Ob drugem rojstnem dnevu Biciklja čas za širitev
Sistem izposoje koles Bicikelj, ki bo v nedeljo praznoval drugi rojstni dan, je vendarle dočakal prvi korak k širitvi. Obratovati je začelo novo postajališče ob Mercatorjevem nakupovalnem središču v Šiški. Do konca leta naj bi ob Celovški cesti postavili še dve postaji. Ker je novo postajališče z 22 ključavnicami in 11 novimi kolesi od najbližjega, tistega pri Kinu Šiška, oddaljeno kar dobra dva kilometra, upravljavci sistema opozarjajo uporabnike, naj pred uporabo te lokacije prej preverijo, ali je dovolj prostih ključavnic oziroma koles. Za uspešno delovanje sistema naj razdalja med postajališči namreč ne bi presegala štiristo metrov, zato da se lahko uporabnik, če vrača kolo in prostih ključavnic ni, preusmeri na bližnje postajališče. V Europlakatu pojasnjujejo, da opremo za dodatni dve postajališči dobijo jeseni. Več na www.delo.si.
Dve leti po uvedbi mestnega kolesa Bicikelj ter po neštetih prošnjah in pritožbah Ljubljančanov glede slabe pokritosti nekaterih sosesk se je mreža postajališč vendarle razširila. Od včeraj je namreč bogatejša za 22 ključavnic na postajališču pred hipermarketom najboljšega soseda v Šiški, jeseni pa naj bi na dvokilometrski razdalji med to in postajo pred Kinom Šiška odprli še dodatni dve. Več na www.dnevnik.si.
Mednarodna prestižna nagrada slovenskemu vrtcu
Slovenski arhitekturni načrt za vrtec Chameleon je zmagal na izboru za najboljše arhitekturne projekte World Architecture News (WAN) v Londonu. Izbran je bil izmed 150 projektov v kategoriji izobraževanja. Projekt je usmerjen v prihodnost in upošteva ekonomske omejitve, piše v obrazložitvi nagrade. Vrtec Chameleon – flexible kindergarten je delo slovenskih strokovnjakov za arhitekturo, gradbeništvo, energetiko in financiranje. Nastal je pred dobrim letom kot odgovor na zaostrene razmere na slovenskem gradbenem trgu, ko je direktor podjetja Slogradnje, ki ima v lasti blagovno znamko Chameleon, Mirko Požar, združil različne strokovnjake, da bi pripravili projekt sodobnega in do otrok prijaznega vrtca. Več na www.delo.si.
Agencija za varnost prometa ostaja
Obstoj Javne agencije RS za varnost v prometu ni več ogrožen, saj je bil predlog sprememb zakona o cestah včeraj umaknjen. Neustrezne naj bi bile tudi rešitve glede zunanjega oglaševanja. Predlog sprememb zakona o cestah, ki ga je spisala prejšnja vlada, je bil na včerajšnji seji odbora za infrastrukturo in prostor dokončno umaknjen. Predsednik odbora Samo Bevk je dejal, da je predlog že prvo obravnavo prestal pogojno. »Predlog zakona je bil slabo pripravljen in neusklajen z Direkcijo RS za ceste, zato smo se v koaliciji, potem ko je bilo vložena cela vrsta amandmajev, dogovorili, da ga umaknemo,« je dejal Bevk. Spomnimo, da je predlog sprememb zakona o cestah predvideval ukinitev Javne agencije RS za varnost prometa in prenos njenih pristojnosti na ministrstvo za infrastrukturo in prostor, s čimer pa se v koaliciji očitno niso strinjali. Več na www.dnevnik.si.
Med turistično sezono le redna vzdrževalna dela
Dars bo letos obnovil skoraj tretjino manj luknjastega asfalta na slovenskih avtocestah kot lani, vsa večja obnovitvena dela pa naj bi končal do konca junija. Največ mirnih živcev bodo potrebovali vozniki na štajerski avtocesti in tisti, ki si bodo omislili pot v Avstrijo skozi predor Karavanke. Več na www.dnevnik.si.
