Visoka obdavčitev kmetijskih zemljišč

Katastrski dohodek: Manj kmetov, manj hrane, slabša obdelanost in še večji nered

Odbora DZ za kmetijstvo in za finance sta danes soglasno sprejela sklepe, po katerih bodo ugotavljali posledice uveljavitve zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka. Do konca junija naj bi po nujnem postopku sprejeli novelo tega zakona. Za tiste, ki se jim izračuni zvišajo za več kot 10 odstotkov, pa bi se štel katastrski dohodek iz leta 2012. Po sklepih naj bi lastniki kmetijskih zemljišč do konca septembra prejeli tudi informativne izračune novega katastrskega dohodka. To bi kmetijskim gospodarstvom obenem omogočilo, da se pravočasno odločijo za najprimernejši način obdavčitve v letu 2014. Več na www.dnevnik.si.

Kmetje napovedujejo upor, če se z vlado ne dogovorijo glede katastrskega dohodka

Novi izračuni katastrskega dohodka, ki bi ga morali kmetje plačati v letošnjem letu, so previsoke, so povedali na današnji novinarski konferenci KGZS v Renčah. Najbolj so se katastrski dohodki povišali za vinogradnike in sadjarje, katerih večina je na Primorskem. Če ne bo dogovora z vlado, kmetje napovedujejo upor. Več na www.dnevnik.si.

Sneg, zmrzal in sol so na cestah naredili za novih 40 milijonov škode

Izjemne snežne padavine in z njimi povezano zmrzovanje in tajanje so slovenskim cestam zadale hud udarec. Direktor direkcije za ceste Gregor Ficko si ne predstavlja, kaj bo, če se taka zima ponovi. Kumulativne škode na cestah je za 82 milijonov evrov, minister Samo Omerzel pa je že priznal, da denarja ni niti za pokritje 16 milijonov evrov dodatnih stroškov za zimsko službo. Letošnja zima je bila med najhujšimi, z največ snega v zadnjih petdesetih letih. Sol je poškodbe samo še povečala. Sicer pa je bilo najhuje na Dolenjskem, malo manj hudo v Osrednji Sloveniji, načelno najbolj ugodno je bilo na Primorskem, srednje pa na Štajerskem, pravi Suzana Svetličič iz DRI. Za odpravo najhujših poškodb bi potrebovali 250 milijonov evrov, kolikšen pa je bil strošek te zime, je težko določiti. Škoda pač ni hipna, meni Ficko, je posledica predhodnega stanja. Letošnja zima je morda prispevala polovico 82-milijonske škode. Več na www.delo.si.

Do kolesarjev prijazna mesta

»Utopija je, da bi kolesarske steze vodile povsod, pomembno pa je, da so z njimi povezana vsaj glavna središča upravnih, izobraževalnih, zdravstvenih in drugih javnih centrov,« je na seminarju Kako do kolesarjem prijaznih mest dejal Andrej Klemenc. Seminar so pripravili v okviru evropskih projektov CHAMP in Mobile 2020, v okviru katerih preučujejo in nadgrajujejo kolesarske politike in ukrepe na področju kolesarjenja v mestih ter širijo znanja o dobrih praksah projektiranja kolesarskih površin. Več na www.delo.si.

Kolesarji3

Pilotski projekt za brezdomce končan

Po nedavni anketi je v Sloveniji kar 77.000 ljudi, ki so ali jim grozi, da bodo postali brezdomci oziroma uvrščeni med »stanovanjsko izključene«. Ker zavetišča za brezdomce niso rešitev, so se Kralji ulice in ljubljanski stanovanjski sklad lotili zanimivega pilotskega projekta. Na tiskovni konferenci na mestnem stanovanjskem skladu so nam ob izteku poldrugo leto trajajočega projekta z naslovom »Pot do trajne in varne nastanitve za stanovanjsko izključene« predstavili svoje delo, ki ga je z donacijo finančno podprla tudi Švica in v katerem je sodelovala še nevladna organizacija Stiftung Domicil iz Züricha. Podrobnosti bodo s 14 referati sicer predstavili v četrtek, ko bo na Magistratu konferenca o tej problematiki, je pa direktor ljubljanskega stanovanjskega sklada Sašo Rink že ob napovedi tega dogodka dal vedeti, da gre za primer dobrega in uspešnega sodelovanja med nevladnimi organizacijami in javnim skladom. Z njim so namreč dosegli boljše rezultate, kot bi jih v primeru samostojnega ali izoliranega delovanja vsakega od njih. Več na www.delo.si.

