Kakovost dobra, dostop pa mora biti brezplačen
Evropska okoljska agencija je objavila poročilo o kopalnih vodah na več kot 22.000 območjih držav članic Evropske unije ter na Hrvaškem in v Švici, v katerem ugotavljajo, da se njihova kakovost izboljšuje. Kar 94 odstotkov odstotkov kopalnih voda ustreza minimalnim standardom kakovosti, na 78 odstotkov lokacij pa je kakovost celo odlična. Kakovost 48 slovenskih kopalnih voda je dobra, še zlasti na morju. Konec meseca bodo na Agenciji za okolje začeli novo vzorčenje, hkrati pa opozarjajo, da so vode in priobalna zemljišča javno dobro, zato vstopnin ne sme biti. Več na www.dnevnik.si.
V večjem delu Slovenije ni naravnih kopališč
Uradno so naravna kopališča urejena ob Blejskem in Bohinjskem jezeru, na Šobčevem bajerju, ob morju, Soči, Nadiži, Idrijci, Kolpi in Krki. Vsa so primerna za kopanje. Ob Savi, Dravi, Savinji, Ljubljanici in Muri kopališč uradno ni, čeprav je kopalcev veliko. Kopalna sezona ob morju se začne 1. junija in traja do 15. septembra, ob rekah in jezerih pa se začne 15. junija in traja do konca avgusta. Naravna kopališča, ki jih je 18, so vidno označena, praviloma ograjena in imajo upravljavca. Ob morju je 14 urejenih, tri so na Blejskem in eno na Šobčevem bajerju. Kopalnih območij brez upravljavca, kjer se obiskovalci kopajo na lastno odgovornost, je uradno 30. Več na www.delo.si.
Ceste propadajo, denarja za obnovo pa premalo
Za nujno sanacijo državnega cestnega omrežja bi potrebovali 82 milijonov evrov, za celovito sanacijo pa 250 milijonov. To je na strokovnem posvetu o poškodbah na voznih površinah povedala Suzana Svetličič iz družbe DRI upravljanje investicij. Direktor direkcije za ceste Gregor Ficko ocenjuje, da je približno polovica škode posledica letošnje zelo hude zime, pri drugi polovici pa gre za preneseno škodo. Škoda pa ni nastala samo na šesttisočkilometrskem omrežju državnih cest, temveč tudi na približno 32.000 kilometrih lokalnih cest, ki so tudi najslabše projektirane. Več na www.delo.si.
Slovenija je lepa, kjer se je ni dotaknila človeška roka
Pred časom je bil na strokovnem obisku v Ljubljani nemški kolega, ki dela na tamkajšnjem uradu pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja. Ko sva se po koncu njegovih predavanj v hotelu Lev dobila pred Namo, me je vprašal, kje je center mesta. Enostavno se ni mogel načuditi, da je ulica od Hotela Lev do Ajdovščine in dalje do Name del centra mesta in da hodi po ulicah ene od evropskih prestolnic. Na poteh po Sloveniji tudi sama vedno znova ugotavljam, v kako povprečno grajeni državi živimo. Več na www.delo.si.
V prvem četrtletju izdanih 24 odstotkov več dovoljenj za gradnjo stavb
V Sloveniji je bilo v prvem četrtletju izdanih 854 dovoljenj za gradnjo stavb, kar je 24 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, kažejo podatki državnega statističnega urada. Vse načrtovane stavbe naj bi obsegale nekaj manj kot 350.000 kvadratnih metrov ali za približno 30 odstotkov več kot v prvem četrtletju 2012. Več na www.dnevnik.si.
Država s 25-milijonsko pomočjo za projekt Emonika
Država bo pri projektu izgradnje Potniškega centra Ljubljana sodelovala s pomočjo v višini 25 milijonov evrov. Gre za pomoč, ki jo država daje investitorjem za tuje neposredne investicije, je ta teden povedal gospodarski minister Stanko Stepišnik. V Emoniki z odločitvijo o državni pomoči zaenkrat še niso seznanjeni. Minister Stepišnik je ob robu četrtkovega Osrednjeslovenskega foruma v Ljubljani za STA zatrdil, da država vseskozi sodeluje pri projektu Emonika. »Imeli smo precej sestankov z investitorjem, družbo Trigranit, gre za investicijo v višini 250, 300 milijonov evrov. Država bo pristopila k projektu, mora pa imeti projekt zaprto finančno konstrukcijo,« je dejal. Država se je odločila pri tovrstnih projektih v Sloveniji po Stepišnikovih besedah sodelovali zaradi ustanavljanja novih delovnih mest. »V Emoniki je sicer v začetni fazi predvidenih manj novih delovnih mest, kasneje pa jih bo veliko, zato se državi pri tem splača pomagati,« je pojasnil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo. Več na www.delo.si.
Ko nanese beseda na javni potniški promet, mnogim od jeze skočijo lasje pokonci. Razen poceni vozovnic za dijake in študente vlada pomembnejšega uspeha na tem področju nima pokazati. Medtem ko lastnik inovativnega podjetja Pipistrel Ivo Boscarol prihodnost premikanja velikega števila ljudi v kratkem času vizionarsko vidi v individualiziranem zračnem prometu, obstoječi javni prevoz potnikom nudi enake ali celo slabše povezave kot pred 40 leti. Tudi v zgodnjih sedemdesetih letih je recimo vlak od Novega mesta do Ljubljane potreboval uro in 37 minut, tako kot najhitrejši lokalni potniški vlaki danes. Za tri kilometre od Šiške do centra prestolnice pa v prometnih konicah mestni avtobus potrebuje celo tri četrt ure. Ne drži, da ljudje ne bi želeli uporabljati javnega potniškega prometa. To je dokazal lanskoletni novi sistem subvencioniranja mesečnih vozovnic za dijake in študente, s katerimi ti privarčujejo tudi do 150 evrov na mesec. Zaradi tega število potnikov v železniškem prometu ne pada več, temveč celo rahlo raste. Avtobusni prevozniki pa so začeli uvajati dodatne linije oziroma pogostejše prevoze na Gorenjsko, Primorsko, Koroško in v Prekmurje. Več na www.dnevnik.si.
“Čiščenje” štajerske avtoceste jeseni
Jeseni je začel Dars prvo fazo preurejanja najbolj obremenjenih cestninskih postaj z namenom “bistveno boljše pretočnosti in povečane varnosti prometa”. A strokovnjaki opozarjajo, da je pretočnost le za odtenek boljša, medtem ko je z vidika varnosti vse skupaj zelo vprašljivo. Vsekakor pa je adaptacija v dveh fazah dražja. Kljub visokoletečim januarskim napovedim bivšega ministra za infrastrukturo in prostor Zvonka Černača, da bodo vsi betonski otoki na čelnih cestninskih postajah na slovenskem avtocestnem križu odstranjeni do začetka letošnje turistične sezone, se to ne bo zgodilo. Zadnje tri naj bi adaptacijo dočakale jeseni. Več na www.dnevnik.si.
Občina naj od obljub preide k dejanjem
Odgovor uradnikov na pobudo občana, naj občina ukrepa in zagotovi večjo varnost za pešce na prehodu, kjer sta prejšnji teden življenje izgubili dve dekleti, je razburil marsikoga. Nevladne organizacije pozivajo, naj občine takoj začnejo izvajati ukrepe za umirjanje prometa. Prometna nesreča v Slovenčevi ulici, kjer je voznik, pijan in pod vplivom drog, na prehodu za pešce do smrti povozil peški, je bila povod za množico razprav o prometni varnosti, spremembah zakonodaje in vozniški kulturi pri nas. Nekateri so znova opozorili na evropsko državljansko pobudo za omejitev hitrosti vožnje v naseljih na 30 km/h, tisti, ki živijo v bližini Slovenčeve in se v okolici kraja, kjer se je nesreča zgodila, večkrat sprehajajo, pa so razmišljali tudi o možnostih izboljšanja varnosti prav na tem območju. Več na www.delo.si.
Janković: Razkopan bo dobršen del mesta
»Krištof Mlakar, direktor družbe Vodovod-Kanalizacija, bo s svojimi sodelavci razkopal dobršen del Ljubljane,« je na včerajšnji tiskovni konferenci sporočil župan Zoran Janković in med novinarje razdelil časovni načrt gradnje komunalne infrastrukture v mestu. To je prvi tak (javni) dokument, odkar je Janković prevzel vajeti ljubljanske občine. Takšne časovne načrte je predstavil samo v prvi predvolilni županski kampanji, ko je napovedal 22 (velikih) projektov. V tokratnem je natančno navedeno, kdaj naj bi se katera dela pri gradnji komunalnega omrežja začela, ta pa obsegajo tudi ureditev plina, elektrike, javne razsvetljave, prav tako prenovo cest, kjer bodo dela potekala. Več na www.delo.si.
Ljubljana s tretjega mesta napada Bristol in Bruselj
Dvanajstčlanska delegacija MOL bo jutri v Bruslju poskušala prepričati žirijo, da si prav naše glavno mesto najbolj zasluži naslov zelene prestolnice Evrope za leto 2015. Ljubljana se je med štiri finaliste tekmovanja uvrstila s tretjo najboljšo oceno. Za naslov zelene prestolnice Evrope se bo Ljubljana pomerila z Bristolom, Brusljem in Glasgowom. Ta mesta je strokovna komisija med osmimi prijavljenimi mesti na podlagi 12 kriterijev ocenila najbolje. Za vsako od področij so morali kandidati predstaviti stanje, opisati ukrepe v zadnjih desetih letih, dolgoročne cilje in načrt za njihovo uresničitev ter navedbe podpreti z dokumenti. Več na www.delo.si.
Bi mesto z nazivom postalo bolj zeleno?
Po dveh neuspehih v preteklih letih je šlo v tretje bolje in letos se je Ljubljana prebila med finaliste za naziv zelene prestolnice Evrope. Ali bo leta 2015 nosila to okoljsko priznanje, pa bo v veliki meri odvisno od jutrišnje predstavitve njene vizije. Ta naslov si sicer želijo še Bristol, Bruselj in Glasgow. Več na www.dnevnik.si.
Brez posegov v kmetijska zemljišča
Mestna občina Ljubljana mora v skladu z zakonom o prostorskem urejanju vsaki dve leti preverjati pobude občanov in ugotoviti, ali te izpolnjujejo pogoje za spremembe in dopolnitve izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta. Zato bo občinski oddelek za urejanje prostora do 20. junija zbiral pobude in predloge za spremembo občinskega prostorskega načrta. Na mestni občini si želijo, da bi občani svoje pobude in predloge posredovali prek posebnega portala za oddajo pobud, ki je dostopen prek občinske spletne strani. Občani pa lahko svoje pobude zapišejo tudi na poseben obrazec in jih po pošti posredujejo pristojnemu oddelku. Več na www.dnevnik.si.
Stanovalci Ljubljane odslej do dveh dovolilnic
Lisice so tudi uradno zgodovina, druga parkirna dovolilnica za stanovalce pa realnost. Cene pokritih parkirišč P+R (parkiraj in se odpelji) bodo prepolovljene, a šele v prihodnjih tednih. Te spremembe je prinesel novi odlok o urejanju prometa v MOL, ki velja od sobote. Odlok je tako tudi uradno odpravil ukrep nameščanja lisic na nepravilno parkirane avtomobile. Hkrati je začelo veljati določilo, ki prebivalcem območij, kjer je parkiranje plačljivo, omogoča pridobitev dveh parkirnih dovolilnic na stanovanje. Izjema so stanovalci ožjega mestnega središča, kjer ostaja omejitev ene dovolilnice na stanovanje (med Trgom OF ter Masarykovo, Njegoševo, Roško, Karlovško, Zoisovo, Aškerčevo, Bleiweisovo in Tivolsko). Več na www.delo.si.
Dobra novica za kolesarje, slab dan za okoliške stanovalce
Poleg Dolenjske ceste letos načrtujejo še ureditev kolesarske steze na Kajuhovi pri Ljubljanici ter ob Rozmanovi ulici, prav tako bodo uredili krajše odseke na Cesti za Gradom, ob Litijski, ob Hradeckega in pri Hrvatskem trgu. Je pa nekaj hude krvi pri okoliških stanovalcih povzročilo včerajšnje, po njihovih besedah nenapovedano betoniranje, zaradi česar precej ljudi ni moglo z avtomobilom s svojega dovoza. Več na www.delo.si.
Zlata ladjica prihodnje leto ne bo več grdi raček
Razpadajočo hišo na Jurčičevem trgu 1, ki jo Ljubljančani zaradi gostinskega pritličnega lokala poznajo kot Zlato ladjico, bodo temeljito prenovili prihodnje leto. To je zagotovila Marjanca Drame, izvršna direktorica investicijske družbe AG. Drametova in Aleš Musar, eden od treh direktorjev podjetja ST – Hammer in predsednik direktorskega odbora družbe za upravljanje Moneta, ki upravlja istoimenski sklad (ta pa je večinski lastnik družbe AG), sta povedala, da je omenjena investicijska družba objekt odkupila od prejšnjih lastnikov. Kot je jasno iz prodajne informacije izpred štirih let, je bilo pritličje hiše na Jurčičevem trgu 1 v lasti podjetja Finira, prvo, drugo in tretje nadstropje ter podstrešje pa v lasti družbe Sivent. Več na www.delo.si.
Trubarjeva cesta v središču prestolnice je danes bolj ali manj prehodna ulica, po kateri vsi hitijo in le redki upočasnijo korak. Da vsaj enkrat v tednu ne bi bilo tako in bi ta ulica zaživela, so se že lansko jesen lotile njenega oživljanja članice kulturnega društva Prostorož, zaradi pozitivnih odzivov tako trgovcev kot mimoidočih pa bodo sredino Trubarjevo zeleno tržnico nadaljevale tudi letos. Več na www.dnevnik.si.
Tudi letos pestro pod krošnjami
Po četrtkovem dnevu soseda, pri katerem niso sodelovali samo Taborjani, ampak tudi institucije iz širše okolice te ljubljanske četrti, je bilo na Taboru pestro tudi minulo soboto – tokrat pod zelenimi krošnjami tamkajšnjega parka. Mize, odeje in stojala, polna odvečnih stvari iz domačih omar ter prašnih podstrešij in kleti so vabile radovedneže, da postanejo njihovi novi lastniki. Ponudba je bila precej pestra – od usnjenih drsalk, likalnikov do kabrioleta, dodatno so jo popestrile še stojnice umetniškega sejma, na katerih so unikatne izdelke ponudile mlade oblikovalke. Obenem se je zgodila še zelemenjada, na kateri so si ljubitelji vrtičkanja izmenjali semena, sadike, recepte in izkušnje s svojih vrtov, kolektiv Trapez pa je celotno dogajanje zaokrožil s pestro kulinarično ponudbo od klapavic in belušev do palačink in vafljev iz več deset let starega pekača. Več na www.dnevnik.si.
Zelena oaza miru z znanstvenim pomenom
Onkraj Gruberjevega prekopa ob Ižanski cesti široko odprta vrtna vrata kar vabijo k vstopu v zeleno zaledje. Čeprav je Botanični vrt Univerze v Ljubljani na tem mestu že iz časa Ilirskih provinc, ga danes mnogi še vedno ne poznajo, medtem pa so nekateri v njem že odkrili svojo oazo miru. Vstop v botanični vrt je brezplačen, dva evra in pol pa je treba plačati za vstop v tropski rastlinjak, ki je njihova zadnja pridobitev. Več na www.dnevnik.si.
Razpis za zatiranje pelinolistne ambrozije
Občina se je odločila, da se bo spopadla z eno največjih rastlinskih nadlog. Pred kratkim je namreč objavila razpis za izvajalca, ki bi v tem in prihodnjem letu odstranil ali pokosil čim več rastišč alergogene pelinolistne ambrozije. Prijave na razpis bodo odpirali 31. maja, izvajalca pa bodo v primeru več ponudb izbrali s pogajanji, na katerih bo edino merilo za končni izbor najnižja cena. Za tako kratke roke se je odločila zato, ker je vezana na rastno obdobje ambrozije. Več na www.delo.si.
Kar tri četrtine občine Škofja Loka je plazovite
Le četrtina površine občine Škofje Loke je neplazovita, četrtina je zelo plazovita, na polovici pa so tudi možni plazovi, je razkrila karta ogroženosti občine Škofja Loka pred zemeljskimi plazovi. Z novo karto, ki jo je izdelalo podjetje Geoinženiring, bo mogoče bolj učinkovito izvajati nadaljnje prostorsko planiranje, najpomembnejše ugotovitve pa bo mogoče prebrati v brošuri, ki jo bodo v enem mesecu prejela vsa gospodinjstva v občini Škofja Loka, je napovedala vodja oddelka za okolje in prostor na občini Škofja Loka Tatjana Bernik. Več na www.delo.si.
Kranjska avtobusna postaja zaenkrat še ostaja maketa
Mestna občina Kranj (MOK) bo izbrala novega koncesionarja, ki bo opravljal prevoze mestnega prometa. Nadaljevali bodo ukrepe za povečevanje uporabe javnega prevoza, medtem pa nova avtobusna postaja še vedno ostaja le na papirju, saj občina za gradnjo nima denarja. Več na www.delo.si.
Računsko sodišče negativno o mariborskih radarjih
Računsko sodišče je Mestni občini Maribor izreklo negativno mnenje v zadevi javno-zasebnega partnerstva za projekt z radarji med letoma 2010 in 2012. Kot je razvidno iz revizijskega poročila, občina ni poslovala v skladu z več predpisi. Sodišče tako zahteva predložitev odzivnega poročila, izdalo pa je tudi priporočilo za boljše poslovanje občine. Računsko sodišče je revidiralo pravilnost poslovanja Mestne občine Maribor v delu, ki se nanaša na javno-zasebno partnerstvo za projekt Nadgradnja in avtomatizacija cestnega prometa v občini za obdobje od 1. januarja 2010 do 30. novembra 2012. Več na www.delo.si.
Šoltes: Projekt mariborskih radarjev slabo pripravljen
Projekt Mestne občine Maribor javno-zasebnega partnerstva v zvezi z radarji je bil slabo pripravljen in izveden, odločitev občine pa ni temeljila na pravih argumentih, so ključna sporočila računskega sodišča pri izreku negativnega mnenja občini. Predsednik sodišča Igor Šoltes pravi, da gre za še en primer neuspešne prakse javnega naročanja. Prav tako je bil po ugotovitvah sodišča projekt finančno izredno tvegan in negotov. Ob tem je Šoltes spomnil, da je vrednost projekta narasla s slabih pet na slabih 30 milijonov evrov. V reviziji je sodišče ugotovilo številne nepravilnosti. Več na www.delo.si.
Pri radarjih so vsi amaterji v primerjavi z Mariborom
Vse mestne občine skupaj imajo za lovljenje prehitrih voznikov petkrat manj radarjev, kot jih je župan Franc Kangler postavil v Mariboru. Prekrškovni organi občin lahko izvajajo meritve hitrosti od spremembe zakonodaje leta 2010. Lokalne skupnosti so se na to odzvale različno. V največjem slovenskem mestu imajo dva občinska radarja, ki ju uporabljajo od začetka leta 2010 in sta nameščena v službenih vozilih mestnega redarstva. Prekrškarji so lani v ljubljanski proračun prispevali rekordni znesek v višini 1,81 milijona evrov, kar presega seštevek plačanih glob za prekrške, storjene v letih 2010 in 2011 v višini 1,64 milijona evrov. A ljubljanski primer kljub visokemu vplačilu v občinski proračun krepko zaostaja za mariborskim. Revolt Mariborčanov je bil razumljiv, pravi nekdanji prometni policist, zdaj pa svetovalec za odnose z javnostjo mariborskega župana Bartolo Lampret: »Ti radarji nimajo nič skupnega s težnjo po boljši prometni varnosti. Niti enega niso postavili pred šolo.« Več na www.delo.si.
Komentar Tomaža Klipšteterja: Občina bo morala prej ali slej za radarje nekaj plačati
Računsko sodišče je ugotovilo, da je bil projekt javno-zasebnega partnerstva Mestne občine Maribor v zvezi z radarji slabo pripravljen in izveden. V reviziji je sodišče ugotovilo številne nepravilnosti. Kaj je šlo pri mariborskih radarjih narobe, kakšen vpliv bo imelo negativno mnenje računskega sodišča na odškodninske zahtevke Iskre sistemov in ali bi moral Fištravec tožiti Kanglerja? Prisluhnite komentarju Dnevnikovega dopisnika Tomaža Klipšteterja. Več na www.dnevnik.si.
Vodstvo MOM v tem trenutku ne razmišlja o nadaljevanju projekta Maks ob Ruški cesti, kjer zeva ogromna jama, ne v celotni ne v polovični obliki. Ljubljanski arhitekturni biro Sadar + Vuga od Mestne občine Maribor (MOM) in občinske družbe ZIM, zasnove in vodenje investicij, d.o.o., ter njene hčerinske družbe ZIM Gradnje, d.o.o., zahteva poplačilo dolga oziroma stroškov v višini skoraj 650 tisoč evrov, ki naj bi jih imeli z načrtovanjem razvpitega Mariborskega kulturnega središča (Maks). Omenjeni biro je z družbo ZIM sklenil samostojno podjemno pogodbo o projektiranju, med pogodbenima partnerjema pa je nato nastal spor o plačilu za opravljeno delo, zato je biro vložil tožbo. Več na www.vecer.com.
V razvpiti mariborski jami pili kavo
Občinsko podjetje ZIM je obviselo na projektu kulturnega središča, ki si ga je izmislil Tomaž Pandur, udejanjiti pa ga je hotel Franc Kangler. Andrej Fištravec pa je projekt Maks pokopal. Kdor se je v torek opoldne sprehodil po mariborski Ruški cesti in pogledal v gradbeno jamo, ki je bila izkopana za gradnjo razvpitega Mariborskega kulturnega centra (Maks), je opazil nekaj nenavadnega. V »epicentru« jame si je skupina moških postavila omizje in je tam sproščeno kramljala ob pitju kave in grizljanju peciva. Več na www.dnevnik.si.
Za novo UGM že 2,6 milijona evrov
Kot nacionalno pomembno prioriteto je novo UGM na nedavnem obisku v Mariboru izpostavil tudi minister za kulturo Uroš Grilc. Najbolj realno je pričakovati, da bo galerija ostala na sedanji lokaciji v Strossmayerjevi ulici, čeprav je novo občinsko vodstvo razmišljajo tudi o selitvi v prostore nekdanje SDK na Trgu Leona Štuklja, kamor so želeli umestiti tudi že Knjižnico Rotovž. MOM je med letoma 2010 in 2013 za investicijo v gradnjo nove UGM namenila že 2,6 milijona evrov, ta sredstva pa so bila porabljena za pripravo investicijske dokumentacije, projektne dokumentacije, nakup zemljišča, izvajanje tehničnega svetovanja in financiranje stroškov zalog v skladu s sklenjeno sofinancersko pogodbo z družbo ZIM. Več na www.vecer.com.
Manjšim tržnicam dati več pomena
Na tržnici Tabor so zamenjali vse luči, prepleskali strope, namestili pa bodo tudi nove mize. Čeprav je na manjših tržnicah v mestni občini Maribor, ki so zunaj strogega središča mesta – to so tržnice Kidričev trg, na Taboru, Greenwichu, Teznem ter pri pokopališčih Pobrežje in Dobrava – ponudbe in potrošnikov občutno manj kot pred desetletji, ostajajo te nepogrešljiv del posameznih mestnih četrti oziroma krajevnih skupnosti. In to kljub temu da vse niso najbolj urejene ali celo klavrno propadajo. Za boljšo obiskanost je treba manjše tržnice najprej obnoviti in zagotoviti dovolj pestro ponudbo, da bo pritegnila kupce. Več na www.vecer.com.
Direktor Snage Ivan Hajnšek je v minulih dneh novemu občinskemu vodstvu predstavil težave, s katerimi se srečujejo pri urejanju osrednje mariborske tržnice. Z direktorjem mestne uprave Markom Žulo sta govorila o možnih rešitvah glede problematične strehe. “Mestna občina Maribor si prizadeva za pokritje tržnice s streho, s čimer bi zagotovili boljše pogoje za delovanje, tako za branjevke in branjevce kot za obiskovalce tržnice. Več na www.vecer.com.
Tekma za košnjo mariborskih parkov
Trata v parkih raste, čeprav razpisa za uprav-ljavca zelenih in parkovnih površin v Mariboru še ni – so pa že interesenti za koncesijo. Ob vse glasnejšem negodovanju Mariborčanov so se na Mestni občini Maribor (MOM) zganili in Nigradu naročili pokositi in urediti zanemarjeni Mestni park, Komunalnim storitvam Pobrežje pa Magdalenski park. In to samo dan prej, preden bi se ju samoiniciativno lotila Ozara. Zdaj sta vsaj ta parka videti bolje, čeprav so bile po hitri košnji v deževnem obdobju v Mestnem parku takšne zaplate blata, da so se obiskovalci zgražali nad površnostjo koscev. Več na www.vecer.com.
Kock pred občino ne zamenjujejo iz varnostnih razlogov
Nigrad je včeraj za promet zaprl Ulico heroja Staneta pred mariborsko občino in začel izkopavati kocke v križišču z Mladinsko ulico. Mnenje, ki je hitro zaokrožilo po mestu, namreč da kocke pred občino menjavajo iz varnostnih razlogov, so v Nigradu demantirali. Kocke namreč zamenjujejo zaradi posedka v cestišču, preplastiti pa ne nameravajo celotne ulice, ampak zgolj desetmetrski odsek, ki ga bodo do ponedeljka, ko bo ulica ponovno odprta za promet, preplastili z asfaltno prevleko, obnovili pa bodo tudi talne oznake. Več na www.vecer.com.
»Če bo župan na naše igrišče poslal gradbene stroje, bomo svoje igrišče zavarovali tudi s fizično silo,« napoveduje predsednik Nogometnega kluba Plama Hektor Šepič. Župan pa odgovarja, da podaljšanje igrišča ni problem, le vrstni red gradnje je še stvar dogovora. Ilirskobistriškemu županu Emilu Rojcu prebivalci Podgrada in okoliških vasi očitajo, da ignorira potrebe in želje. Najbolj užaljeni in jezni, ker hoče župan vrtec graditi na njihovem nogometnem igrišču, ne da bi ga najprej podaljšali za del, ki bi bil pozidan, so v Nogometnem klubu Plama Podgrad. »Igrišče smo sami z udarniškim delom, gradili več kot 30 let. Če bo treba, bomo pripeljali kamione, lopate in krampe. To bo pravi kmečki upor!« napoveduje predsednik Hektor Šepič. Več na www.delo.si.
Začasnih sidrišč tudi letos ne bo v našem morju
Agencija RS za okolje je občini Piran po petih mesecih vendarle poslala pogoje, na osnovi katerih bi občina Piran lahko resneje začela priprave na postavitev začasnih sidrišč (privezovališč) v morju pri Fiesi. Toda zdaj je že gotovo, da županovim predvolilnim obljubam navkljub teh začasnih privezov tudi letos ne bo v Strunjanskem zalivu. Sezonska privezna mesta bi bistveno zmanjšala škodo, ki nastaja na morskem dnu zaradi sidranja plovil. Več na www.delo.si.
Novo središče Lucije namesto steze za karting
Marina Portorož želi v naslednjih letih s pomočjo tujih vlagateljev in piranske občine zgraditi novo središče Lucije s pripadajočimi stanovanji, novo termalno riviero in razširiti marino, da bi lahko privezovali tudi največja plovila. Naložba je ocenjena na okoli 100 milijonov evrov. Če bo šlo vse po načrtih, bi Marina Portorož že konec prihodnjega leta lahko začela urejati središče Lucije, kjer bi na zdajšnjem območju steze za karting zgradili nov zdravstveni dom, ki bi združil vse ambulante in zdravstvene storitve v občini, novo knjižnico, tržnico z različnimi lokali in poslovnimi prostori ter 120 stanovanj. Več na www.dnevnik.si.
