Mreža za prostor, ki povezuje nevladne organizacije na področju urejanja prostora, si že dlje časa prizadeva za boljše in učinkovitejše vključevanje javnosti v procese prostorskega načrtovanja. V lanskem letu je s tem namenom Ministrstvu za infrastrukturo in prostor posredovala tudi dve pobudi za izboljšanje zakonodaje. Prva pobuda je predlagala konkretne popravke Zakona o prostorskem načrtovanju za zgodnejše in bolj kakovostno vključevanje javnosti v procese sprejemanja občinskih prostorskih aktov, druga pa je predlagala možnost delovanja v javnem interesu za nevladne organizacije na področju urejanja prostora, ki bi lahko delno zapolnilo tudi pomanjkanje pravnih sredstev v prostorskem načrtovanju.
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor napoveduje ponovno spremembo zakonodaje na področju prostorskega načrtovanja, ki pa naj bi bila tokrat temeljita in celovita. Menimo, da je to ponovna priložnost tudi za ureditev boljšega vključevanja javnosti v prostorsko načrtovanje. Da bi podkrepili zakonodajni pobudi Mreže za prostor in prizadevanja v smeri večje participacije javnosti, boljšega informiranja javnosti in boljšega dostopa do pravnih sredstev v skladu z ratificirano Aarhuško konvencijo je Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC kot partner Mreže za prostor pripravil »Primerjalno-pravni pregled sistemov prostorskega načrtovanja glede sodelovanja javnosti«.
Primerjalno-pravni pregled tako prvenstveno vsebuje analizo sistemov prostorskega načrtovanja glede sodelovanja javnosti v 9 evropskih državah – v Nemčiji, Avstriji, Švici, Finski, Švedski, Estoniji, Češki, Slovaški in Madžarski. Študija se je izvajala na dveh ravneh: prva je obsegala pregled in analizo obstoječih uradnih in neformalnih spletnih strani v vseh 9 državah, druga pa je zajemala vprašalnik glede nacionalnih sistemov prostorskega načrtovanja, poslan nevladnim organizacijam, članicam mednarodne mreže Justice&Environment. Drugi del študije je poglobljeno pokril 6 od skupno 9 držav. Poleg primerjalno-pravnega pregleda nacionalnih pravnih redov študija vsebuje tudi pregled stanja na ravni predpisov EU in pregled drugih obstoječih sistemov mednarodnega povezovanja na tem področju (od dokumentov UNECE in CEMAT do iniciativ ter programov, kot so INTERREG, ESPON, itd.). Nenazadnje so del študije tudi priporočila glede smeri možnih rešitev v slovenskem pravnem redu, izdelane na podlagi obstoječih mednarodnih priporočil in rezultatov primerjalno-pravne analize.
Študija tako nudi objektiven vpogled v sisteme drugih primerljivih držav, omogoča umestitev slovenske ureditve v širši kontekst in predlaga smer rešitev glede na pridobljene rezultate. Njeni rezultati kažejo na izrazito zaostajanje Slovenije pri informiranju in vključevanju javnosti v zgodnji fazi priprave občinskih prostorskih načrtov ter na pomanjkanje učinkovitih pravnih sredstev.
Študija bo prvič celovito predstavljena na posvetu “Večji vpliv javnosti in nevladnih organizacij pri občinskem prostorskem načrtovanju”, ki bo potekal 29. maja 2013 od 9. do 13. ure v prireditvenem prostoru Knjižnice Prežihov Voranc na Tržaški 47a v Ljubljani (POZOR – SPREMENJENA LOKACIJA). Posvet je sicer namenjen iskanju konkretnih rešitev za probleme neučinkovitega vključevanja javnosti in varstva pravic v procesih občinskega prostorskega načrtovanja, na njem pa bodo sodelovali tudi predstavniki ministrstev, pristojnih za javno upravo in prostor ter predstavnik Skupnosti občin Slovenije.
