Neuspešno osamosvajanje mladih zaradi nizke stopnje zaposljivosti je izjemno kompleksen izziv za evropska mesta. Mesta se tega problema lotevajo na različne načine, kot v svojem članku ugotavljata Eddy Adams in Robert Arnkil, strokovnjaka Urbactove delovne skupine, ki raziskuje možnosti za izboljšanje položaja mladih. Nekatera so spričo zmanjšanega obsega javnih sredstev še bolj pasivna, druga pa so prepoznala razsežnosti izziva in se ga lotevajo zelo radikalno. Primer takega pristopa je Berlin, kjer je novi župan obljubil do leta 2016 zmanjšanje brezposelnosti mladih na 0 %. Glavno orodje, priporočeno s strani evropskih politike, za to so t. i. socialne inovacije, ki predstavljajo eklektično zvrst ukrepov, kot so oblikovanje politik in storitev v sodelovanju z uporabniki, vzpostavljanje partnerstev z vključevanjem širokega spektra družbenih akterjev itd. Avtorja v članku izpostavljata slab položaj mest z juga Evrope, kot je Barcelona, kjer je brezposelnost mladih 35 %, medtem ko ta v Berlinu znaša 13 %, v Kopenhagnu pa 6,7 %. Slovenska mesta se v tem spektru uvrščajo v zgornjo polovico, saj je npr. v Mariboru brezposelnih 20 % mladih do 30. leta. Zato si Maribor prizadeva, da bi situacijo izboljšal tudi s pomočjo Urbactovega projekta My Generation at Work (MG@Work), ki se odvija v okviru Evropske prestolnice mladih (EPM).
V štajerski prestolnici so se 18. in 19. aprila 2013 partnerji projekta MG@Work sestali na uvodnem srečanju. Konferenca je bila v prvi vrsti namenjena predstavitvi stanja zaposlovanja mladih v Mariboru in Sloveniji. Mariborčani so partnerjem predstavili slovenske posebnosti, kot so študentski servisi, in uspešno implementacijo dobrih praks, kot je beleženje neformalnih izkušenj s sistemom ‘nefiks’. Zaznali so nezainteresiranost slovenskih podjetij za predstavitve na kariernih sejmih, nepoznavanje prednosti sindikatov med mladimi, iskali so tudi možnosti za premoščanje brezna med visokošolskim izobraževanjem in trgom dela. Med drugim so ugotovili, da Zavod za zaposlovanje ne upošteva različnosti profilov mladih iskalcev zaposlitve, ko jih napotuje na prosta delovna mesta. Domačemu partnerju se zdi pomembno predvsem vključevanje tistih mladih, ki jih informacije sicer ne dosežejo. Opažajo namreč, da dogodki, ki jih prirejajo, dosegajo vedno iste skupine mladih.
Skupaj s predstavniki lokalnih institucij, ki si jih v pisarni Evropske prestolnice mladih želijo vključiti v lokalno podporno skupino, so sodelujoči ugotavljali, zlasti na podlagi izkušenj projekta My generation, katere primere dobrih praks bi se dalo uporabiti v našem okolju. V mednarodni sestavi so tako premlevali, katera strategija bi kar najbolje zadostila lokalnim potrebam mladih. Spraševali so se, ali Maribor potrebuje fizični ali virtualni prostor za izmenjavo informacij, delovne prostore za ustvarjalce in podjetnike, ali pa morda potrebuje sistem mentorstva, s katerim bi mlade uvajali na trg delovne sile. Sara Sorger, vodja pisarne EPM, pravi, da so si partnerska mesta zelo različna, zato je potrebno dobro premisliti, katere v tujini delujoče dobre prakse, bi lahko uporabili tudi pri nas, saj si zelo želijo ugotovljeno v okviru projekta tudi realizirati in z majhnimi koraki sprožiti spremembe.
V naslednji fazi projekta bodo vzpostavili raznoliko lokalno podporno skupino, v kateri želijo združiti različne interese. Vključiti nameravajo organizacije z angažiranimi posamezniki, ki imajo izkušnje s področja zaposlovanja mladih in se lahko vključijo v projekt. Poleg Zavoda za zaposlovanje – Območna enota Maribor, e-Študentskega servisa, Zveze svobodnih sindikatov Slovenije – Območna enota Podravje in Koroška, Kariernega centra UM in organizacije IAESTE Slovenija, s katerimi so že sodelovali, bodo k sodelovanju povabili še Gospodarsko zbornico Slovenije. Do septembra, ko se bodo partnerji projekta ponovno sestali, si želijo oblikovati osnovno idejo, kako se bodo izziva lotili v Mariboru.
Upoštevajoč dejstvo, da se projekt v Mariboru izvaja v okviru Mestne občine Maribor, si želijo vzpostaviti tudi dolgoročne vzvode, s katerimi bi vprašanje mladih vključili v vse programe občine. Ena od idej, ki jo imajo v mislih, bi bilo nudenje občinskih prostorov mladim ustvarjalcem in podjetnikom za začasno rabo.
