Občina Dobrepolje zrela za samoukinitev
Virantova pobuda za zmanjšanje števila občin se bo morda začela uresničevati v Dobrepolju. Svetnik Slavc Palčar je predlagal ukinitev občine, ker po njegovem ni kos zakonskim obveznostim in je zaradi slabega dela ogrožena kakovost življenja občanov. Palčar pričakuje, da bo občinsko vodstvo o tem obvestilo državni zbor. Več na www.delo.si.
Letos 59 naselij v Sloveniji brez prebivalcev
Po podatkih Statističnega urada RS je 1. januarja letos 2.058.821 prebivalcev Slovenije živelo v 5973 naseljih, brez prebivalcev pa je bilo 59 slovenskih naselij. V 23 naseljih so lani živeli sami moški, v 12 naseljih pa same ženske. Število prebivalcev se je lani najbolj povečalo v Ljubljani, najbolj zmanjšalo pa v Hrastniku. V Ljubljani se je lani število prebivalcev povečalo za več kot 2000, v naselju Hrastnik v občini Hrastnik pa se je število zmanjšalo za 178. Število prebivalcev se je lani zmanjšalo v 2520 naseljih, povečalo pa v 2629 naseljih po Sloveniji, kažejo podrobni končni podatki statističnega urada. Več na www.delo.si.
Vsak Slovenec letno ustvari devet ton izpustov CO2
Pod okriljem Energetske agencije za Podravje so na Trgu Leona Štuklja postavili ogromno kocko, ki simbolizira natanko eno tono ogljikovega dioksida (CO2). Za primerjavo: vsak Slovenec v povprečju dnevno ustvari 25 kilogramov izpustov CO2 oziroma 9 ton letno, torej 9 takšnih kock.
40 odstotkov vseh emisij CO2 ustvarimo v naših domovih, največ z ogrevanjem, 30 odstotkov pa s prometom. Ob tem ni odveč opozorilo, da je Zemlja sposobna absorbirati le dve toni emisij na posameznika leto, s čimer so nosilne sposobnosti okolja že nekajkrat presežene. Več na www.delo.si.
Delo na zemlji je najboljši antidepresiv
Ob 121.000 brezposelnih jih je gotovo nekaj tisoč takšnih, ki bi si radi sami pridelovali hrano, vendar nimajo zemlje. Zato je nekdanja podjetnica Radmila Mihelič, ki je tudi sama šest let brezposelna, ustanovila Združenje brezposelnih Slovenije, v okviru katerega si bo prizadevala, da bi si s pridelovanjem hrane preživetje in pozneje morda tudi vir prihodkov zagotovilo čim več brezposelnih in tistih, ki kljub delu ne zaslužijo dovolj za dostojno življenje. Več na www.delo.si.
Geodetske storitve za MOL bodo opravljali vsi štirje ponudniki
Javno naročilo za izbor izvajalcev geodetskih storitev za potrebe MOL od letos do leta 2015 je končano. Občina bo okvirni sporazum sklenila z vsemi štirimi ponudniki, ki so se prijavili na razpis. Ker pritožb ni bilo, je izbor dokončen. Vrednost del, ki jih bodo opravili zanjo, bo predvidoma 1,44 milijona evrov (skupaj z 20-odstotnim davkom). Za vsakokratni posel se bodo lahko potegovali Geodetski zavod Celje, ki je edini nastopal samostojno, Geofoto iz Slovenske Bistrice kot vodilni partner skupaj z novogoriškim Gromapom, ljubljansko podjetje LGB (Ljubljanski geodetski biro) s sopartnerjema, ljubljanskima družbama Geodet inženiring in Gekom, Geodetski družbi iz Ljubljane kot vodilnemu partnerju pa bo pri izvedbi poslov priskočilo na pomoč podjetje Agea inženiring. Več na www.delo.si.
Vevčani s Papir servisom izgubili vojno ali le bitko?