Ureditev Špice čaka na denar, ki ga ni

Na Špici, ki zadnja leta predvsem v toplih mesecih postane priljubljeno zbirališče prebivalcev in obiskovalcev Ljubljane, tudi letos ne bo gostinske ponudbe. Občina nad iskanjem gostinca sicer še ni obupala in nov razpis napoveduje za letos. Zadnji razpis za oddajo gostinskega vrta na Špici je občina objavila lansko pomlad, a neuspešno. Pred tem je poskušala že trikrat, prvič oktobra 2010 in še dvakrat leta 2011, in čeprav je ceno mesečnega najema z začetnih šestih tisočakov na koncu spustila na dobrih 1900 evrov (poleg tega je nekoliko zmanjšala predvideno površino lokala), zanimanja ni bilo. Več na www.delo.si.

Četrtna skupnost vabi na moščanski dan sosedov

Svet Četrtne skupnosti Moste vabi na moščanski dan sosedov, ki bo jutri od 17.30 na dvorišču TE – TOL v Mostah. Sporočajo, da bo prireditev ob vsakem vremenu. Organizatorji obljubljajo bogat kulturni program, odvile se bodo tudi številne delavnice. KUD Mladost in Srednja šola za gostinstvo in turizem Ljubljana se bosta predstavila s kulinaričnimi dobrotami. Namen prireditve je, kot sporočajo organizatorji, »krepitev in vzpodbujanje druženja med sosedi, povezovanje ljudi, zmanjšanje odtujenosti, osamljenosti ter večanje razumevanja med ljudmi, ki živijo za sosednjimi vrati, pa se pravzaprav ne poznajo«. Več na www.delo.si.

Na zapuščenih zemljiščih znova vse več gredic

Ko je vrtičkarstvo pred desetletji postalo priljubljeno tudi v prestolnici, so Ljubljančani svoje gredice takrat okopavali na do tedaj zapuščenih zemljiščih za Bežigradom in v Šiški ter v Podutiku, na Žalah in v Štepanjskem naselju, vrtičkarske cone pa so bile tudi v Dravljah in Črnučah. Prav med črnuškim mostom in štajersko vpadnico se je na levem bregu Save tako razprostiralo več kot 1000 vrtičkov. Vendar številni vrtičkarji za Savo niso obdelovali le zemlje, temveč so ob gredicah postavili tudi prostorne vrtne ute in lope, ki so ponekod prerastle v prave vikendice, nekateri so za visokimi betonskimi ograjami ob koncu tedna prirejali piknike, včasih pa se je kdo v kakšni hišici tudi naselil. Čeprav so pred petimi leti mestne in državne oblasti porušile večino nelegalnih objektov, ki so jih ob svojih gredicah za Savo postavili vrtičkarji, se ti v Črnuče vračajo in znova obdelujejo tamkajšnjo zemljo, le graditi si ne upajo. Več na www.dnevnik.si.

Gredice_Ljubljana

Sosesko v Šiški bo gradil Mijaks

Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana je končno izbral zasebnega partnerja, ki bo zgradil oskrbovana stanovanja v Šiški. To bo počela družba Mijaks investicije, ki je s skladom sodelovala že pri gradnji oskrbovanih stanovanj v Murglah. Izbrana družba bo morala v skladu z javno-zasebnim partnerstvom zagotoviti denar za projektiranje in gradnjo 54 oskrbovanih stanovanj, poleg tega pa bo morala prevzeti njihovo upravljanje. Po pogodbi bo stanovanjskemu skladu pripadlo deset stanovanj, preostala pa bo direktor Mijaks investicij Miha Jarc lahko prodal na trgu. Več na www.dnevnik.si.

