Grajeno okolje evropskih mest je treba nujno spraviti v formo, da bo energetsko fit za prihodnost. Takšno je prepričanje Urbactove delovne skupine »Energetska učinkovitost stavb v evropskih mestih«, ki raziskuje vlogo javnih služb pri energetski stavbni prenovi. Članek Retrofitting Our Way Out of recession, katerega avtorja sta Paul Ciniglio, trajnostni strateg, in Antonio Borghi, vodilni strokovnjak pri projektu LINKS, predstavlja prve ugotovitve te delovne skupine.
Strokovnjaki ugotavljajo, da igrajo javne službe v tej prenovitveni revoluciji pomembno vlogo, saj gre brez dvoma za enega bolj zahtevnih evropskih projektov, zlasti zaradi naložb, ki jih zahteva. Avtorja članka trdita celo, da gre na letni ravni za naložbo, ki je npr. v Veliki Britaniji enaka znesku, potrebnem za pripravo olimpijskih iger.
Evropsko prostorsko načrtovanje izrazito podpira prenovo obstoječih stavb, namesto da bi te podirali ali jih nadomeščali z novimi. Ustrezne politike na temo prenove so torej že oblikovane, zato je zdaj čas še za dejanja. Člani delovne skupine so prepričani, da predstavlja masovna energetska prenova kljub varčevalnim ukrepom najboljšo priložnost, da se EU izkoplje iz krize.
V članku Retrofitting Our Way Out of recession avtorja izpostavita štiri ključne usmeritve za uspešno energetsko prenovo Evrope, ki jim morajo pri narekovanju tempa slediti zlasti javne službe.
1. Povpraševanje po prenovi je potrebno spodbujati z ukrepi, ki jo bodo naredili privlačnejšo za lastnike stavb. Ponudba mora biti atraktivna in nastavljena tako, da bo ustrezala povpraševanju.
2. Problem energetske revščine je treba naslavljati resno. Zagotavljanje toplote milijonom gospodinjstev je spričo naraščajočih cen energije in stagnacije dohodkov izjemnega pomena.
3. Ključno je zagotoviti primerno dolgoročno in cenovno ugodno financiranje. Za pravilno delovanje tega financiranja je nujno istočasno usmerjati vedenje uporabnikov.
4. Delovna skupina kot pomembno točko energetske obnove evropskega grajenega okolja obravnava tudi evropsko urbano dediščino. Zgodovinske stavbe imajo visoko kulturno in identitetno vrednost, zato je njihova energetska obnova še posebej zahtevna in mora biti deležna posebne pozornosti.
Če želi ustvariti mesta prihodnosti, se mora Evropa ozreti nazaj k temu kar ima, k svojemu že zgrajenemu okolju, sta še prepričana avtorja.
Podobno kot delovna skupina »Energetska učinkovitost stavb v evropskih mestih« se z vprašanji energetske obnove ukvarjajo tudi pri projektu CASH, parterji katerega so kot odločilno zaznali zgodnje vključevanje javnosti v procese prenove.
Participacija meščanov je pomembna tudi pri energijski obnovi stavb
Izkušnje projekta CASH (Cities Action for Sustainable Housing), ki deluje v omrežju Urbact, kažejo, da je vključevanje stanovalcev v procese energijske prenove stavb izjemno pomembno. Predstavniki projektov v francoskem Echirollesu in danskem Sonderborgu so delili svoje izkušnje.
Alain Fayen, predstavnik lastnika socialnih stanovanj – Société Dauphinoise pour l’Habitat SDH: »Uspeh energetske obnove socialnih stanovanj je zelo pomemben, saj gre za zelo velika vlaganja in pogosto zajema financiranje iz javnih virov. Uspeh posega je odvisen od privolitve stanovalcev in zahteva participacijo stanovalcev pred, med in po prenovi. Stanovalce je treba vključiti pri sprejemanju odločitev, ki se tičejo prihodnosti njihovega doma. To ni vedno enostavno, saj smo lastniki nepremičnin pri izbiri načina energetske prenove omejeni s financiranjem. Toda, kjerkoli je to le mogoče, je potrebno zagotoviti participacijo stanovalcev.«
Carole Simard, namestnik župana mesta Echirolles: »Javni uslužbenci, ki so odgovorni za mestni proračun, namenjen energetski obnovi stavb, so pristaši zgodnjega vključevanja meščanov. V predelu Echirollesa, ki je bil nedavno energetsko obnovljen, so tako javni uslužbenci kot lastniki nepremičnin sodelovali s stanovalci, ki so predstavljali samo srce celotnega postopka. Kontinuirano delo s stanovalci je ključno. Pri tem je treba upoštevati tudi različne časovne okvire, v katerih razmišljajo posamezni deležniki. Stanovalci, za razliko od javnih uslužbencev in lastnikov nepremičnin, pričakujejo kratkoročne spremembe.«
Christian Eriksen, koordinator projekta Project Zero v Sonderborgu: »Zakaj je povezovanje z regionalno ravnjo pri strateškem energetskem načrtovanju pomembno? Najbolj problematičen pri zagonu strateškega energetskega načrta je njegov ekonomski aspekt. Za začetek projekta je potrebna zelo velika investicija; mi smo potrebovali več kot milijon evrov. Regija lahko tako pomaga pri zagotavljanju začetnega kapitala in odstranjevanju političnih ovir. Prisotnost regije lahko pomaga tudi pri usklajevanju skupne vizije različnih deležnikov – javnih organizacij in meščanov ter industrijskih partnerjev.«
Energetska stavba obnova je gotovo ena od priložnosti za zagon slovenskega gradbenega sektorja, ki se je v zadnjih letih skoraj popolnoma sesul, obenem pa dobra možnost za izboljšanje kakovosti življenja v slovenskih mestih. Nedavno je razpis za sofinanciranje obnove stavbnih lupin objavila Mestna občina Ljubljana v okviru projekta Ljubljana moje mesto. Prav tako aktualna sta tudi razpisa ljubljanskega stanovanjskega sklada in Ministrstva za infrastrukturo in prostor.
Več:
Retrofitting Our Way Out of recession – celoten članek v angleščini (PDF)
URBACT Tribune – v angleščini (PDF)