Papir servis v Vevčah od sobote dela s polno paro, v Mostah pa je drobni odkup za fizične osebe prekinil zadnji dan v maju. Hkrati je pravne osebe obvestil, da lahko na lokacijo Pod ježami v Mostah vozijo odpadke do 24. maja, od 27. maja naprej pa na Vevško 52. Medtem ko so si stanovalci Novega Vodmata in zahodnega dela Most oddahnili, saj so po 22 letih končno dočakali celodnevni mir in se znebili nadležnih tovornjakov s prikolico, podgan, ptičev in mrčesa, pa se je med Vevčani že konec prejšnjega tedna okrepila jeza zaradi še večjega števila tovornjakov, ki vozijo odpadke v novi obrat Papir servisa na Vevški (v lasti tiskarne Set). Več na www.delo.si.
Župan bi kaos med taksisti reševal z lastnimi taksiji
Edini način urejanja taksi storitev je, da mesto v okviru svojih javnih podjetij ustanovi lastno taksi službo, je na včerajšnji novinarski konferenci dejal župan Zoran Janković in napovedal, da bo ta začela delovati še letos. Oderuške vsote, ki jih nekateri taksisti zaračunavajo turistom in nepoučenim domačinom, dampinške cene posameznih podjetij, ki so tako nelojalna konkurenca, delo na črno in neplačevanje takse so le nekatere značilnosti kaosa, ki vlada pri izvajanju taksi storitev v glavnem mestu. Že dalj časa se omenja, da bi lahko občina vsaj zaračunavanje neupravičeno visokih zneskov omejila z določitvijo bodisi enotne ali najvišje cene, kar dopušča zakonodaja. Več na www.delo.si.
»Šminkanje« Hale Tivoli se začne v ponedeljek
V ponedeljek se bo javni zavod Šport Ljubljana lotil priprave Hale Tivoli na evropsko prvenstvo v košarki, ki se bo začelo čez dobre tri mesece. Dvorana bo nared do sredine avgusta. Ureditvena dela za pripravo prvenstva bomo začeli v ponedeljek, 3. junija, in jih končali do 15. avgusta, so sporočili z javnega zavoda Šport Ljubljana, ki upravlja Halo Tivoli. Ta bo gostila prvi del Eurobasketa. Kot je znano, je pred dvema tednoma, ko je izbrani izvajalec gradbenih del zaradi prekratkega roka odstopil od podpisa pogodbe, dokončno padla v vodo celovita obnova tivolske dvorane, ki bi po zadnjih ocenah stala dobrih devet milijonov evrov. Zato je občina napovedala, da bo v dvorani opravila le najnujnejša vzdrževalna dela za izvedbo prvenstva. Več na www.delo.si.
Kaj nam bo Šuštarski most, saj imamo Znanstival!
Hiša eksperimentov te dni prireja festival vesele fizike za staro in mlado: danes med drugim s kolesom čez Ljubljanico. V njihovi centrali na Trubarjevi si lahko kadarkoli ogledate zanimive, poljudno razložene fizikalne, kemijske, biološke, geološke poizkuse oz. fenomene. Vsake toliko pa se podajo na ljubljanske ulice in z znanostjo navdušujejo staro in mlado. Že od ustanovitve pred sedemnajstimi leti je »hišnik« eksperimentov Miha Kos, doktor fizike in »navduševalec«, zagovornik promocije znanja, znanosti in vseživljenjskega učenja. Nekaj pogumnežev, ki bolj verjamejo fizikalnim zakonom kot pa lastnim občutkom, se je danes popeljalo s kolesom čez Ljubljanico. Baje ni tak problem, z utežjo in nizkim težiščem je vse možno! Več na www.delo.si.
Pet kandidatov za uničevanje ambrozije
Na občinski razpis za zatiranje alergogene pelinolistne ambrozije v tem in prihodnjem letu je prispelo šest ponudb. Ena je bila oddana prepozno, preostale ponudnike pa bodo v primeru popolnosti vlog poklicali na pogajanja o končni ceni. Komisija bo imela veliko dela, saj bo zaradi občutnih odstopanj v cenah storitev te morala temeljito preveriti. Več na www.delo.si.
Cilj: z 88 na le 10 tisoč ton odloženih odpadkov
»Ko smo leta 2003 začeli odlagati odpadke na tem odlagalnem polju, smo računali, da bo zapolnjeno leta 2013 ali 2014. Zdajšnje projekcije kažejo, da bo prostora dovolj do leta 2022,« je na približno 12 metrih smeti na četrtem in petem odlagalnem pojlu odlagališča Barje povedal vodja odlagališča Franci Hribar. Proces zmanjševanja odloženih odpadkov sicer na račun vse večjega obsega ločenih odpadkov traja že vrsto let. Če so leta 2007 na Barju odložili 185.000 ton odpadkov, je bilo leta 2010 teh le še 131.000, lani pa 88.000. »Za letos načrtujemo nadaljnje zmanjšanje kot posledica ukrepov, ki jih uvajamo na področju zbiranja odpadkov,« je povedal direktor Snage Janko Kramžar. Več na www.delo.si.
Podpisniki zoper igralništvo občine Grosuplje
V grosupeljski ljudski iniciativi so zaskrbljeni, ker tamkajšnji župan Peter Verlič na današnjo sejo občinskega sveta ni uvrstil razprave o ustanovitvi družbe Casino Grosuplje. Zoper občinski projekt se je do ponedeljka popoldan,ko je potekel enomesečni rok za zbiranje podpisov, podpisalo 866 volivk in volivcev. Predstavnik ljudske iniciative Sašo Jalšovec je za Delo povedal, da med člani ljudske iniciative in občinsko upravo ni nobene komunikacije, kar je tudi razlog, da se je pet občinskih svetnikov (Sašo Jalšovec, Branka Mijatovič, Nevenka Zaviršek, Pavle Štrubelj in Renato Bedene) odločilo za zbiranje podpisov zoper ustanovitev družbe Casino Grosuplje, katere večinski lastnik bi bila prav lokalna skupnost, 20-odstotni delež pa bi imela družba Joca Pečečnika Kongo hotel & Casino. Več na www.delo.si.
Ni prave volje, kaj šele denarja za obnovo pomembnega spomenika
Mineva 140 let od postavitve temeljnega kamna za prvi narodni dom na Slovenskem. V svoji zgodovini je novomeški »Sokolc« odigral pomembno narodnobuditeljsko vlogo, danes pa je njegova podoba vse prej kot hvalevredna. Pred natanko 140 leti so v Novem mestu na pobudo Novomeške čitalnice postavili temeljni kamen in začeli graditi prvi narodni dom na Slovenskem. Gradili so ga do leta 1885, vse do druge svetovne vojne pa je bil osrednji prostor družabnega in kulturnega dogajanja ter političnega ozaveščanja v Novem mestu in na Slovenskem nasploh. Danes se v mestu ob Krki spominjajo tega dogodka in vabijo v Dolenjski muzej na ogled razstave Novo mesto 1848–1918 s poudarkom na Narodnem domu. Marsikdo pa se bo razstave udeležil s cmokom v grlu, saj je stavba že dolga leta v napol razpadajočem stanju. Več na www.dnevnik.si.
Fištravec: Če radarjev ne bodo v nekaj dneh demontirali, jih bomo sami na njihove stroške
Mestna občina Maribor je podjetju Iskra Sistemi poslala že dva poziva, naj odstrani sporne radarje, a se podjetje še ni odzvalo. “Če tega ne bodo v nekaj dneh storili, bomo radarje demontirali sami na njihove stroške,” je danes povedal mariborski župan Andrej Fištravec. Takšen poziv so Iskri poslali tudi iz cestnega podjetja Nigrad. Več na www.dnevnik.si.