Prostorski načrt za manjši Kolizej do konca leta

Občina je na zahtevo Kranjske investicijske družbe začela nov postopek priprave prostorskega načrta za območje Kolizeja. Gabariti so znani: novogradnja ne bo smela biti višja od 30 metrov. Akt naj bi bil pripravljen do konca leta, toda glede na slabo finančno stanje investitorja je vprašanje, ali lahko potem pričakujemo začetek gradnje. Na začetku leta smo poročali, da se je občina na pobudo investitorja, Kranjske investicijske družbe (KID), lotila novega postopka priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), ki je obsegal le manjši del območja (na katerem bi zgradili stanovanjske vile). Aprila je ta sklep razveljavila in začela postopek priprave OPPN za celotno območje. Več na www.delo.si.

MOL bo sofinancirala prenovo fasad in streh

Na mestni razpis, namenjen sofinanciranju obnove stavbnih lupin v okviru programa Ljubljana – moje mesto za obdobje 2014–2017, so se v predvidenem roku prijavili lastniki 28 spomeniško zaščitenih stavb. Največ jih je iz mestnega središča. Po številu prijav izstopajo lastniki stavb s Kongresnega trga. Na razpis so se prijavili tisti iz hiš s številkama 6 in 7, pa tudi vogalnih zgradb Kongresni trg 4-Wolfova 14 in Dvorni trg 1-Kongresni trg 11, kjer deluje picerija Ljubljanski dvor. Občina je za sofinanciranje celovite obnove uličnih pročelij in streh v svoji blagajni za leto 2014 predvidela približno milijon evrov, za preostala leta pa bo vsoto določila z vsakokratnim proračunom. Več na www.delo.si.

Junija začetek gradnje garaže Kozolec II

Gradis G bo junija začel kopati gradbeno jamo za podzemno garažo Kozolec II z 249 parkirnimi prostori. Nad njo bo še velik trg s paviljonom. Projekt, ki ga kot javno-zasebno partnerstvo vodita ZIL Inženiring in MOL, bo končan prihodnjo jesen. To je bistvo odgovora, ki sta ga skupaj pripravila ZlL Inženiring in občinska služba za razvojne projekte in investicije. Delo naj bi steklo prihodnji mesec, takoj po podpisu pogodbe obeh sopartnerjev s podjetjem Gradis G kot izvajalcem gradbeno-obrtniških in inštalacijskih del. Hkrati je bil to pritrdilni odgovor, ko smo soinvestitorja vprašali, ali nedavni odhod arheologov, ki so na območju načrtovane garaže izkopavali arheološke ostaline v letih 2010, 2011 in letos, pomeni skorajšnji začetek gradnje. Več na www.delo.si.

Kozolec II_Ljubljana

O bežigrajskem stadionu znova ministrstvo

Saga z okoljevarstvenim soglasjem za gradnjo novega stadiona za Bežigradom se bo vlekla vsaj še nekaj mesecev. Investitor se je namreč pritožil na odločitev Arsa. Družba Bežigrajski športni park (BŠP) se je kot investitor pritožila na odločbo agencije za okolje (Arso), ki je zavrnila vlogo za izdajo okoljevarstvenega soglasja za gradnjo novega stadiona. Kot so sporočili z Arsa, so pritožbo prejeli 13. maja, 16. maja pa so jo poslali stranskim udeležencem, ki se morajo o njej izreči v 15 dneh od prejema. »Nato bo Arso pritožbo odstopil ministrstvu za kmetijstvo in okolje v pristojno reševanje. Rok za odločitev organa druge stopnje ni določen,« je sporočila Verica Vogrinčič z agencije. Več na www.delo.si.