Dragoceni in iskani koščki zemlje
Vse večje mestne občine po Sloveniji se zadnjih nekaj let srečujejo z izjemnim povpraševanjem po vrtičkih, na katerih bi si občani lahko sami pridelali osnovno zelenjavo. Marsikje so zato v ta namen že uredili določene površine, sprejeli ustrezne odloke, za vrtičke pa uporabnikom zaračunavajo najemnino. V Velenju je v teh dneh sila živahno, saj ljudje hitijo s spomladanskimi opravili na svojih vrtičkih, ki jih je v celotni občini že čez 320. Že leta 2009 je občina v krajevni skupnosti Gorica uredila in oddala v najem 81 vrtičkov. Več na www.dnevnik.si.
Na pohod ob žici za pravico do vode
S pohodom otrok iz ljubljanskih vrtcev se je začela tradicionalna prireditev Pot ob žici, ki se bo nadaljevala s pohodom učencev in dijakov, v soboto pa se bodo na 35-kilometrsko pot okoli mesta podali pohodniki, hkrati bo potekal tudi tek trojk. Prireditev, na kateri organizatorji pričakujejo skoraj trideset tisoč ljudi in je letos že 57. po vrsti, se bo zaključila s sobotnim dogajanjem na Kongresnem trgu, ko bosta nastopila Partizanski pevski zbor in Alenka Godec. Več na www.delo.si.
Zbornici zahtevata vpogled v dokumentacijo za Halo Tivoli
Medtem ko vse do petka, ko se izteče rok za pritožbe na izbiro izvajalca gradbenih del, ne bo jasno, ali bo Hala Tivoli res prenovljena, pa, kot kaže, še ni končana zgodba s projektno dokumentacijo za obnovo. Po naših informacijah nekateri izmed neizbranih ponudnikov še tehtajo, ali se pritožiti na postopek izbire gradbinca, s katerim je občina dodelila 8,9 milijona evrov vreden posel podjetju ZIR. Če pritožbe ne bo, bo pogodba med MOL in ZIR podpisana v soboto, ko naj bi že začeli z deli, sicer pa bo občina odstopila od obsežnega projekta in izvedla le najnujnejša dela za pripravo dvorane na evropsko prvenstvo v košarki, je napovedal župan Zoran Janković. Več na www.delo.si.
Zoran Janković brez novih pojasnil o ljubljanskih projektih
Po skoraj poltretjem letu je imel župan Janković spet svojo tiskovno konferenco na Magistratu. Zanjo se je odločil, ker se je nabralo veliko vprašanj v zvezi z mestno, državno in strankarsko politiko. Ali jo bo imel spet vsak teden kot nekoč, pa se še ni odločil. Kljub obilici vprašanj, povezanih z največjimi ljubljanskimi projekti, kot so Stožice, Emonika, Rog, Cukrarna, prenova Tivolija, pa so novinarji zvedeli le malo novega. Dokončanje centra Stožice je po Jankovićevih besedah še vedno v rokah konzorcija bank. Projekt Emonika se je zataknil pri plačilu komunalnega prispevka, pri prenovi Plečnikovega stadiona pa župan meni, da odprava okoljevarstvenega soglasja zaradi hrupa ni nobena rešitev. Več na www.delo.si.
Za ceno trisobnega stanovanja lahko dobite hišo
Najemnine v Ljubljani so se v zadnjih letih občutno znižale, kljub temu da je v krizi najemnikov na trgu še več kot sicer. Glede na ceno na kvadratni meter se trenutno zelo splača najeti hišo, a zaradi relativno višjih stroškov ni velikega zanimanja. Čeprav je z vseh strani slišati, da so najemnine za stanovanja in hiše v Ljubljani občutno zdrsnile navzdol, je primerjavo konkretnih cen tako rekoč nemogoče dobiti. Medtem ko naj bi z novim nacionalnim stanovanjskim programom to nalogo prevzela Geodetska uprava, za zdaj stanju na najemniškem trgu sledi le statistični urad, pa še ta objavlja zgolj indekse cen. Več na www.dnevnik.si.
Premalo vrtov, preveč avtomobilov
Rožna dolina s sončno lego v trikotniku med Rožnikom, tržaško železniško progo in reko Glinčico velja za precej priljubljeno ljubljansko naselje, znano tudi po velikem študentskem naselju in vedno večjem številu velikih stanovanjskih vil. Prvi prebivalci Rožne doline so imeli v 19. stoletju po svojih vrtovih velike skale in položene deske, da so lahko prišli do svojih hiš v slabem vremenu. Novo delavsko naselje je namreč zraslo na močvirnatem travniku in prvi Rožnodolci so v izsuševanje vložili veliko napora, prav tako za nadaljnje posipavanje poti in čiščenje jarkov. Več na www.dnevnik.si.
V Ljubljani kmalu dihanje na škrge
10 Zdravju škodljivi delci PM10 na merilni postaji ob Tivolski cesti vsako leto že v prvih treh mesecih presežejo mejno dnevno koncentracijo za več kot 35-krat, kolikor dovoljuje zakonodaja. Opomini iz Bruslja se že kopičijo, prestolnica pa ob tem še vedno nima svojega načrta za kakovost zraka. V nasprotju z večino drugih slovenskih mest je v prestolnici najpomembnejši vir delcev PM10 promet. Ti delci pa so zdravju škodljivi, zato strokovnjaki odsvetujejo rekreacijo v bližini obremenjenih prometnic. Več na www.dnevnik.si.
Dobri dve leti po tistem, ko je ljubljanska mestna občina na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije razglasila propadajoče staro ljubljansko letališče v Mostah za kulturni spomenik lokalnega pomena, je projekt Staro letališče Ljubljana zdaj pred sprejemom akta o javno-zasebnem partnerstvu. Mestni svetniki ga bodo obravnavali predvidoma na junijski seji, so pojasnili na občinskem oddelku za kulturo. Na območju starega letališča, ki že vrsto let propada in počasi izginja med stolpnicami tamkajšnje industrijske cone in nakupovalnega središča, so se do danes ohranili hangar, kontrolni stolp in letališka stavba, mestna občina pa, kot je že pred časom pojasnil takratni vodja občinskega oddelka za kulturo in zdajšnji kulturni minister Uroš Grilc, načrtuje v sklopu javno-zasebnega partnerstva v ohranjenih objektih urediti muzej letalstva. Več na www.dnevnik.si.
Papir Servis kanalizacijo v Vevčah gradi na črno
Prihod Papir Servisa v Vevče tamkajšnje prebivalce vse bolj razburja. Zaradi »prazničnih« gradbenih posegov za ograjo podjetja Set in grobih posegov v brežino Ljubljanice so inšpekcijske službe zasuli s prijavami domnevno nedovoljenih posegov. Vevčani, ki jih moti, da Papir Servis v uradno še ne odprt obrat oziroma v najete prostore tiskarne Set že več tednov vozi odpadno embalažo, so pred in med prazniki opazili povečano gradbeno aktivnost pri starih skladiščih in ob Ljubljanici. Več na www.delo.si.
Enosmerna ulica ujezila Kamničane
Nova prometna ureditev v Kamniku povzroča tamkajšnjim prebivalcev precej težav, zato so zbrali 1300 podpisov z zahtevo, da občinsko vodstvo odpre del Medvedove ulice za promet v obe smeri. Spornih je 200 metrov omenjene enosmerne ceste, ki nekaterim podaljša vožnjo za sedem kilometrov. Podpise proti enosmerni prometnici so prispevali prebivalci krajevnih skupnosti (KS) Kamnik Center, Tunjic in Mekinj. Napovedujejo državljansko nepokorščino, če jim župan ne bo prisluhnil. Nekateri naši sogovorniki niso izključili niti zbiranja podpisov za razpis referenduma. Včeraj popoldne je bila kolona avtomobilov vse do Duplice. Več na www.delo.si.
Zanimiva arhitektura na letališču Ljubljana
Danes na letališču Ljubljana slovesno odpirajo Center za kontrolo in vodenje zračnega prometa. V trinadstropni stavbi tlorisne površine 2350 kvadratnih metrov sta center za nadzor zračnega prometa in poslovna stavba Kontrole zračnega prometa Slovenije. Arhitekturno zanimiv in moderen objekt je delo biroja Sadar + Vuga. V arhitekturnem biroju pravijo, da je objekt zahteven in kompleksen zaradi narave dela v njem, pri čemer je varnost osrednjega pomena. V notranjosti so varnostne cone petih različnih stopenj z nadzorovanim pristopom pri vsakem prehajanju iz nižje v višjo cono. Zaščitne cone se stopnjujejo od oboda z administrativnimi prostori in prostori počitka proti sredini. Notranjost je zaščitena tudi pred zunanjimi vplivi, posebej pred elektromagnetnimi udari iz okolice. Več na www.delo.si.
Obnova kompleksa gradu Khislstein tudi na sodišče
Za 9. maja je na gospodarskem oddelku kranjskega okrožnega sodišča razpisana obravnava, v kateri NLB toži Mestno občino Kranj (MOK) za plačilo 2,84 milijona evrov. Tožba je povezana z obnovo kompleksa gradu Khislstein. Pri 8,7 milijona evrov vredni, eni najpomembnejših naložb v kranjskem mestnem jedru, med katero sta bila obnovljena grad Khislstein, Lovski dvorec, zraven pa je bilo zgrajeno pa je bilo letno gledališče, je bilo veliko zapletov zlasti zaradi težav gradbenega podjetja Vegrad, ki je z občino podpisal pogodbo v vrednosti 4,5 milijona evrov novembra 2008, in tudi dodatnih del ter arheoloških izkopavanj. Več na www.delo.si.
Kranjsko poletno gledališče zdaj na sodišče
Včeraj je bil pravi dan zmage za kulture željne v gorenjski prestolnici. Z začetkom sezone v novem poletnem gledališču s 400 sedeži so dejansko končali 8,7 milijona evrov vredno prenovo v mestnem jedru. A uvod je potekal – za Kranj kar značilno – na sodišču. Več na www.dnevnik.si.
Za petične goste Vile Bled le omejena ponudba
Vila Bled bo tako kot za prvomajske praznike odprta tudi poleti, čeprav so v protokolarnem zavodu Brdo, ki z njo upravlja, načrtovali, da bo zaradi prenove in energetske sanacije zaprta. Vendar bo ponudba najprestižnejšega turističnega objekta ob Blejskem jezeru precej okrnjena, saj bo kuhinja obratovala samo zvečer. Z generalnega sekretariata vlade so pojasnili, da so se zaradi zavedanja o pomenu Vile Bled za celotno turistično območje odločili, da bodo »Vilo Bled delno odprli za prvomajske praznike in da bo odprta vso poletno sezono«, od junija do oktobra. V Vili bo od prvomajskih praznikov naprej delovala info-točka, »na voljo bodo gostinske storitve, sobe pa po povpraševanju.« Več na www.delo.si.
Državna vila odprta, Rikli podrt
Kmalu bo minilo četrt stoletja od Omanove pustolovščine z objektom, s katerim je začetnik blejskega turizma Arnold Rikli generacijam, ki bi znale izrabiti turistično priložnost, ponudil prekrasno stavbo na obrežju jezera. Mark Oman je že dlje časa nedosegljiv blejski občini, objekt pa se sesuva sam vase. Ko je propadla zamisel o Omanovi prenovi, je utihnilo vse v zvezi z elitno lokacijo. Več na www.dnevnik.si.
Parkiranje avtodomov še naprej »po domače«
Župan Kranjske Gore Jure Žerjav, ki je podjetju RTC žičnice lani brez razpisa in soglasja občinskega sveta dal v uporabo zemljišče pod smučiščem Vitranc, nezakonitosti po sedmih mesecih še ni odpravil. Profesor z ljubljanske pravne fakultete Rajko Pirnat pravi, da bi morala občina objaviti razpis in zasebniku premoženje oddati v najem ali mu podeliti koncesijo. Na občinskem zemljišču je podjetje RTC žičnice uredilo parkirišče za avtodome, ki ga Kranjska Gora nujno potrebuje, podjetje pa za parkiranje pobira tudi parkirnino. Več na www.delo.si.
Za prehod za pešce čez državno cesto se borijo že pet let
Državna cesta med Čatežem ob Savi in mejnim prehodom s Hrvaško v Slovenski vasi zaradi svoje neurejenosti že vrsto let spravlja v slabo voljo ljudi, ki živijo ob njej. Ti so si obetali, da bodo državni cestarji hkrati z gradnjo avtocestnega odseka Krška vas–Obrežje pred desetletjem poskrbeli tudi za ureditev te prometnice, a ves čas poslušajo le obljube in izgovore. Več na www.dnevnik.si.
Mariborska kolesarska mreža je odprla še eno poglavje participatornega urbanizma v Mariboru. Organizirala je posebni sprehod z naslovom Dravljica in zlate ribice, ki ga je zasnovala arhitektka in urbanistka Vesna Rebernak, sicer Ptujčanka, ki je 23 let živela in delovala v ZDA. Osnovna misel njenega projekta Dravljica in zlate ribice v sklopu Dravljična mesta je bila v skrajšani obliki nakazana v soboto v Mariboru – kako povezati predel Treh ribnikov z obrežjem Drave. Dvajset udeležencev, željnih aktivnosti in konstruktivne debate o prostorski ureditvi mesta od Dravi, je v slabih dveh urah prehodilo pot z Grajskega trga preko Vetrinjske ulice do Gosposke in Tyrševe ulice pa od Mestnega parka preko Trga Leona Štuklja do nabrežja Drave. Pot so si popestrili s postankom pri uličnem harmonikarju, umetniški galeriji Primoža Premzla in antikvariatu, po mnenju večine zelo mestotvornih točkah Maribora. Več na www.vecer.com.
Močno deževje, ki je v torek nekaj po 20. uri zajelo zahodni del občine Slovenska Bistrica, je predvsem na območju Pohorja povzročilo precejšnjo škodo. “Po prvih ocenah, ki smo jih naredili ob ogledu, je samo na cestni infrastrukturi zaradi uničenih muld in bankin škode za okoli 70 tisoč evrov. Najnujnejša dela, s katerimi je upravljavec vzpostavil prevoznost, pa so bila že opravljena,” je povedal direktor občinske uprave občine Slovenska Bistrica Branko Žnidar. Več na www.vecer.com.
V katastrofalnih poplavah novembra lani niso bila le poškodovana območja, ki jih je zalila voda, temveč je bilo zaradi velikih količin padavin tudi več plazov in zdrsov, ki so terjali davek na komunalni infrastrukturi, objektih in kmetijskih zemljiščih. Svoje je prispevala tudi obilica snega, ki se je zavlekel dolgo v pomlad in ob nenadni otoplitvi povzročil škodo zlasti na cestah. Na mariborski občini, ki je dolžna zagotoviti prevoznost cestnih poti, so se zato lotili popisa najbolj kritičnih lokacij po odjugi v februarju in marcu. Za sanacijo plazov na območju mariborske občine bi potrebovali dva milijona evrov; ker denarja ni, bo občina denar iskala pri državi. Več na www.vecer.com.
Mariborsko zavetišče brez razpisa koncesije Snagi
Novo vodstvo Mestne občine Maribor (MOM) namerava s Snago, ki zdaj zavetišče za živali upravlja brez pravne podlage, skleniti hišno pogodbo, za prve štiri mesece letos pa ji je občina oddala naročilnico za opravljanje storitev. Pravni strokovnjak Boštjan Brezovnik pa opozarja, da občina z naročilnico krši zakon o javnem naročanju. Več na www.delo.si.
V Skokah bodo svetile nove luči
V občini Miklavž na Dravskem polju posodabljajo javno razsvetljavo; sedanjo prostozračno razsvetljavo, ki je še na lesenih stebrih, zamenjujejo s sodobnejšo v naselju Skoke. Kraj bo dobil nove električne drogove, nove električne vode in žarnice z LED-diodami v ulicah, kjer potrebujejo zgolj orientacijsko razsvetljavo, saj tam ni večjega prometa. Stebri bodo postavljeni bolj na gosto kot dosedanji, a še vedno ne tako kot na bolj prometnih cestah. Več na www.vecer.com.
V Slovenj Gradcu se pripravljajo na sanacijo vodotokov po poplavah
Na Mestni občini Slovenj Gradec je danes potekal sestanek, na katerem so predstavniki občine, občanov in podjetnikov ter ministrstev in pristojnih agencij govorili o ukrepih za zagotavljanje poplavne varnosti. Občina je v poplavah novembra lani utrpela skupno za okoli 37,5 milijona evrov škode, delna sanacija vodotokov pa bo stekla letos poleti. Več na www.dnevnik.si.
Vlada se loteva hidroelektrarn na Muri
Čeprav naj bi bila gradnja hidroelektrarne Hrastje-Mota na Muri v prvi vrsti potrebna zaradi preprečevanja nadaljnjega poglabljanja struge, zagotavljanja ustreznega nivoja podzemne vode in povečanja poplavne varnosti, ima vodarska stroka pomisleke. Dravske elektrarne Maribor (DEM) bodo morda kmalu korak bliže postavitvi prve od osmih načrtovanih hidroelektrarn na reki Muri. Med gradivi v obravnavi je namreč vlada v torek objavila osnutek sklepa, s katerim želi ustanoviti delovno skupino za pripravo državnega prostorskega načrta za umestitev hidroelektrarne (HE) Hrastje-Mota na reki Muri, in sicer na odseku od potoka Kučnica do avtocestnega mostu pri Vučji vasi. Več na www.dnevnik.si.
Ljutomerska županja s tožbo nad občinske svetnike
Zaradi zamenjave članov komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja se je županja Olga Karba skupaj z razrešenimi odločila sklep občinskega sveta izpodbijati v upravnem sporu. Prepričana je, da so svetniki člane komisije zamenjali brez argumentov in pravne podlage. Pravnik Erik Kerševan ocenjuje, da je zelo malo možnosti, da bodo sodni postopek sploh začeli. Zaplet v ljutomerski občinski komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja sega v leto 2011, ko je skupina petnajstih svetnikov na županjo Olgo Karba in podžupana Janeza Venclja naslovila dopis, s katerim so predlagali razrešitev člana in predsednika komisije Venclja. Razlog za dopis je bilo njegovo imenovanje na mesto podžupana občine. Več na www.delo.si.
Občinski načrti blokirajo podjetniško idejo
Uspešen podjetnik Marko Prunk bi v Postojni širil svojo mesarsko dejavnost in odpiral nova delovna mesta, a ga pri tem ovira občinski prostorski načrt. V nakup, obnovo in opremo lokacije Postojnskih mesnin je vložil že več milijonov evrov, zato od občine pričakuje več posluha za gospodarstvo. Več na www.dnevnik.si.
Vetrnic na Volovji rebri ne bo
Rezultat petkratne ponovitve postopka za okoljevarstveno soglasje v desetih letih je, da vetrnic na Volovji rebri, ki je bila 19. aprila ponovno vključena v omrežje Natura 2000, verjetno ne bo. Na Elektro Primorska še niso rekli zadnje besede, župan Ilirske Bistrica Emil Rojc pa bo občinskemu svetu predlagal, naj od vetrnic ne odstopi. Več na www.delo.si.
Konec za vetrnice na Volovji rebri
V petem krogu odločanja o vetrnih elektrarnah na Volovji rebri je ARSO odločila, da soglasja za 33 vetrnic ne da. Na Dopps so zapisali, da soglasja za postavitev vetrnic na Volovji rebri ni mogoče izdati, ker investitorju ni uspelo dokazati, da poseg ne bo imel prekomernih vplivov na nekatere ptice. Po mnenju Društva za opazovanje in proučevanje ptic odločba pomeni konec deset let trajajočega primera Volovja reber. »Odločba je izvrsten upravnopravni izdelek, ki na 40 straneh podrobno in sistematično obravnava vse argumente strank in strokovnih zavodov ter na koncu zaključi, da soglasja ni mogoče izdati, ker investitorju ni uspelo dokazati, da poseg ne bo imel prekomernih vplivov na beloglavega jastreba, planinskega orla, sršenarja, širokouhega netopirja, gozdnega jereba in evrazijskega risa,« so v sporočilu za javnost zapisali na Dopps. Več na www.delo.si.
Jastrebi in orli odpihnili vetrno elektrarno
Vse kaže, da vetrne elektrarne na Volovji rebri, za katero si družba Elektro Primorska prizadeva že deset let, ne bo. Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso) je namreč ponovno, tokrat že petič, zavrnila izdajo okoljevarstvenega soglasja. Za morebitno novo pritožbo se pri investitorju še niso odločili. Več na www.dnevnik.si.
Občina ni našla najemnika za grad Štanjel
Na občini Komen napovedujejo pester program prireditev in dejavnosti na grajskem kompleksu do konca leta, s čimer bi radi k sodelovanju pritegnili tudi prebivalce starega Štanjela. Razpis za najemnika bodo ponovili jeseni. Kljub temu da občini Komen po dveh razpisih ni uspeli pridobiti najemnika za grad oziroma izvajalca dejavnosti na njem, bodo poskrbeli, da bo Štanjel letos privlačen za obiskovalce, vsaj nekaterim izmed 50 prebivalcev starega jedra pa bodo z gradnjo kanalizacije izboljšali pogoje bivanja. Več na www.delo.si.
Po treh desetletjih dočakali telovadnico
Danes je končno odprla vrata prenovljena podružnična osnovna šola Ledine v Novi Gorici. Vanjo se je vselilo 244 otrok prvih treh razredov Osnovne šole Milojke Štrukelj. Šola je sicer stara 28 let, zdaj pa so dogradili telovadnico in vse prostore adaptirali v eno najbolj sodobnih osnovnih šol v Sloveniji. Več na www.dnevnik.si.
Spopad za del Sečoveljske doline
“Zemljišče (Ribila) v Sečoveljski dolini še za golf igrišče ni primerno. Ko bo deževalo bo močvirnato, ko bo suša, bodo tla povsem zbita in ruša uničena. Gradnja in vzdrževanje golfa se tu ekonomsko ne izplača,” nam je včeraj povedal pedolog, inženir agronomije v pokoju Janez Rupreht, ki je povzročil vihar s svojimi podatki o kakovosti zemlje na območju, predvidenem za golf. Občina Piran je sporočila, da Sklad kmetijskih zemljišč zavaja, ko trdi da so ta zemljišča primerna za kmetovanje. Občina Piran in Golf Istra nista pripravljeni odstopiti od tristranske pogodbe, ki so jo skelnili 22.9.2005 za 30 let. Več na www.delo.si.
Sečoveljsko zemljišče za golf igrišče bi najeli kmetje
Golf Istra: »Vse analize kažejo podobne rezultate: da je večji del te zemlje najslabša kmetijska zemlja.« Sklad kmetijski zemljišč in gozdov RS bo čim prej pripravil vlogo in na pristojnem sodišču zahteval prekinitev tristranske pogodbe med njim, občino Piran in družbo Golf Istra (v lasti Istrabenza in Luke Koper). Gre za tristransko pogodbo o najemu 63,8 hektara zemljišč za 30 let, kjer bi moralo stati igrišče za golf. »Golf Istri in občini Piran smo že leta 2012 predlagali sporazumno prekinitev pogodbe, ker je ni bilo, bomo v kratkem začeli postopek na sodišču,« je za Delo včeraj povedala direktorica Sklada kmetijskih zemljišč Irena Šinko. Več na www.delo.si.
Nedovoljene gradnje tudi v krajinskem parku
Črna gradnja družine Vitoslava Türka ni edina, ki vznemirja prebivalce v piranski občini. Inšpektorjem so prijavili domnevno sporno gradnjo stanovanjske hiše na Seči v lasti Urbana Cerarja, ki je tudi lastnik igralnice Mulino. Po zagotovilih piranske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je gradnja v neskladju z izdanimi soglasji. Urban Cerar je za Delo zagotovil, da ima gradbeno dovoljenje, da je hiša v celoti zgrajena v skladu z dovoljenji in da so jo prijavili škodoželjneži oziroma tisti, s katerimi je že več let v sporih. Na upravni enoti Piran pravijo, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano leta 2004, in to za klet, pritličje in eno nadstropje stanovanjske hiše. Več na www.delo.si.
Maher mora na svoje stroške porušiti črno gradnjo
Bivši minister za infrastrukturo in prostor Igor Maher mora porušiti črno gradnjo v Seči, je odredil gradbeni inšpektor. Maher je slovenski minister z najkrajšim stažem doslej. Na ministrskem položaju je bil namreč le nekaj dni. Gradbeni inšpektor je Igorju Maherju izdal dve odločbi, prvo 17. aprila, drugo pa teden dni pozneje. Maher mora črni gradnji na svoji parceli v Seči v 30 dneh porušiti in na posestvu vzpostaviti prejšnje stanje. Vse na svoje stroške. Maher se je na prvo odločbo še isti dan pritožil, pritožba pa še ni bila rešena. Rok za pritožbo na drugo odločbo še ni potekel. Več na www.delo.si.
Olimpijski center gre naprej, v Žusterni zastoj
Olimpijski center Koper ima odprta še ena vrata, ki vodijo k razpletu usode velikega večnamenskega objekta na Bonifiki. Včeraj so namreč koprski svetniki na izredni seji potrdili investicijski program, po katerem nameravajo še letos zgraditi del olimpijskega bazena. Načrtovana prenova v Žusterni pa se je medtem ustavila. Koprski svetniki so pravzaprav morali sprejeti takšen sklep, če niso hoteli povzročiti dodatne škode, ki na objektu nastaja po stečaju Primorja, graditelja in prejšnjega investitorja v Olimpijski center Koper. Objekt bazena je zgrajen do nedokončane tretje faze, nima niti strehe niti vgrajenih oken in vrat, zato ga že načenjajo vremenski vplivi, poleg tega so veliki lepljeni leseni nosilci strešne konstrukcije že od začetka leta 2011 prepuščeni na milost in nemilost vremenu. Več na www.dnevnik.si.
Hrvaška vstopa tudi v Naturo 2000
Hrvaška bo v omrežje ekološko pomembnih območij Natura 2000 predlagala 37 odstotkov kopnega. Največ varovanih območij se bo raztezalo od Gorskega Kotarja čez celotno dinarsko Hrvaško, vključno z otoki. Naturi nasprotujejo predvsem energetiki. Slovenska vlada je v petek, 19. aprila, končala postopek širitve območij Nature 2000 in tako delež svojega celotnega ozemlja v tej mreži povečala na 37,16 oziroma za 2,3 odstotka (480 kvadratnih kilometrov oziroma deset Cerkniških polj). S tem je utrdila dosedanje vodilno mesto med članicami Evropske unije po deležu državnega ozemlja v Naturi, Hrvaška pa bo, če bo njena vlada sprejela zdaj predlagano uredbo o območjih Natura 2000, na tej lestvici takoj za njo. Po sedanjem predlogu bo namreč naša soseda za ohranitev evropske biotske pestrosti v omrežje Natura 2000 vključila 36,9 odstotka svojega kopnega in 16,6 odstotka teritorialnega morja. Več na www.dnevnik.si.