Častitljiv jubilej brez novogradnje
Na datum odprtja opominja napis na kamniti plošči nasproti vhoda: 14. junij 1953. Če bi se udejanjili načrti nekdanjega župana Franca Kanglerja, bi odprtje novega akvarija in terarija krasila letnica 2011, vendar so projekt najprej zavrli varuhi kulturne dediščine, potem pa je občini še zmanjkalo denarja za naložbo. »Delovne razmere niso rožnate, saj skoraj vse v poslopju kriči po obnovi,« nam potoži Branko Kolar, vodja Akvarij-terarija Maribor. »Delo je postalo že precej nevarno, vendar se trudimo, da bi razstavni del ohranili v solidnih razmerah in da obiskovalci ne bi občutili naših težav.« V zgradbi na obrobju Mestnega parka, v kateri je bila med svetovnima vojnama kavarna Park, je mestna oblast pred 60 leti slovesno odprla novost – akvarij, ki ga je odsihdob obiskalo že več kot 2,5 milijona ljudi, večinoma otrok. Več na www.dnevnik.si.
Laško peta destinacija odličnosti
Evropska komisija (EK) kot pobudnica priznanja Evropska destinacija odličnosti (Eden) spodbuja promocijo manj znanih turističnih destinacij. Turizem je eden najbolj perspektivnih evropskih sektorjev, saj se samo lani Evropo obiskalo 400 milijonov turistov. Komisija pod vodstvom Janeza Bogataja pri javni agencija Spirit je letos priznanje Eden dodelila Laškemu in projektu Sotočje dobrega, s katerim na celotnem območju občine ustvarjajo tudi gostom s posebnimi potrebami dostopen turizem. Laško se je s tem pridružilo 100 evropskim in slovenskim prejemnikom – Dolini Soče, Solčavskemu, Reki Kolpi in Idriji. Več na www.delo.si.
HE Mokrice bo končana leta 2019, in ne 2017
Ob odprtju Hidroelekrtarne Krško bo premierka Alenka Bratušek danes verjetno omenila koalicijsko pogodbo, kjer je gradnja elektrarn na Savi omenjena kot eden nosilcev zagona slovenskega gospodarstva. Toda začetek gradnje HE Mokrice bo preložen za najmanj eno leto. V začetku leta je bilo odprtje 195 milijonov evrov vredne mokriške elektrarne in dokončanje spodnjesavske verige po optimističnih načrtih predvideno za konec leta 2017. A zdaj je jasno, da bo gradnja zamujala najmanj eno leto, realno pa veriga ne bo končana pred letom 2019. Več na www.delo.si.
Danes uradno odprtje hidroelektrarne Krško: stala je približno 165 milijonov evrov
V Krškem bodo danes uradno odprli hidroelektrarno (HE) Krško, četrto med šestimi hidroelektrarnami na spodnji Savi. V slovenski elektroenergetski sistem prispevala približno odstotek trenutne letne proizvodnje električne energije, naložba pa je skupaj stala približno 165 milijonov evrov. HE Krško bo odprla premierka Alenka Bratušek. Več na www.dnevnik.si.
Za izgradnjo infrastrukture 70 milijonov posojila
Medtem ko prehajajo dela pri urejanju 43 milijonov evrov vredne infrastrukture za hidroelektrarno Krško, ki jo bo v petek odprla premierka Alenka Bratušek, v končno fazo, se v državnem podjetju Infra dejavno pripravljajo na gradnjo infrastrukture za HE Brežice, kot naslednje v verigi spodnjesavskih elektrarn. Ta bo po obsegu, zahtevnosti gradnje elektrarniške akumulacije, urejanja pripadajočih vodotokov ter izgradnje sistemov poplavne varnosti krepko presegla dosedanje projekte, dosti višji bodo tudi stroški izgradnje, ki jih ocenjujejo na 156 milijonov evrov. Več na www.dnevnik.si.
Boštanjsko akumulacijsko jezero se odpira turizmu
Prva akumulacija z dovoljenjem za motorno plovbo od šestih savskih hidroelektrarn v Posavju bo letos postala boštanjska. Prvi državni uredbi o motorni plovbi sta bili leta 2004 sprejeti za Ljubljanico in za Ptujsko jezero, kjer uredba dovoljuje tudi vožnjo s skuterji in smučanje na vodi. Plovba po akumulacijah bi lahko popestrila turistično ponudbo, toda za akumulacijah v Posavju plovil na vesla ali jadra praktično ni. Uredba o motorni plovbi za HE Boštanj bo peta tovrstna v Sloveniji. Najstarejša uredba je bila sprejeta leta 2004 in ob najgosteje poseljenem delu Ljubljanice dovoljuje motorno plovbo za prevoz potnikov in blaga s hitrostjo do 8 kilometrov na uro. V istem letu je bil sprejet tudi dokument, ki je na Ptujskem jezeru omogočil hitrosti do 20 kilometrov na uro. Več na www.delo.si.
Židan: “Kdor ne bo obdeloval zemlje, jo bo izgubil”
“Vsi zakupniki neobdelanih državnih kmetijskih zemljišč v izolski občini bodo dobili pogojne odpovedi zakupnih pogodb s pozivom, da v enem mesecu zemljišča obdelajo. Sicer bo sledila dokončna odpoved zakupnega razmerja.” To je včeraj izjavil kmetijski minister Dejan Židan, ob svojem v kratkem času že drugem obisku v Izoli. Izolski župan Igor Kolenc je namreč ministra že pred poldrugim mesecem dni opozoril, da v občini opažajo vse več špekulativnih zakupov kmetijskih zemljišč. Ljudje po državi enostavno pridobijo status kmeta, potem pa ob morju zakupijo tudi povsem majhne površine zemlje, samo zato ker želijo na njih zgraditi pomožni objekt za vikend ali kaj podobnega. Zato sta se občina in država (Sklad kmetijskih zemljišč) dogovorila za natančen in sistematičen pregled vseh zemljišč. Skoraj polovica vseh v izolski občini je last državnega sklada. Na 869 hektarjih izolskih površin je 6372 kmetijskih parcel, ki jih ima v zakupu 1354 zakupnikov. Zaradi suma, da vsi zakupniki nimajo namena kmetovati, so se lotili nadzora. Več na www.delo.si.
Občina Koper zagotavlja, da bo prenova obale končana pravočasno
Čeprav so ribiči in nekateri Koprčani zaradi še zmeraj razkopanega ribiškega pomola podvomili, ali ga bodo prenovili do napovedanega 30. junija, tako izvajalci kot investitor, Mestna občina Koper, pravijo, da je skrb odveč: »Obnova ne odstopa od terminskega načrta.« Po zagotovilih izvajalcev iz Grafista in Adriainga bodo groba dela končana 30. junija, v službi za odnose z javnostmi koprske občine pa napovedujejo, da se bo po prenovljenem tlaku na pomolu mogoče sprehoditi prve dni julija. Kmalu potem bo ob morju spet na voljo veliko parkirišče, ki ga bodo te dni zaradi tlakovanja zaprli. Več na www.delo.si.
Dvorano Bonifika bodo najprej “razsuli”
Delavci večih podjetij so držali obljube in začeli v ponedeljek z obnovo koprske športne dvorane Bonifika. Notranja dela bodo Elan, Lesnina in Slovenijašport dokončali do 31. julija, zunanja (ureditev pročelja in nekaj platojev) pa delavci AS Primus iz Starega trga do 15. avgusta. Dvorano bodo najprej “razsuli” in razstavili. “Z deli bodo najprej opravili na vrhu, pod stropom dvorane (razsvetljava in zvočniki), medtem že odstranjujejo stare sedeže, kmalu po opravljenem delu bodo začeli postavljati nove. Uredili in polepšali bodo še sanitarije, zamenjali del sanitarne keramike, opremili garderobe, vse prostore tudi prepleskali, uredili prostore za pres center. Vse bo nared do 17. avgusta, ko bo v njej prva pripravljalna tekma (Rusija proti BiH), ki pa ne bo odprta za javnost. Prva tekma za javnost bo 23. avgusta (Slovenija – Italija) in dan kasneje še Slovenija – Črna gora,” nam je povedal Sekule Popovič, predsednik koprskega mestnega organizacijskega odbora za Eurobasket. Več na www.delo.si.
Še pol leta do globljega bazena Luke Koper
Bojan Brank, začasni predsednik uprave Luke Koper, je prejšnji ponedeljek izjavil, da bi jim država lahko v 48 urah izdala služnostno pravico za zemljišče pri Srminu, na katerega bi lahko odlagali mulj. Po enem tednu je jasno, da je služnost še v medresorskem usklajevanju in da bo o njej odločala vlada. Morda ta četrtek. Luki Koper se neizmerno mudi pri poglabljanju morskega dna prvega bazena, da bi lahko čimprej pristajale sodobne velike kontejnerske ladje in zagotavljale dosedanjo rast kontejnerskega pretovora. “Nekateri mislijo, da je 586.000 kontejnerjev, ki smo jih pretovorili lani (in smo s takim pretovorom še vedno prvi na Jadranu), od boga danih. Nikjer ne piše da bo večno tako. Če bomo zaspali, se nam lahko zgodi tudi zmanjševanje pretovora,” je na sestanku kluba gospodarstevnikov Slovenske Istre povedal Bojan Brank. Več na www.delo.si.
Kemiplas odhaja, plastične smeti prihajajo
Zaradi fizičnega spora med Igorjem Tomazinom, direktorjem podjetja Kemoteks Jadran, in Muharemom Kadićem, nekdanjim direktorjem Kemiplasa, je včeraj pred območjem obeh proizvodnih obratov posredovala policija. Konflikt zaradi motečih odpadkov je razkril, kako enostavno lahko pridejo do okoljevarstvenega dovoljenja zasebni podjetniki. Ob Kemiplasu je 8500 kvadratnih metrov veliko zemljišče Tomazinovega podjetja Kemoteks Jadran. Slednje ima v zemljiški knjigi vpisano služnostno pot za vožnjo in hojo čez Kemiplasov vhod in dvorišče. Kemoteks je lani sklenil pogodbo z nemško družbo RDB Plastics, ki iz več evropskih držav v ta obrat vozi odpadlo plastiko. V povprečju po 200 ton na dan. Štirje delavci koprskega RDB Plastics poskrbijo, da plastiko po potrebi prepakirajo ali dodatno stisnejo v bale in vse skupaj natovorijo v kontejnerje, ki jih potem preko Luke Koper prepeljejo na Kitajsko. Več na www.delo.si.
Stanovanje ni vse, a brez njega ni nič
Annalis Dürr že dvajset let vodi neprofitno posredovalnico stanovanj v Zürichu. Od leta 1994, ko so odprli prvo pisarno fundacije Domicil, so več tisočim pomagali priti do stanovanja. Financirajo se s provizijami od posredništva, donacijami in iz mestnega proračuna. Fundacija Domicil je povezava med nepremičninskim trgom, iskalci stanovanj in socialnimi ustanovami. Zavzemajo se, da bi tudi ljudje, ki živijo v materialno slabih razmerah, prišli do primernih in za človeka dostojnih stanovanjskih prostorov, kajti kot pravi Dürrova, ki je v Slovenijo prišla na povabilo društva Kralji ulice, »stanovanje ni vse, a brez njega ni nič«. Švicarska fundacija je tudi sofinancirala slovenski projekt Kraljev ulice in stanovanjskega sklada MOL, v okviru katerega brezdomcem in drugim stanovanjsko ogroženim zagotavljajo ustrezno in trajno bivališče. Več na www.delo.si.