Sosedje se vračajo na mestna dvorišča
Čeprav za medsosedske odnose v Sloveniji najbrž še vedno velja reklo, »naj sosedu krava crkne«, se v zadnjih letih potrjuje, da je sosed sosedu le lahko – sosed. V času skrhanih odnosov se v soseske vrača duh solidarnosti. To spodbujajo tudi s prireditvami, kakršen bo danes Dan soseda na Taboru v Ljubljani. Več na www.delo.si.
Vas kaj moti v mestu? S sosedom je marsikaj laže urediti
Vprašalnik Ljubljanapolisa: S krajinsko arhitektko o učinkih tesneje povezane soseske, sestankih na prostem in medvedih. Kako dobro poznate svoje sosede? Kako natančno poznate svojo sosesko? Nikdar dovolj. Torej pot pod noge. Lahko se kdaj pridružite tudi krajinski arhitektki Nataši Bučar Draksler na Urbanem sprehodu. In ne pozabite povabiti sosedov, skupaj se je zabavno potikati, spotoma pa se lahko še ob kaj obregnete. Več na www.delo.si.
Dan soseda za toplejšo sosesko
Poznate svoje sosede? Pa se tudi kdaj družite z njimi? Da bi vedno več ljudi na obe vprašanji odgovorilo pritrdilno in da bi soseska postala bolj topla, v ljubljanski četrti Tabor danes prirejajo dan soseda. To bo sicer že šesto sosedsko rajanje na pobudo četrtne skupnosti Center, ki pa se mu letos pridružuje rekordno število posameznikov in ustanov, ki delujejo na Taboru in njegovi okolici. »Predolgo smo se sosedje držali vsak zase,« so organizatorji v informativni knjižici nagovorili svoje sosede v želji, da bi se to spremenilo. Vsaj za en dan se bo zaspan in siv Tabor s širšo okolico prebudil z bogatim sosedskim programom. Svoja vrata bodo na stežaj odprli prav vsi muzeji s Tabora, veselo bo tudi na ploščadi med njimi – koreograf bo učil plesnih korakov, Kinodvor in Slovenska kinoteka bosta predvajala filme, zvečer pa bo koncert. Na potep vabijo tudi v Metelkova mestu. Več na www.dnevnik.si.
Na Taboru v Ljubljani bo danes že šesto leto zapored potekal Dan soseda, ki je nastal na pobudo četrtne skupnosti Center. S celodnevnim dogajanjem želijo povezati ljudi in ustanove, ki živijo oziroma delujejo v soseski. Letošnji program, razdeljen v štiri sklope, bo zelo obsežen. Osrednjo prireditev bodo pripravili na OŠ Toneta Čufarja. prizadevanja pri oživljanju četrti Tabor je letos podprla tudi Evropska unija. V projekt je vključenih še šest partnerjev iz Portugalske, Črne Gore, Francije, Nizozemske, Španije in Belgije, cilj projekta pa je opolnomočenje lokalnih skupnosti in posameznikov pri urejanju javnega prostora mest. Več na www.mladina.si.
Javni promet ni mimo ali adijo
Vlak je adijo, ker se lahko pelješ tam, kjer se z avtomobilom ne moreš. Avtobus je mimo, ker pelje mimo kolone stoječih avtomobilov. Z besednimi igrami na gigantskih plakatih želi ministrstvo za infrastrukturo in prostor opomniti na prednosti javnega potniškega prometa in spodbuditi k predlogom za njegove izboljšave. K pravilni rabi besed pa z interaktivnim kvizom, ki poteka na ljubljanskih avtobusih, poziva akcija Pazi na jezik Rotaract kluba Ljubljana. Težko bi bilo med vožnjo ne opaziti številnih plakatov, ki opozarjajo na udobnosti prevažanja z javnim potniškim prometom, ki pa so le del nacionalne ozaveščevalne kampanje ministrstva za infrastrukturo in prostor, imenovane Prednost za vse. Več na www.delo.si.
Bruselj odobril 166 milijonov evrov za nadgradnjo slovenskih železnic
Evropska komisija je danes odobrila 166 milijonov evrov evropskih kohezijskih sredstev za projekt nadgradnje železnic v Sloveniji. Projekt vključuje obnovo 160-kilometrske proge Pragersko-Hodoš, posodobitev prehodov in gradnjo podhodov na železniških postajah, so sporočili v Bruslju. “To je dober primer tega, kako naše regionalne naložbe pomagajo državljanom, da potujejo lažje in varneje,” je ob tem poudaril evropski komisar za regionalno politiko Johannes Hahn, ki je potrdil projekt. EU financira 166 milijonov, skupna vrednost projekta je 330 milijonov evrov. Več na www.dnevnik.si.
Za nepremičnine bo treba plačati višji davek
Predvidoma julija bo znano, ali bo geodetska uprava spreminjala vrednosti nepremičnin v svojem registru. Ta je po zagotovilih uprave dovolj dober za uvedbo splošnega nepremičninskega davka, za katerega je vlada že napovedala, da bo bolj obremenil lastnike nepremičnin, kot so bili vajeni doslej. Tisti, ki že računajo, koliko jih lahko po žepu udari napovedani davek na nepremičnine, morajo vedeti, da geodetska uprava (Gurs) prav zdaj preverja, ali bo treba vrednosti v registru nepremičnin popravljati. Predvidoma julija letos bodo po besedah Dušana Mitrovića, direktorja urada za množično vrednotenje nepremičnin pri Gurs, izračunani vsi indeksi, s katerimi ugotavljajo, za koliko so se spremenile cene posamezne vrste nepremičnin na določenem območju od zadnjega vrednotenja 1. julija 2010 do 1. januarja letos. Kjer bodo spremembe večje od desetih odstotkov, bodo vladi predlagali primerno prilagoditev vrednosti nepremičnin v registru. Več na www.dnevnik.si.
Prenovo države začeti z dna – pri občinah
Bi Slovenija morala zmanjšati število občin? Vsekakor, pojasnjujejo strokovnjaki, ki se ukvarjajo z lokalno samoupravo. Racionalizacija sistema bi bila smiselna tudi s finančnega vidika. Zaradi krize so racionalizacijo lokalne ravni začele tudi nekatere evropske države. Prvi odzivi na pobudo o racionalizaciji sistema lokalne samouprave so burni. Predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj pravi, da bi rad videl tistega, ki bo konkretno napisal, katere občine je treba ukiniti. Po njegovem mnenju gre pri tej pobudi, ki se je znašla v širšem naboru možnih protikriznih ukrepov, za politični pamflet. Če pa bi pobudnikom ukinjanja občin uspelo privesti zadevo dovolj daleč, brez odločanja na referendumih ne bo šlo. Več na www.delo.si.
Z zelenimi naložbami financiramo predvsem tujce
Eko sklad je zasut z vlogami občanov, ki so zaprosili za nepovratna sredstva za povečanje energetske učinkovitosti stanovanjskih stavb. A se medtem že pojavljajo prva opozorila, da država z izdatnim financiranjem zelenih naložb spodbuja predvsem tuje proizvajalce. Za 15,5 milijona evrov nepovratnih sredstev, kolikor jih Eko sklad ponuja za naložbe v obnovljive vire in večje energetske učinkovitosti, je vlogo do zdaj oddalo dobrih 6300 prosilcev. Obdelali so jih tretjino, da gre za zelo želen denar, pa dokazuje podatek, da so na skladu prve vloge začeli prejemati že nekaj dni po objavi razpisa januarja letos. Več na www.dnevnik.si.
Hala Tivoli vendarle ne bo šla v korenito obnovo, je na seji mestnega sveta povedal župan Zoran Janković. Kot razlog je navedel, da je izbrani izvajalec, podjetje ZIR, odstopil od podpisa pogodbe za obnovo dvorane. Po besedah župana so v ZIR ugotovili, da v roku predpisanem roku ne morejo zagotoviti izvedbe del. Obnova (ki je vključevala povečanje velike dvorane, zasuk male dvorane ter ureditev nove dvorane za curling) bi morala biti zaradi bližajočega se evropskega prvenstva v košarki končana najkasneje do 14. avgusta, v nasprotnem primeru bi izvajalcu grozila pogodbena kazen. Zaradi kratkih rokov občina ne more izbrati drugega izvajalca, saj bi morala upoštevati rok za pritožbe, kar bi cel postopek podaljšalo za skoraj dva tedna. Več na www.delo.si.
Tvegan načrt se ni izšel, zdaj je čas za vzdrževalna dela
Večmesečna saga z lovljenjem rokov in zapleti glede razpisov za načrtovano obnovo Hale Tivoli se je končala v ponedeljek popoldne, ko je izbrani izvajalec gradbenih del odstopil od podpisa pogodbe. Prvenstvo ni ogroženo, mirijo na KZS, kaj bo z evropskim denarjem, predvidenim za dvorano, pa še ni znano. V podjetju ZIR, ki se je prostovoljno odpovedalo 7,4 milijona evrov vredni pogodbi – zelo velikemu poslu za družbo s tremi zaposlenimi (seštevek njenih prihodkov v zadnjih treh letih je slabih 8 milijonov) – so včeraj potrdili, da so občini predlagali podaljšanje roka za izvedbo del, saj je bil »sestavni del naše ponudbe tudi terminski plan, ki predvideva izvedbo del v 111 dneh, s pričetkom 26. aprila in dokončanjem 14. avgusta«. Ker MOL podaljšanja ni sprejela, pogodbe niso podpisali. Več na www.delo.si.
Kopanje v Ljubljani: propadajoča Kolezija še čaka na soglasja
Za gradbeno dovoljenje za rušenje in novogradnjo na že leta propadajočem kopališču Kolezija je ljubljanska občina zaprosila že februarja. Toda dovoljenja še ni, ker nobena od vlog ni bila popolna. Občino je priprava dokumentacije doslej stala že pol milijona evrov. Čeprav je novica o propadli investiciji v Halo Tivoli dobra za Kolezijo, ki so ji mestni svetniki na račun Tivolija nameravali vzeti del zagotovljenih proračunskih sredstev, pa še vedno ni jasno, kdaj se bo prenova lahko začela. O začetku gradbenih del na propadajočem kopališču, ki kopalcev ni sprejelo že več kot desetletje, vse odkar so ga leta 2000 zaradi lastniških sporov med MOL in Plavalnim klubom Ljubljana zaprli, se sicer govori že od leta 2008. Več na www.delo.si.
Trigranitu se znova nasmiha državni denar
Direktorju madžarske družbe Trigranit Csabi Tothu se utegne uresničiti želja po sofinanciranju gradnje novega potniškega centra v sklopu Emonike, saj so na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo potrdili, da pripravljajo predlog o sofinanciranju investicije Trigranita. Več informacij o tem predlogu bodo na ministrstvu dajali šele, ko bo gradivo dokončno usklajeno. Od zanesljivega vira pa smo izvedeli, da naj bi šlo za 30 milijonov evrov vredno finančno injekcijo, o kateri naj bi vlada Alenke Bratušek odločala v roku enega meseca. Več na www.dnevnik.si.
Na MOL o električnih avtomobilih in socialnem varstvu
Ljubljanski mestni svetniki bodo na današnji seji mestnega sveta obravnavali strategijo elektromobilnosti v Mestni občini Ljubljana (MOL), ki predvideva polnilnice za električna vozila in uporabo teh vozil v voznem parku MOL. Svetnike med drugim čaka tudi predlog strategije razvoja socialnega varstva za obdobje od 2013 do 2020. Predlog načrta trajnostne mobilnosti – strategije elektromobilnosti v MOL je izhodišče za vodenje razvoja elektromobilnosti, med drugim pa predstavlja tudi izhodišče za pripravo ukrepov na tem področju, je zapisano v gradivu za sejo. V strategiji je predlagana postavitev polnilnih postaj za električna vozila, ki bi jih postavili na novih in obstoječih parkiriščih MOL, še pred tem pa izdelava končnega načrta razvoja polnilne infrastrukture. Načrt bi po predvidevanjih MOL lahko izdelali do konca leta 2014. Več na www.delo.si.
V četrto leto z dodatnim prostorom
Že tri leta je minilo, odkar je v okviru društva Kralji ulice zaživela še posredovalnica rabljenih predmetov Stara roba, nova raba. Majhen prostor za vogalom Poljanske ceste je v tem času zaradi množice podarjenih stvari postal že precej utesnjen in skupaj s stvarmi je rasla tudi želja po širitvi. Najprej so pomislili na sosednji prostor, ki je prazen že ves čas delovanja posredovalnice, brez najemnika pa je bil tudi že nekaj let prej. Začeli so prepričevati ljubljansko mestno občino, da jim ga odda, in po enem letu jim je končno uspelo – za nekoliko zmanjšano najemnino. Včeraj so tako tretji rojstni dan tega nekakšnega socialnega podjetja proslavili prav z uradnim odprtjem dodatnega prostora. Več na www.dnevnik.si.
Dež ni pregnal pohodnikov letošnje Poti ob žici
Dva dneva pred prihodom prvega od trojice majskih ledenih mož Pankracija je bilo le nekaj več kot deset stopinj. A več tisoč tekačev in pohodnikov niti hladna in še deževna sobota ni odvrnila od udeležbe 57. pohoda ob žici. Skupaj se je pohodov po delih ali po vsej 35-kilometrski poti, po kateri je v drugi svetovni vojni potekala bodeča žica, s katero so okupatorji odrezali Ljubljano od okolice, in 29-kilometrskega ali 12,5-kilometrskega teka predvsem po vzhodnem delu glavnega mesta od četrtka do sobote udeležilo približno 30.000 ljudi. Več na www.delo.si.
Arheologi bodo kmalu odšli, bo sledila gradnja?
Arheologi ljubljanskega mestnega muzeja končujejo arheološke raziskave na šeststo kvadratnih metrov velikem območju na zahodni strani Slovenske ceste, kjer je načrtovana podzemna garaža Kozolec II. S tem bo odstranjena ena zadnjih ovir za začetek gradnje. Arheolog Martin Horvat je povedal, da pri letošnjih izkopavanjih niso naleteli na tako bogate najdbe kot v letih 2010 in 2011. Takrat so na 2300 kvadratnih metrov velikem območju odkrili 45 skeletnih in 16 žganih antičnih grobov v okviru severnega emonskega grobišča (iz obdobja od 1. do 4. stoletja), več struktur, kot so jame, jarki in tlaki, ter večje število antičnih novcev. V zdajšnji drugi fazi pa so odkopali le dobro ohranjene dele objekta iz 19. stoletja. Ostankov, ki bi pričali o življenju takratnih prebivalcev, ni veliko, medtem ko je iz zgodovinskih podatkov znano le, da je tam nekoč stal samostan, ob njem pa sirotišnica ali bolnišnica. Več na www.delo.si.
Za odstranjevanje gradbenih odpadkov kandidira trojica
Na razpis MOL za odstranjevanje nezakonito odloženih gradbenih odpadkov na območju občine za letos in prihodnje leto, so prispele tri ponudbe. Ker ne bo pogajanj o končni ceni, bi lahko izvajalca izbrali že ta mesec, še pred poletjem pa opravili prva dela. Na včerajšnjem odpiranju sta dve podjetji iz Ljubljane oddali skoraj identični cenovni ponudbi. Najcenejši je bil Hmezad TMT, ki je pripravljen odpeljati, predelati in/ali deponirati tono gradbenih odpadkov za 8,2 evra (brez davka). Le malenkost dražje je bilo podjetje Dolinšek Transport, ki je to storitev pripravljeno opraviti za 8,6 evra po toni. Cenovno pa je najbolj izstopalo podjetje Gradnje Žveplan iz Celja. Njegova ponudba namreč znaša kar 18 evrov. Glede na oddaljenost od Ljubljane pa je logična. Več na www.delo.si.
Druga vevška vstaja proti prihodu Papir Servisa
Vevčani se niso sprijaznili z napovedanim prihodom Papir Servisa na območje Seta na Vevški cesti 52. To je dokazala tudi današnja druga vevška vstaja, na kateri se je kljub dežju zbralo okoli 100 ljudi in glasno protestiralo s transparenti in javnimi govori. Da se ne mislijo ukloniti interesu »umazanega« kapitala in tajkunom, ki na njihov račun služijo s predelavo odpadkov je dal ob koncu enournega zbiranja brez uradnega organizatorja v križišču Ceste 30. avgusta in Vevške ceste dal vedeti Aleš Babnik, vodja Državljanske pobuda Vevče. Napovedal je, da bodo na shode, če bo to treba, prihajali vsak mesec, hkrati pa že v kratkem po hišah začeli zbirati podpise proti prihodu in delovanju Papir Servisa v to naselje. Prepričan je, da bo od sokrajanov dobil več kot 1000 podpisov, in to na posebnem obrazcu, kateremu ne bo mogel noben očitati, da ni pristen ali da je pomanjkljiv v smislu upravnega postopka. Več na www.delo.si.
Zapleti tudi pri ponovljenem razpisu za poljansko obvoznico
Potem ko je bila Direkcija RS za ceste (DRSC) primorana razveljaviti razpis za izvajalca druge in tretje etape poljanske obvoznice, je po pritožbah vendarle uspela ponoviti razpis. A tik pred današnjim iztekom roka za prijavo na razpis se je spet zapletlo, saj je podjetje Sefo gradbeništvo vložilo zahtevek za revizijo razpisne dokumentacije. Več na www.dnevnik.si.
Astronomski zneski na položnicah za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča so šokirali Logatčane. Občina je namreč z novim odlokom visoko obdavčila nezazidana stavbna zemljišča, ki pa jih lastniki dejansko uporabljajo predvsem za kmetijsko dejavnost. »Za 150 kvadratnih metrov veliko hišo sem do zdaj plačeval 90 evrov nadomestila, letos pa sem dobil za plačilo še 2781 evrov za 1350 kvadratnih metrov velik vrt ob hiši, ki je nezazidano stavbno zemljišče. Mojo družino bi tolikšno plačilo eksistenčno ogrozilo, zato sem že vložil pritožbo,« nam je povedal Logatčan Jan Mihevc. Ekstremnih primerov, ko bi občani morali plačati tudi več tisoč evrov, je še precej. Več na www.dnevnik.si.
Kulturna terasa Škofje Loke z najlepšim razgledom
Že več desetletij se osrednja škofjeloška knjižnica ubada s hudo prostorsko stisko, ki pa so jo z enostavno, relativno poceni in hitro rešitvijo za nekaj let pošteno omilili. Od včeraj namreč mladinski oddelek knjižnice deluje v prenovljenem nadstropju veleblagovnice Nama. Glede na lokacijo tik ob vhodu v staro mestno jedro, blizu sedeža knjižnice in ob mestni osnovni šoli, predvsem pa zaradi enega najlepših razgledov na staro mestno jedro Škofje Loke, je mesto zagotovo dobilo edinstveno kulturno teraso, uporabniki knjižnice pa nove, dovolj velike prostore. Več na www.dnevnik.si.
Gorenjska plaža bo zamenjala Tržiško morje
Še letos poleti, predvidoma julija ali avgusta, bo občina Tržič s pomočjo evropskih sredstev na območju dotrajanega letnega kopališča v Bistrici začela graditi nov, 3,7 milijona evrov turistično-kulturni center Gorenjska plaža. Če bi bili inšpektorji dosledni, v Tržiču že zadnjih 10 ali 15 let ne bi mogli uporabljati bazena. Ker obnova leta 1963 zgrajenega bazena, ki so mu domačini rekli Tržiško morje, ni bila mogoča, postavitev trgovine Hofer na tem zemljišču in postavitev 25-metrskega pokritega bazena ob OŠ Križe pa leta 2009 ni dobila podpore v javnosti, se je občina odločila zgraditi sodoben večnamenski center. Ta bo del javne turistične infrastrukture občine Tržič, namenjen izvajanju turističnih, družabnih in rekreativnih dejavnosti za lokalno prebivalstvo in turiste. Vesel sem te, mnogo boljše rešitve, je včeraj poudaril župan Borut Sajovic. Več na www.delo.si.
Bohinjske črne gradnje v ljubljanskih predalih
Na področju črnih gradenj v Bohinju vlada zatišje. Dokaz za to je Darko Küzmič, ki živi v hišici brez elektrike, ki ji je bilo usojeno rušenje. »Čez dan me ni, zvečer mi pomaga agregat. Moja zadeva je še v postopkih, dejansko niti ne vem več, kje. Vsekakor pa so te naše desetletja stare stavbe postale nepomembne ob tem, kaj si lahko privoščijo vplivni in bogati!« je o svoji črni gradnji dejal Bohinjec, ki bi ob rušenju ostal brez strehe nad glavo. Nekaj sto črnih gradenj je bilo pod drobnogledom inšpekcij v Triglavskem narodnem parku. Ko so v Bohinju začeli rušiti sporne objekte, so Bohinjci zagnali vik in krik do ustavnega sodišča. Lani so v TNP porušili 4 stavbe, 20 zadev pa je trenutno pravnomočnih. Več na www.dnevnik.si.
Fištravec zavrnil predlog Iskre Sistemov
Mestna občina Maribor (MOM) je z družbo Iskra Sistemi pripravljena sporazumno rešiti zaplet glede dolga za vzpostavitev razvpitega radarskega sistema, a višino terjatve naj določi neodvisna organizacija. Šef Iskre Dušan Šešok tega predloga včeraj še ni hotel komentirati. Iskra Sistemi so 22. aprila na MOM naslovili sedemmilijonski zahtevek, pri čemer prvi obrok (dva milijona evrov) zahtevajo do 1. junija, preostale obroke po milijon evrov pa do novembra. Župan Andrej Fištravec je prepričan, da je številka sedem milijonov evrov predimenzionirana, sploh pa po njegovem ni nujno, da bo MOM kaj plačala, saj ni jasno, kako se bo razpletla tožba za ničnost pogodbe med občino in Iskro. Več na www.delo.si.
Občina bo o brvi čez Dravo še razmislila
Mestna občina Maribor je te dni od ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo dobila zeleno luč za črpanje 2,791.220 evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Zanje je občina kandidirala na javnem pozivu, z denarjem pa želi pri Starem mostu postaviti brv Lent-Tabor. Most bi služil pešcem in kolesarjem ter bolje povezal življenje na obeh bregovih reke. Čeprav lahko za projekt, ki je bil zasnovan v okviru širše ureditve nabrežja Drave, občina torej pridobi veliko denarja, to še ne pomeni, da se bodo za gradnjo brvi tudi odločili. Več na www.vecer.com.
V Mariboru uvajajo dinamične prikazovalnike prihoda avtobusov
V Mariboru so v okviru evropskega projekta Attac razvili sistem dinamičnih prikazovalnikov prihoda avtobusov. Zaenkrat so postavili dva takšna elektronska prikazovalnika, ki pokrivata 16 avtobusov štirih mestnih linij, do konca leta pa jih nameravajo postaviti še najmanj enajst. Sistem so razvili na mariborski fakulteti za gradbeništvo pod vodstvom profesorja Marjana Lepa in v okviru EU projekta Attac – Privlačen javni potniški promet za privlačna mesta, v katerega je vključenih sedem držav. Za razliko od podobnih sistemov v drugih mestih, v Sloveniji na primer v Ljubljani, je bila za Maribor razvita nizkocenovna rešitev z LCD tehnologijo. Poskusno so postavili dva prikazovalnika na Titovi cesti in vgradili sledilne naprave v 16 avtobusov na štirih linijah mestnega potniškega prometa. Več na www.delo.si.
Mariborska kolesarska mreža (MKM) danes, 16. maja, ob 17. uri v Centru alternativne in avtonomne produkcije v Valvasorjevi ulici 42 vabi tiste, ki bi radi sodelovali pri izdelavi celovitih in konkretnih predlogov o sedmih problematičnih prometnih točkah v Mariboru. Govorili bodo tudi o predlogu, da bi bila po vsem mestnem središču hitrost vožnje omejena na 30 kilometrov na uro. Tudi križišče Betnavske ceste in Gorkega ulice je potrebno spremembe prometnega režima, velja namreč za eno bolj kritičnih prometnih točk v mestu. Več na www.vecer.com.
Aerodrom Maribor kupuje koroška družba Aviofun
Stečajni upravitelj Preventa Globala Boris Kastivnik je danes podpisal pogodbo za prodajo Aerodroma Maribor, za katerega so se v postopku neobvezujočega zbiranja ponudb zanimali štirje ponudniki. Kastivnik za Delo sicer že več kot teden dni ni dosegljiv in ne daje nobenih informacij o medijsko odmevnem postopku prodaje mariborskega letališča, je pa podpis pogodbe potrdil direktor Aviofuna Damjan Cehner. Več na www.delo.si.
Letališče priložnost za lastnika in občino
»Družba bo prodana šele, ko bo plačana celotna kupnina,« je informacijo o prodaji Aerodroma Maribor komentiral direktor podjetja Marko Gros in opozoril na slabe izkušnje v preteklosti, ko je »več zadev že bilo zavezujočih, pa se je potem zapletlo pri financah«. Letališče je uvrščeno med 35 začasnih ukrepov podpore za Maribor, občina pa v njem vidi priložnost z vzpostavitvijo logističnega centra. »O programu potencialnega lastnika težko govorim, ker ga še nisem videl,« je dejal Marko Gros. Strategijo Aviofuna bodo proučili, ko bo poravnal finančne obveznosti, ter se prepričali, ali je njihov program kakovosten in prinaša dolgoročen razvoj. Več na www.delo.si.
Energetska obnova za boljši pouk
Energetski sanaciji fasad, podstrešja, oken in vrat osnovnih šol Ludvika Pliberška Maribor in Maksa Durjave Maribor, ki zaradi dotrajanosti in energetske neučinkovitosti že dalj časa kličeta po temeljiti obnovi, sta vendarle nekoliko bliže. Obe investiciji bosta sestavni del Mestne občine Maribor (MOM). Vključeni sta v Načrt razvojnega programa MOM v obdobju 2013-2016, z njima pa bi občina zagotovila ustrezne prostorske razmere za poučevanje in celovit vzgojno-izobraževalni proces. Več na www.vecer.com.
Posodobitev proge Pragersko – Hodoš do 2016
K prvi fazi 329,84 milijonov evrov vrednega projekta rekonstrukcije, elektrifikacije in nadgradnje železniške proge Pragersko–Hodoš ter za posodobitev nivojskih prehodov in izvedbo podhodov na železniških postajah bo EU iz kohezijskega sklada prispevala 166,22 milijona evrov, ostala sredstva pa bodo zagotovljena iz državnega proračuna. Projekt bo po napovedih zaključen do konca leta 2015, kar se zdi glede na dejstvo, da je pristojno ministrstvo za infrastrukturo in prostor že podpisalo večje število pogodb v skupni vrednosti okrog 220 milijonov evrov, na podlagi katerih se izvajajo dela oziroma so nekatera že zaključena, celo realno. Več na www.delo.si.
Odobrili denar za obvoznico v Murski Soboti
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je danes izdalo odločbo o dodelitvi finančnih sredstev za gradnjo prve faze murskosoboške vzhodne obvoznice, ki se bo začela graditi že letos. Naložba bo stala 11,8 milijona evrov, od tega bo devet milijonov evrov sofinancirala Evropska unija iz sklada za regionalni razvoj, preostanek pa naša država. Do konca leta 2015 bodo zgradili 2700 metrov ceste na južnem delu vzhodne obvoznice v Murski Soboti in nadvoz, kjer bo trasa ceste prečkala železniško progo. Trasa bo potekala med levim bregom razbremenilnega kanala Lendava – Mura in vzhodnim obrobjem Murske Sobote med Panonsko cesto in območjem Plese. Več na www.delo.si.
Začeli s konkretno obnovo pogorele kočevske šole
Kočevje – Stavba srednje šole Kočevje, ki je decembra lani pogorela, je z včerajšnjim dnem postala gradbišče. Na dobrodelnem koncertu za šolo, ki je bilo prav tako včeraj, so v Kočevju prvič predstavili idejno zasnovo pogorele zgradbe. »Idejno zasnovo, ki se bo v določenih segmentih še spreminjala, so prilagodili statiki zgradbe,« pravi Meta Kamšek, ravnateljica Gimnazije in srednje šole Kočevje. Problem statike so rešili s spremenjenim tlorisom zgradbe, saj bodo nadstrešek, nekdanji upravni del stavbe in del vhoda ter avle – porušili. Stavba bo kvadraste oblike, vendar bo v njej še vedno 2500 kvadratnih metrov. Upravni prostori bodo v prvem nadstropju, tako kot tudi vseh deset učilnic. V primerjavi s prejšnjo zasnovo šole bo velika pridobitev svetloba v večnamenski dvorani, podobno pa bo tudi sredi avle, pri freski Andreja Trobentarja. V pritličju bo razdelilna kuhinja in delavnice za mizarje, občina Kočevje pa bo pridobila prostor za še eno igralnico vrtčevske enote Brlogec. Več na www.delo.si.
Kmalu konec dovoza pitne vode s cisternami
Na kočevsko-ribniškem območju morajo že vrsto let v sušnih obdobjih vodo dovažati v tri vodovodne sisteme: Borovec, Polom-Seč in Brezovica. Lani in predlani so v te vodovode vsako leto pripeljali 1,7 milijona litrov vode, kar po ceniku Gasilske zveze Slovenije presega 50.000 evrov. Letos bodo začeli reševati vsaj enega od teh problemov, saj bodo v en vodovodni sistem povezali vasi Nemška Loka, Brezovica, Zadrc, Vimolj pri Predgradu, Kralji in Čeplje, kjer živi 147 ljudi. »Knežja Lipa in Brezovica sta dva manjša vodovodna sistema, ki ju v skladu s slovenskimi načeli vodooskrbe združujemo v večji sistem, tako da v Brezovico vode ne bo več potrebno dovažati,« pravi Antun Gašparac, direktor Hydrovoda Kočevje Ribnica. Več na www.delo.si.
Namesto Trške gore bodo občudovali nasutje
»Tretja razvojna os je del evropskega koridorja, ki prevzema funkcijo evropskega avtocestnega križa. Takšno cesto umeščati v urbani prostor je popolnoma nesprejemljivo,« je nad traso južnega dela tretje razvojne osi ogorčen Slobodan Novaković, član strokovne delovne komisije Krajevne skupnosti (KS) Ločna – Mačkovec. Cesta naj bi KS presekala na pol in »povozila« nekaj hiš. »Trasa je bila v šestih letih neštetokrat spremenjena, na koncu pa brez usklajevanja z nami prestavljena v našo KS. Bila nam je dobesedno vsiljena,« je dejala predsednica KS Dragica Nenadič ter s prstom pokazala tudi na novomeške občinske svetnike in župana, češ da kljub večkratnim pozivom niso odreagirali. Več na www.dnevnik.si.
Odsek nad Pijavo Gorico bo končan avgusta
Še prej kot v tednu dni bo nedokončani odsek ceste nad Pijavo Gorico, na regionalni cesti Škofljica-Kočevje, spet poln gradbenih strojev in delavcev. Podjetje CPK d.d. iz Kopra je včeraj prevzelo gradbišče, tako da bodo v petih mesecih dokončali investicijo, ki je bila začeta pred dvema letoma. Zaradi likvidnostih težav s prvim izvajalcem, Cestnim podjetjem Ljubljana d.d., ki je po dobrem letu dni zapustil gradbišče, je območje pol leta samevalo. »Direkcija za ceste je bila primorana izvesti nov postopek javnega naročanja za izbor novega izvajalca del, kar pa je pomenilo dodatne stroške in časovno zamudo,« pravijo na direkciji, kjer so z novim izvajalcem, podjetjem CPK d.d., podpisali pogodbo v višini 1,8 milijona evrov. Več na www.delo.si.
Namesto vojaškega vadišča Poček krajinski park
Kjer je zdaj varnostna cona vojaškega vadišča Poček, bo prihodnje leto krajinski park pivških presihajočih jezer. Do konca julija bo občina obnovila hišo, v kateri bo multimedijska predstavitev parka. Občina Pivka je v sodelovanju z Zavodom republike Slovenije za varstvo narave že pripravila strokovne podlage za krajinski park. Meje se bodo skoraj ujemale z mejami pivških območij Nature 2000 (območje Javornikov) in z mejami pivškega dela nekdaj načrtovane pa propadle zamisli o Regijskem parku Snežnik. Park bo obsegal celotno območje vseh 17 presihajočih pivških jezer. Več na www.delo.si.
Bossman: »Naj se sliši, kaj glede golfa hočejo krajani!«
»Ni pomembno, ali tej pobudi rečemo civilna iniciativa ali interesna skupnost. Naj se sliši, da večina želi infrastrukturo in ponudbo za turiste. Ne bomo dovolili, da o tem odločajo tisti, ki niti ne živijo tukaj. Nekdo očitno spretno zavira naše načrte. Morali bomo iskati pravico na sodišču,« je včeraj v Sečovljah dejal piranski župan Peter Bossman. V pretesni dvorani Aerodroma Portorož se je zbralo kakih 50 predstavnikov lokalne skupnosti in krajanov, turističnih delacev, kmetov, podjetnikov in svetnikov, ki so vsi v en glas podprli zamisel Petra Bossmana in njegova prizadevanja, da se upre neargumentiranim nasprotovanjem gradnje turistične infrastrukture. Več na www.delo.si.
Vstopnine za plaže na Obali ne bodo smeli več zaračunavati
Društvo Doves je slovenskim kopališčem in marinam podelilo 14 modrih zastav – priznanj s področja kakovosti vode, okoljske vzgoje in informiranja, okoljskega upravljanja in varnosti ter storitev – kar je največ do zdaj. Toda bolj kot modre zastave ene veseli in druge jezi odločitev inšpekcije za okolje in naravo, da prepove zaračunavanje vstopnine za kopanje v morju na vseh obmorskih kopališčih. Večino pritožb upravljavcev je ministrstvo zavrnilo. Čeprav morajo upravljavci kopališč za vodno pravico odšteti tudi po več deset tisoč evrov na leto, uporabe te »vodne pravice« ne smejo zaračunati uporabnikom – kopalcem. Zakaj, nam z ministrstva za kmetijstvo in okolje včeraj niso odgovorili. Več na www.delo.si.
Kateri kmet kupi zemljo po 100 evrov za meter?
»Vztrajamo, da dobi občina svoja kmetijska zemljišča nazaj v upravljanje. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov se temu upira, toda zavedamo se, da jih znamo bolje upravljati kot sklad. Še posebno ker je z njimi vse več špekulacij,« je povedal Igor Kolenc po obisku kmetijskega ministra Dejana Židana in direktorice sklada Irene Šinko v Izoli. Kateri kmet kupi zemljo po 100 evrov in tudi več za kvadratni meter, nas je vprašal izolski župan Igor Kolenc. »Pravi kmet ne more za kmetijsko zemljo plačati toliko kot za stavbno parcelo. To je nerealno, to lahko naredi samo špekulant,« je dejal Kolenc. V sosednji piranski občini poznajo primere, ko je sklad kmetijskih zemljišč prodajal zemljišče tudi po 200 evrov, torej po višjih cenah, kot dosega občina cene za stavbna zemljišča. Več na www.delo.si.
Stari Gori zdaj načrte premešal še AAG
Alpe Adria Green (AAG) je na ARSO naslovila zahtevo za vključitev v postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave na odlagališču odpadkov v Stari Gori. Menijo namreč, da bi lahko prišlo do onesnaževanja okolja večjega obsega. »Iz pridobljene dokumentacije o projektu je razvidno, da ima po vsej verjetnosti ali pa zagotovo, nedopustne in prevelike vplive na okolje, zdravje ljudi in premoženje prebivalcev v njegovi okolici,« opozarja predsednik AAG Vojko Bernard. V AAG menijo, da imajo zbirna mesta za odpadni material oziroma neizpravne čistilne naprave neposredni in daljinski vpliv na okolje – rjavega medveda, stoječe in tekoče vode, rake, ribe in piškurje, dvoživke, kačje pastirje, vidre, jame. Poleg tega opozarjajo na nestrokovno in nevarno odlaganje azbestnih izdelkov v nasprotju z zakonom in predpisi, s čimer so že seznanili inšpekcijo, smrad in hrup ter umiranje gozda v neposredni bližini odlagališča. Več na www.delo.si.
Solinarska lepa Vida odprla vrata
Direktor Soline, pridelava soli d.o.o. Klavdij Godnič je držal besedo: na dan natančno so Soline danes nov turistični talaso center na prostem – Lepo Vido. Prvega dne so imeli kakih deset gostov (v glavnem domačinov), ki so imeli nenavadno srečo: ker so bili prvi in ker terme še ne delujejo v celoti, so imeli vstop prost. Sicer pa pomenijo nove terme na prostem in na solinah z elementi, ki jih stoletja poznajo solinarji, najbolj odmevno letošnjo pridobitev piranskega turizma. Zanj so Soline namenile približno1,5 milijona evrov. Več na www.delo.si.