Bo inšpekcija prepovedala predelavo v Vevčah?

Prvi junij je dan, ko naj bi se Moščani po 22 letih znebili Papir Servisa v ulici Pod ježami, hkrati pa bi v Vevčah »na polno« začel delovati tja preseljeni obrat. Ali bo, pa je vprašanje, saj za obratovanje na Vevški 52 nima veljavnega okoljevarstvenega dovoljenja. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je »pod hudim pritiskom«, saj več civilnih iniciativ iz ČS Polje in organizacija Alpe Adria Green od njega zahteva, da odloči, ali 21. februarja letos izdano okoljevarstveno dovoljenje (OVD) za obrat Papir Servisa v Vevčah ostaja v veljavi ali ne. Vevčanom, ki so zaradi njega pripravili že dva protesta proti prihodu obrata v prostore Seta in so se pravočasno pritožili na OVD (8. marca), mora namreč odgovoriti, ali jim priznava status stranskih udeležencev v postopku njegovega pridobivanja ali ne. Ker je po 66 dneh od vložitve pritožbe od njih zahtevalo le, naj dopolnijo »pomanjkljivo« pritožbo, so ga ti obtožili, da namerno zavlačuje postopek in Papir Servisu kupuje čas, da bi na novi lokaciji uredil manjkajoče ali pomanjkljivo opremljene prostore ter infrastrukturo. Več na www.delo.si.

Za izlaški bazen bodo še naprej skrbeli občani

Potem ko na zagorski občini nad začetkom serije čistilnih akcij kompleksa Medijskih toplic, ki so se jih lotili krajani sami, najprej niso bili navdušeni, so kasneje prostovoljce podprli, nato pa je župan Matjaž Švagan pisal lastniku hotelsko-bazenskega kompleksa, Poslovnim sistemom Zupanc (PSZ), da bi občina zunanji kompleks bazenov brezplačno najela za dobo najmanj 5 let. Švagan namreč dvomi, da čistilne akcije Izlačanov in drugih prostovoljcev vodijo do odprtja bazenskega kompleksa za javnost, »saj gre za tehnično zahteven projekt«, občina pa bi, kot je zapisal v pismu lastnikom, lahko strokovno in odgovorno pristopila k reševanju problema in zagotovila obratovanje bazena po vseh veljavnih standardih in predpisih. Več na www.dnevnik.si.

Čistilna akcija_Medijske toplice

Romom grozi rušenje in preselitev

Rome v naselju Dobruška gmajna skrbi, da bo načrtovana gradnja čistilne naprave povod za rušenje njihovih nelegalnih bivalnih prostorov, v katerih živijo že nekaj desetletji. Lastnica zemljišč Kmetijska zadruga (KZ) Krka bo namreč vztrajala pri preselitvi Romov na drugo lokacijo. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) je marca izdalo sklep o sofinanciranju projekta z imenom Komunalna ureditev poslovne cone GTC Škocjan. Naložba bo stala 2,8 milijona evrov in ga bo z dobrim milijonom evrov sofinanciral tudi Evropski sklad za regionalni razvoj. Vsi objekti skupaj s čistilno napravo za 1800 populacijskih enot, vodovodom, kanalizacijo in dovozno cesto morajo biti zgrajeni do konca prihodnjega leta, zato namerava škocjanska občina začeti graditi že poleti. Več na www.delo.si.

Strasti bosta mirila Vontova in Baluh

Zgodba naselja Dobruška vas v občini Škocjan, kjer živi kakšnih 300 Romov, se zapleta. Kot smo že poročali, naj bi občina na tistem območju še letos začela 2,8 milijona evrov vredno gradnjo komunalne infrastrukture za potrebe bodoče poslovne cone, kar naj bi trajalo do jeseni 2014. Zdaj pa se je izkazalo, da je tudi Kmetijska zadruga (KZ) Krka za svoja zemljišča, na katerih leži večji del nelegalnega romskega naselja, našla potencialnega kupca. To pomeni, da bi se morali Romi čim prej izseliti. Kam, ne ve nihče. Občina zanje nima primernega zemljišča, ga pa ima KZ Krka, ki bi ga občini ali Romom ponudila v odkup. Kje naj bi bilo to zemljišče, ne v KZ ne na občini ne želijo razkriti, znano je le, da naj bi bilo v drugi občini. Več na www.dnevnik.si.

Kupci čakajo nižje cene stanovanj

Družba GPG Inženiring ni imela sreče le pri prodaji svoje soseske Nokturno v Kopru, pač pa tudi soseske Jezero v Cerknici s 106 stanovanji, kjer je tudi dobri dve leti po začetku stečajnega postopka nad propadlim gradbincem še vedno neprodanih skoraj dve tretjini stanovanj. Na prvi dražbi so bila prodana le tri, na drugi pa štiri stanovanja. »Interes za stanovanja je zelo velik, vendar kar nekaj kupcev pričakuje v stečaju bistveno nižje cene. Kupcem težavo predstavlja tudi financiranje nakupa,« nam je pred tretjo dražbo, ki bo danes, v imenu stečajnega upravitelja Jožefa Pattyja povedala Tanja Cestnik. Več na www.dnevnik.si.

Konec leta 2014 proti morju nič več skozi Črnomelj

Skozi staro mestno jedro Črnomlja vsak dan pelje 10.000 do 13.000 vozil, ozki prehodi pa ne omogočajo normalnega pretoka, zato so prometni zamaški v Črnomlju stalnica že dolga leta. »Obvoznica pomeni veliko pridobitev tako za Črnomelj kot za vso Belo krajino, saj predstavlja razbremenitev mesta in hkrati hitrejši dostop tovornega prometa do poslovnih con in do meje s Hrvaško,« je zadovoljna črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič. Dela naj bi novomeški CGP začel junija, končal pa konec leta 2014. Več na www.dnevnik.si.

V nekdanji občinski stavbi zdaj brezdomci, smeti in iztrebki

V nekdanji občinski stavbi sredi Novega mesta, na Novem trgu 6, je še pred sedmimi leti delovala upravna enota. Zdaj stavba, katere lastnik je Hypo Leasing, razpada, v njej pa sredi nepredstavljive nesnage bivajo brezdomci in odvisniki. »Stanje objekta poznamo in nujne zadeve sproti saniramo,« zatrjujejo pri Hypo Leasingu, kjer pa rušenja več ne omenjajo. »Prizadevamo si za to, da bi objekt čim prej dobil aktivnega uporabnika, bodisi lastnika ali najemnika, in ga vrnil občanom v uporabo za skupno dobro.« Več na www.dnevnik.si.

Birokracija zavlekla gradnjo na 20 let

»Vendarle,« je pred skorajšnjim uradnim odprtjem male hidroelektrarne (MHE) Bukovlje na potoku Završnica dejal podjetnik Ciril Dolar. Po več kot dvajsetih letih prizadevanj sta s partnerjem Antonom Koseljem pričakala zagon nove naprave, ki bo na leto proizvedla za 350 gospodinjstev električne energije.Čeprav se je Slovenija za izkoriščanje obnovljivih virov energije opredelila že pred 15 leti, to podjetnikoma poti do MHE ni olajšalo. V MHE sta vgradila predvsem s slovenskim znanjem zasnovano in v Sloveniji izdelano opremo in tehnologijo. Po tem se projekt gradnje MHE precej razlikuje od zelo razširjenega modela vgrajevanja sončnih panelov za pridobivanje električne energije iz sončne energije, ki so večinoma izdelani v tujini (med večjimi proizvajalci je Kitajska), je poudaril Anton Koselj, ki je tudi predsednik društva MHE Gorenjska Sava, ki združuje 90 članov. Več na www.delo.si.

Mala hidroelektrarna_Bukovlje

O trasi plinovoda Južni tok Kranjskogorčani na referendumu?

V Kranjski Gori nasprotujejo ideji, da bi del plinovoda Južni tok potekal po njihovi dolini. Občinski svetniki se bodo jutri seznanili tudi s pobudo podžupana Jožeta Zupančiča o referendumu. Del plinovoda Južni tok po Sloveniji naj bi tekel tudi po Zgornjesavski dolini, čemur pa domačini že vse od prvih informacij o takšnih načrtih močno nasprotujejo. Podžupan občine Kranjska Gora Jože Zupančič bo na jutrišnji seji občinskim svetnikom predstavil pobudo, da bi tovrstne načrte Kranjskogorčani zavrnili kar na referendumu. Župan Kranjske Gore Jure Žerjav, ki sicer tudi sam močno nasprotuje umestitvi plinovoda v ta del Gorenjske, bi z referendumom sicer še nekoliko počakal. Več na www.dnevnik.si.

Kljub denarju EU naredili križ čez brv

Novo občinsko vodstvo se je odpovedalo gradnji brvi Lent–Tabor čez Dravo, čeprav je mariborska občina zanj že dobila odobrenih 2,8 milijona evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Ta denar naj bi pristojno ministrstvo vrnilo v kvoto za regijo. Ob starem mostu predvidena brv Lent–Tabor za pešce in kolesarje bi po ocenah stala 3,9 milijona evrov, Mestna občina Maribor (MOM) pa je s projektom uspešno kandidirala za evropski denar. Kot so sporočili z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, so ji odobrili 2,8 milijona evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Preostali del denarja bi morala MOM zagotoviti sama in prav pri tem se je zalomilo. Več na www.delo.si.

Načrtovana brv_Maribor

Žički dvor – sramota sredi mesta

Žički dvor, ki leži na odlični lokaciji na zahodnem delu Lenta med Lutkovnim gledališčem Maribor in Hišo Stare trte, propada. Zgradbe, ki so del tega velikega kompleksa, so prepuščene zobu časa. Polne so odpadkov, fekalij, v njem je videti zasilna ležišča, injekcijske igle in še marsikaj drugega. Že prejšnja mariborska občinska oblast se ni lotila obnove objekta, ki je pod spomeniškim varstvom in se zaradi tega ne sme porušiti, ampak ga je večkrat poskušala prodati. Propadajoči dvor bi lahko bil ena izmed reprezentativnih zgradb Maribora, ne pa sramota sredi centra. Več na www.vecer.com.

Žički dvor_Maribor

Stanovanjski sklad objavil dražbo

Devetinštirideset stanovanj, ob tem pa še eno zemljišče s stavbo je dal na prvo letošnjo javno dražbo Javni medobčinski stanovanjski sklad (JMSS) Maribor. Dražba bo 13. junija v prostorih Mestne občine Maribor, ogledi stanovanj pa so se začeli včeraj. Na seznamu – razpis je objavljen na spletni strani http://www.jmss-mb.si – so različno stara, v povprečju precej majhna stanovanja v različnih delih Maribora. Več na www.vecer.com.

Cestarji nameravajo zaščititi vidro

Z javnim naročilom je Direkcija republike Slovenije za ceste (DRSC) za gradnjo šmarske obvoznice izbrala litijsko podjetje Trgograd s partnerskimi podjetji AGM Nemec, Leka in Rekon. Gradbena dela bodo začeli prihodnji mesec in bodo stala 2,8 milijona evrov, končana morajo biti na začetku leta 2015. Nobeno od neizbranih podjetji – Gradnje Boštanj, Gorenjska gradbena družba, Slemenšek, SGP Mesner, Strabag, Mapri proasfalt in CGP – se ni pritožilo. Podpis pogodbe bo na gradu Bogenšperk sredi prihodnjega meseca. Direktor DRSC Gregor Ficko je za Delo povedal, da bo obvoznica v dolžini 1408 metrov stala osem milijonov evrov, pri čemer bo 4,2 milijona evrov prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj. Več na www.delo.si.

Celjani ne dajo platan pred Metropolom

Ob prenavljanju starega mestnega jedra je predvideno tudi podiranje štirih več deset let starih platan v Stanetovi ulici na trgu ob Mestnem kinu Metropol. Tem načrtom številni Celjani nasprotujejo. Na dveh izmed štirih platan pred Mestnim kinom Metropol na manjšem trgu v Stanetovi ulici so se včeraj pojavili napisi »Stop sekanju, Nove sadike = 2000 EUR«, na platanah pa so privezani še manjši listki s poučnim besedilom o koristnih učinkih mestnih dreves. Več na www.delo.si.

Platane pred Metropolom_Celje

Ajdovcem nova šola, Idrijčanom cenejši vrtec

Po treh letih neprijetnih naključij, stečajev in zapletov s financiranjem se bo gradnja nove osnovne šole Danila Lokarja v Ajdovščini letos vendarle začela. Predvsem jo težko čakajo učitelji, učenci in njihovi starši, saj se zaradi slabe konstrukcije stare šole ob vsakokratni burji bojijo za varnost. Po propadu domačega gradbinca bo šolo v 20 mesecih zgradilo novomeško podjetje Begrad in če bo šlo brez zapletov, se bodo učenci vanjo vselili v začetku šolskega leta2015/2016.

Za koprski Zeleni park 2 ni bilo interesa

V nekaj minutah se je včeraj na koprskem sodišču končala napovedana dražba enega dela stanovanjsko-poslovnega objekta Zeleni park 2 v Kopru, kjer je podjetje Prefabdva zgradilo več kot 4000 kvadratnih metrov poslovnih prostorov in 68 stanovanj, ki pa še niso povsem končana in zato nimajo uporabnega dovoljenja. Sodnica Asia Butinar je ugotovila, da nihče ni vplačal varščine, ki je znašala slabih 1,3 milijona evrov, in napovedala, da bo drugo dražbo razpisala enkrat konec avgusta. Če je bila izklicna cena zdaj 12,9 milijona evrov, bo na naslednji dražbi ta znesek manjši za polovico. Več na www.dnevnik.si.

Hotel Piran po prenovi tudi razburja

Prenovljeni hotel Piran bodo odprli 8. junija, še pred tem pa bo zavod za varstvo kulturne dediščine s posebno skupino ekspertov pregledal hotel in ugotovil morebitne spomeniškovarstvene ali druge pomanjkljivosti, ki naj bi nastale pri prenovi hotela. Majda Širca, vdova arhitekta Vojteha Ravnikarja, ki je zasnoval osrednji del hotelskega stavbišča, in konservatorka dr. Sonja Ana Hoyer sta javnosti posredovali informacijo, da je pri prenovi hotela »vse narobe«. Kot kaže, ne gre za napake, ki naj bi nastale na zgodovinskem, secesijskem delu stavbe, temveč predvsem za spremembe na Ravnikarjevem osrednjem delu hotelskega objekta. V piranski enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine so direktorici Jelki Pirkovič posredovali pobudo, da primer preuči strokovna skupina konservatorjev za arhitekturo 20. stoletja. Ta si bo izvedbo prenove ogledala predvidoma čez teden dni. Več na www.delo.si.

Prenovljeni Hotel Piran_Piran

Natečaj za skladišča soli razburil arhitekte

Območje skladišč soli v Portorožu, kjer se sol že nekaj let ne skladišči več, naj bi v naslednjih letih dobilo novo vsebino. Na piranski občini si želijo prostor nameniti kulturnim, turističnim in družbenim dejavnostim. Ker pa gre za izjemno pomemben prostor tik ob morju, ki ima velik prostorski in razvojni potencial, je občina javno pozvala ljudi, naj jim do 17. junija sporočijo njihove ideje. Najboljšo idejo bodo nagradili s 500 evri, predsednik komisije, ki bo izbrala najboljšo idejo, pa je župan Peter Bossman. Več na www.dnevnik.si.

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri