo odločbo inšpektorata za promet, energetiko in prostor. Ta izvajalcem del na območju Mute in Vuzenice nalaga, da do konca avgusta zamenjajo vse že vgrajene neustrezne jaške. Kot smo že pisali, ti namreč niso v skladu z razpisno dokumentacijo in nimajo ustreznega slovenskega tehničnega soglasja. Na inšpektoratu so nam pojasnili, da bodo izvrševanje inšpekcijske odločbe skrbno nadzirali. »Za strokovno izvedbo del, v katero spada tudi vgrajevanje gradbenih proizvodov, ki ustrezajo nameravani uporabi in katerih skladnost je potrjena z ustreznimi listinami o skladnosti, pa so zadolženi izvajalci in nadzorniki, ki jih je izbral investitor,« so še pojasnili. Na vprašanje, ali bo nemara za lapsus brez primere kdo odgovarjal, pa so odgovorili, da so za nespoštovanje zakonskih določil pri gradnji objektov za izvajalce in nadzornike kot tudi odgovorne po zakonu vsekakor predvidene sankcije, odgovornost pa ta čas še ugotavljajo. Več na www.dnevnik.si.

Lastniško razdeljena Bergerjeva vila prazna propada

Soboški odvetnik Radoslav Sukič si je dvajset let prizadeval za vračilo nacionalizirane vile židovskega trgovca Bela Bergerja, a mu je uspelo vrniti le približno 30 odstotkov stavbe. Ker soboška občina denacionaliziranega deleža ni hotela odkupiti, je na sodišču predlagal prisilno razdelitev premoženja s prodajo vile na dražbi. Prva dražba na okrajnem sodišču v Murski Soboti prejšnji teden, ko so vilo poskušali prodati za ocenjeno vrednost 224.000 evrov, ni uspela. Zaradi stanja, v kakršnem je vila sedaj, zato, ker je spomeniško zaščitena in zaradi mrtvila na nepremičninskem trgu pa je vprašanje, ali bo sodišču vilo uspelo prodati na drugi dražbi po polovični ceni. In takšna prodaja, ko bi za celo vilo iztržili dobrih 120.000 evrov in bi njegova varovanka od tega dobila okrog 36.000 evrov, odvetniku Sukiču in dedinji Josephine Bergen David verjetno sploh ni v interesu. Več na www.delo.si.

Bergerjeva vila_Murska Sobota

Gotska cerkev nepravilno obnovljena in brez dovoljenj

Poleg nepravilne izbire barve je za stroko sporno, da so prebelili kamnite površine. Mariborska enota zavoda za varstvo kulturne dediščine je obnovo prijavila inšpektoratu za kulturo, ki pa zadeve še ni obravnaval. A direktor zavoda Štajnbaher je dejal, da če bo župnik držal obljubo o sodelovanju, »bomo inšpekciji pisali, da smo zadevo ustrezno rešili sami«. Več na www.delo.si.

V Celjski kotlini stroka in občina odpovedali

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer se je sestala s predstavniki civilnih iniciativ in strokovnjaki iz ustanov, ki že vrsto let opozarjajo na škodljive posledice onesnaženja Celjske kotline in Celja. Dosedanje ugotovitve in možne rešitve sta varuhinji poleg predstavnikov Inštituta za okolje in prostor, Inštituta za varovanje zdravja, ljubljanske Biotehniške fakultete, ministrstva za zdravje in ministrstva za kmetijstvo in okolje predstavila tudi Boris Šuštar iz Civilne iniciative Celje in Tomaž Ogrin z Inštituta Jožef Stefan. Več na www.delo.si.

Vrbinska cesta blizu hiš v Pesju in Šentlenartu

V Brežicah in Krškem so podprli predlog trase bodoče regionalne ceste med krajema. Izjemi sta odseka v Pesjem in Šentlenartu, kjer se cesta povsem približa hišam. »Celotna predvidena trasa poteka po najkrajši poti med Krškim (Jek) in Brežicami (krožišče pri Tušu). Izjema je le v delu, kjer ob vasi Pesje cesta zavije do železnice (na drugi strani tirov je 40 hiš). Če bi jo od železnice odmaknili 150 metrov, bi cesta ležala na zemljišču zaraščenem z grmovjem, tako pa bo sekala najbolj rodovitno zemljo,« je po javni obravnavi v sredo dejal predsednik krajevne skupnosti Dolenja vas Goran Udovč. »Pobudo bomo preučili,« je dejal Tomaž Willenpart z direkcije za ceste: »A bojim se, da cesta ne more iti drugje.« Trenutna rešitev namreč združuje železniški in cestni koridor, manjša razdrobljenost kmetijskih parcel in povečuje razlivne površine Save. Več na www.delo.si.

Vrbinska cesta_Brežice

Voda za Obalo zdaj ali nikoli

Skoraj 50 milijonov evrov vreden projekt oskrbe Obale in Krasa s pitno vodo je v takšni zamudi, da bo s kohezijskim denarjem iz te finančne perspektive zaradi težav pri pridobivanju služnostnih pravic težko uresničljiv. Dodatnih tristo sekundnih litrov pitne vode iz kraškega in ilirskobistriškega vira pitne vode bi moralo priteči na Obalo najkasneje konec leta 2015. Pogodbo o tej enačici oskrbe Obale s pitno vodo, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, je 2. februarja 2011 podpisalo devet županov, zagotovljeno je bilo tudi 70 odstotno sofinanciranje kohezijskega sklada. Pravkar bi morali začeti graditi transportni vodovod, a zaradi številnih zapletov je nastala tolikšna zamuda, da je projekt ogrožen. Ne le zaradi pridobivanja služnostnih pravic, tudi zaradi ponovnih novih zahtev pristojnega ministrstva, pravijo župani. Več na www.delo.si.

Zemlja v Sečovljah primerna za kmetovanje

“Zemlja v Sečovljah je bila po zelo strogi oceni ovrednotena s povprečno 60 točkami in to v skladu s pravilnikom za bonitiranje, ” je včeraj za sporno sečoveljsko zemljo, ki jo imata od države v zakupu Golf Istra in Občina Piran, izjavila Helena Grčman, predstojnica katedre za pedologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Ocena o kakovosti tal, ki jo bo objavila Biotehniška fakulteta po dogovoru z naročniki, je že sprožila hud odziv pri naročniku – Golf Istri, saj ta nikakor ni taka, kot je še pred enim mesecem trdil Janez Rupreht, inženir agronomije v pokoju, sodni izvedenec za pedologijo, ki je za Delo povedal, da ta zemlja še za golf ne bi bila dobra, kaj šele za kmetijstvo. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS je že vložil tožbo za ugotovitev ničnosti tristranske pogodbe o oddaji in prodaji zemljišč za golf. Več na www.delo.si.

Sečovlje

Bossman bi prenovil turistično ponudbo piranske občine, ponovno podprl tudi gradnjo golf igrišča

Turizem se je v zadnjih 15 let povsem spremenil, v občini Piran pa se ponudba temu ni znala prilagoditi, je v sredinem pogovoru v lucijski knjižnici poudaril župan Peter Bossman. Ob tem je izpostavil nujnost določenih projektov, kot sta igrišče za golf v Sečovljah in termalna riviera, s čimer bi podaljšali sezono in zagotovili nova delovna mesta. Bossman je v pogovoru, ki ga je moderiral publicist in dolgoletni urednik Primorskega utripa Franc Krajnc, tako ponovno podprl gradnjo igrišča za golf na območju Sečovelj, ki mu sicer del krajanov ostro nasprotuje. Kot je pojasnil, je golf v Evropi zelo razširjen šport, veliko igralcev pa ima tudi lastna letala. Vsekakor bi po njegovem kazalo izkoristiti potencial, ki bi ga nudilo igrišče na takšni lokaciji, v neposredni bližini letališča in edinstvene znamenitosti, kakršne so Sečoveljske soline. Več na www.dnevnik.si.

Po 23 letih v Izoli legalizirali stadion

V izolski občini so po 23 letih legalizirali mestni nogometni stadion. Pred nekaj dnevi je upravna enota izdala uporabno dovoljenje in zdaj športni objekt izpolnjuje vse pogoje za pridobitev vsakoletne licence Nogometne zveze Slovenije. Nekoliko so ga uredili in župan Igor Kolenc si prizadeva, da bi do jeseni na igralno površino položili umetno travo. Na občini so prepričani, da bodo z novo igralno površino lahko precej podaljšali čas za športne aktivnosti. Več na www.delo.si.

Nogometni stadion_Izola

Prenavljanje kopališč v zadnjem hipu

Kopalna sezona se je ob morju že začela kljub dolgotrajnemu deževnemu vremenu in sorazmerno hladnemu morju, ki ima te dni okrog 20 stopinj Celzija. Okolje Piran je že odprlo centralno kopališče v Portorožu, kopališče Žusterna v Kopru pa bodo skupaj z bazenom odprli 14. junija. V skupini Hoteli Bernardin so se odločili, da v zadnjem trenutku prenovijo in posodobijo skoraj vsa svoja kopališča. Na plaži Grand hotela Bernardin bodo prenovili vhod, pomole in lokale. Postavili bodo VIP-plažo z otroškim igriščem, kjer bodo z namestitvijo senčnikov in ležalnikov rezervirali prostor za svoje hotelske goste. Sicer bo dostop tudi na to, včasih ekskluzivno hotelsko plažo brezplačen, kot zahteva slovenska zakonodaja po lanski obsežni akcijo inšpektorjev za okolje. Če bi kdo kljub temu še zaračunaval vstopnino, bi ga inšpektorji lahko kaznovali z visokimi kaznimi: odgovornemu podjetju bi zaračunali kazen od 4000 do 125.000 evrov. Več na www.delo.si.

S 1. julijem na meji s Hrvaško skupen nadzor

Po vstopu Hrvaške v EU 1. julija bo ena največjih sprememb opazna prav na mejnih prehodih. Ustavljanje na meji bo še vedno potrebno, saj naša južna soseda še najmanj dve leti ne bo članica schengenskega sporazuma. Vendar pa bo ustavljanje poenostavljeno, za to pa bodo skupaj poskrbeli tako slovenski kot hrvaški policisti, ki bodo tudi imeli skupna službena mesta za opravljanje mejne kontrole. Večina od 33 skupnih službenih mest, kjer bo skupen nadzor uveden takoj ob vstopu Hrvaške v EU, bo na slovenski strani meje, le dva ali tri pa na hrvaški. Več na www.delo.si.

Psihično nasilje: Zaradi zabav v Kanegri jemljejo uspavala in spijo v kleti

Hrupne zabave v Kanegri na hrvaški strani Piranskega zaliva imajo potrebna soglasja in se bodo nadaljevale do ponedeljka zjutraj, je izvedela delegacija Civilne iniciative (CI) Seča, ki je bila v petek v Bujah. V civilni iniciativi protestov zaenkrat ne napovedujejo, čeprav ne morejo izključiti akcij posameznikov, pravi Andreja Humar Fatorič. Zadnji dogodki v Kanegri so sicer zgolj izbili sodu dno, saj so krajani Seče občasnemu prekomernemu hrupu ob zabavah, ki trajajo do jutra, izpostavljeni že tri leta, je pojasnila občinska svetnica in predstavnica CI Seča Andreja Humar Fatorič. Več na www.dnevnik.si.

Zelena prestolnica Evrope leta 2015 bo Bristol, Ljubljani ni uspelo

Zelena prestolnica Evrope v letu 2015 bo britanski Bristol, je v petek zvečer v francoskem Nantesu oznanil evropski komisar za okolje Janez Potočnik. Ljubljana, ki se je za ta laskavi naziv potegovala že večkrat, je tokrat prvič prišla v finalni izbor, a ji na koncu ni uspelo. V finalu sta bila poleg Bristola in Ljubljane še belgijski Bruselj in škotski Glasgow, na koncu pa je priznanje za svoje projekte na področju okolja in zelene ekonomije prejelo mesto na jugozahodu Anglije. Ljubljana je bila v tekmovanju za zeleno prestolnico že za 2012, 2013 in 2014, a ji tako daleč kot letos še ni uspelo priti. Več na www.dnevnik.si.

 

 

 

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri