Tedenski pregled objav v medijih
Poznate občutek, ko se, potem ko ste dolgo čakali na zeleno luč za prečkanje ceste, rdeča luč na semaforju spet prižge, še preden vam je uspelo priti do sredine cestišča? Ali pa, ko morate stopiti na cesto, ker je na pločniku parkiran avto? Ste že videli pločnike, ki se nenadoma zožijo, tako da nič več ne omogočajo hoje, zraven pa je pas za avtomobile nedotaknjen, v vsej svoji širini? Večkrat prečkate cesto tam, kjer ni prehoda za pešce, saj je do prehoda preprosto predaleč? Imate neprijeten občutek, ko greste ponoči sami skozi slabo osvetljen podhod ali ko v temi prečkate prazno parkirišče kje v predmestju, kjer osamljen stoji vaš avto? Podobnih primerov je nešteto in z njimi se srečujemo, ko hodimo po vsakdanjih opravkih. Vse omenjeno so simptomi mesta, ki je slabo prilagojeno pešcem.
Pa vendar smo pešci vsi. In to pretežni del časa. Kar precej ga preživimo v stavbah, kjer je hoja kljub dvigalom in tekočim stopnicam še vedno krepko prevladujoč način premikanja, a tudi v javnem prostoru je pešačenje osnovna oblika prometa, ki povezuje vse druge. Do avtomobila in do kolesa pridemo peš, še bolj to velja za vse oblike javnega prevoza, od avtobusov do letal. Kljub temu bomo težko našli koga, ki bi ob besedi promet najprej pomislil na pešce. Pa bi bilo vsestransko koristno, če bi. Več na www.mladina.si.
Jane Jacobs, ameriško-kanadska novinarka in aktivistka, je pred 50 leti napisala eno najvplivnejših knjig v zgodovini urbanističnega planiranja, Umiranje in življenje velikih ameriških mest, v kateri je med drugim opozarjala na urejanje mest po meri pešcev. Po njeni smrti so leta 2007, najprej v Torontu in pozneje povsod po svetu, začeli prirejati vodene sprehode, imenovane Jane’s walk (Janini sprehodi). Letos bo globalna akcija urbanih sprehodov potekala 4. in 5. maja, tudi po številnih slovenskih mestih. Več na www.rtvslo.si.
14 milijonov evrov evropske pomoči Sloveniji po poplavah
Evropska komisija je danes odobrila 14 milijonov evrov pomoči Sloveniji iz evropskega solidarnostnega sklada pri soočanju s posledicami lanskih poplav. Pomoč Sloveniji je del širšega svežnja, ki vključuje tudi Avstrijo in Hrvaško. Komisija je skupno odobrila 14,6 milijona evrov pomoči. Sloveniji, ki so jo poplave najbolj prizadele, je namenjenih 14,08 milijona evrov, Hrvaški 286.587 evrov in Avstriji 240.000 evrov. Po odobritvi Evropske komisije morata pomoč potrditi tudi Evropski parlament in Svet, v okviru katerega odločajo članice unije. Pomoč je tako lahko na podlagi dosedanje prakse izplačana najhitreje v devetih mesecih po katastrofi. Dokončno odločitev je pričakovati v drugi polovici leta. Več na www.delo.si.
Slovenija mora vrniti 554.000 evrov kmetijskih sredstev
Slovenija mora v proračun EU vrniti 554.000 evrov neupravičeno porabljenih sredstev v okviru skupne kmetijske politike, je danes sporočila Evropska komisija. Skupno je sicer Bruselj od članic unije v okviru postopka potrditve obračunov zahteval vračilo 230 milijonov evrov neupravičeno porabljenih kmetijskih sredstev. Slovenija bo morala sredstva vrniti zaradi pomanjkljivih upravnih pregledov pri ukrepu za območja z omejenimi možnostmi, so sporočili v komisiji. Več na www.dnevnik.si.
Minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan je pobudo občine Bohinj, ki se nanaša na reševanje črnih gradenj v TNP, odstopil v reševanje ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Ob tem minister Dejan Židan ugotavlja, da je proučitev pobude občine za odpravo uredbe o prostorskih pogojih za sanacijo degradiranega območja v TNP nujna, da se čim prej uredi odprta vprašanja. Minister Židan še predlaga celovit pristop pri reševanju odprtih vprašanj. Bohinjski župan Franc Kramar se zavzema, da ne bi rušili objektov starejših od 40 let, ki jih kot črne gradnje obravnava omenjena uredba (ki o novih črnih gradnjah uredba ne govori). Več na www.delo.si.
Slovenske ceste so v zelo slabem stanju, ki se še poslabšuje
Slovenske ceste so v zelo slabem stanju, ki se še poslabšuje, izhaja iz rezultatov programa EuroRAP. Na slabo stanje cestnega omrežja, s katerim upravlja, že vrsto let opozarja tudi direkcija za ceste, ki se v zadnjih letih sooča s krčenjem sredstev, namenjenim vlaganja v ceste. Program ocene varnosti cest EuroRAP, s katerim so vrednotili stanje cest in jih po zgledu testov avtomobilskega trka označili z eno do pet zvezdicami, je pokazal, da je polovica od dobrih 6000 kilometrov državnih cest v Sloveniji v zelo slabem stanju. Zaskrbljujoče je, da si je veliko državnega cestnega ožilja zaslužilo samo eno ali dve zvezdici. Več na www.dnevnik.si.
Na urbano vrtičkarstvo smo dobro pripravljeni še iz Jugoslavije (video)
Tudi v Semenarni Ljubljana opažajo, da se vse več ljudi odloča za vrtičkanje. Še posebej opazen trend pa naj bi bilo urbano vrtičkanje, ki v mesta vrača stik z naravo. Ker so mnogi balkoni slovenskih blokov opremljeni z globokimi koriti, pa smo pri nas zelo dobro pripravljeni na urbano vrtičkanje še iz časa Jugoslavije. Več na www.dnevnik.si.
Bežigrajski stadion ostal brez okoljevarstvenega soglasja
Agencija RS za okolje (Arso) je zavrnila zahtevek za izdajo okoljevarstvenega soglasja za gradnjo novega Bežigrajskega stadiona. Dokument je osnovni pogoj za nadaljevanje projekta. Kot je na svoji spletni strani v sporočilu za javnost sporočil Arso, je agencija zavrnilno odločbo izdala včeraj, kot razlog za takšno odločitev pa je navedla, da invesitor, družba Bežigrjaski športni park (BŠP), ni ustrezno dopolnila svoje vloge in ni uspela dokazati, da škodljivih posledic na okolje pri realizaciji projekta, kot je predviden, ne bo. Več na www.delo.si.
Investitor: Prenove Plečnikovega stadiona še nekaj časa ne bo
Po zavrnitvi vloge za izdajo okoljevarstvenega soglasja za prenovo Plečnikovega stadiona konec prejšnjega tedna, se je odzval tudi investitor že od leta 2007 načrtovane prenove, družba Bežigrajski športni park (BŠP). Maja Štefula, vodja projekta v BŠP, je sporočila, da menijo, da odločba Arsa »ne vključuje vsebinskih razlogov za zavrnitev«. Napovedala je, da bodo v roku za pritožbo (v 15 dneh) odločbo natančno proučili, »gotovo pa je, da se prenove stadiona za Bežigradom še nekaj časa ne bomo lotili«. Več na www.delo.si.
Bicikelj: Lani 677.638 izposoj, največ voženj traja manj kot 10 minut
V okviru samopostrežnega sistema izposoje koles Bicikelj v Ljubljani so januarja in februarja letos so našteli 44.760 izposoj koles, marca 30.482, do 23. aprila pa nekaj več kot 42.000 izposoj. Po podatkih za lansko leto v povprečju čas izposoje traja 15 minut, sicer pa polovica vseh voženj traja manj kot 10 minut, so navedli v Europlakatu. »Podobno kot lani smo tudi letos zimski čas izkoristili za reden servis vseh koles v sistemu Bicikelj. Doslej še nobeno kolo ni bilo tako poškodovano, da bi ga morali izločiti iz sistema,« so pojasnili v podjetju Europlakat in dodali, da se do sedaj tudi s krajami koles ni bilo treba ukvarjati. Poškodbe koles pa so bile večinoma pričakovane in povezane s pogosto rabo. Tako je šlo na primer za razrahljane dele koles, obrabo in podobno. Več na www.dnevnik.si.
Terasa Cankarjevega doma je raj za čebele
Združiti vsakdanje delo in priljubljeni konjiček? Zakaj pa ne! Franc Petrovčič je to storil kar na strehi Cankarjevega doma. Na svoje delovno mesto je pripeljal tri čebelje družine, ki se v mestnem okolju počutijo odlično in zdaj že tretjo sezono skupaj dokazujejo, da je tudi sredi betonske džungle mogoče pridelati kakovosten med. »O, že letajo!« se je včeraj dopoldne razveselil čebelar Franc Petrovčič, sicer vodja vzdrževanja in obratovanja v Cankarjevem domu, ko je odprl vrata na eno od strešnih teras ljubljanskega kulturnega hrama. Sonce je počasi kazalo svojo moč in dvig temperature je neutrudnim nabiralkam cvetnega prahu sporočil, da je čas za delo. Več na www.dnevnik.si.
Okoli 200 protestnikov zasedlo Kino Triglav; civilna iniciativa zahteva opravičilo
Del protestnikov je zasedel nekdanji Kino Triglav v ljubljanskih Mostah. Kot so dejali, gre za direktno zasedbo praznega prostora, in prostor polepili z napisi »Naša last«. Zbranim protestnikom so se odločili predvajati dokumentarni film Razlogi za bes, v prihodnje pa napovedujejo nadaljevanje z zasedbami praznih prostorov, tudi stanovanj. Namen akcije je osvobajanje prostorov, ki so zapuščena, propadajo in so v lasti mogotcev, je dejal eden od protestnikov Irfan Beširević. Po njegovih besedah je bil Kino Triglav »naš kino, od ljudstva, narodni kino in zdaj tukaj stoji, propada«, je izpostavil in ob tem dodal, da hkrati vstajniki in druga gibanja nimajo prostorov za sestanke. Zato so se odločili, da danes zavzamejo Kino Triglav in s tem začnejo »osvobajati prostore, v prihodnosti tudi stanovanja«. »Ljudje so brez stanovanj, živijo na ulicah, stanovanja pa prazna in propadajo,« je poudaril. Več na www.dnevnik.si.
Zaloške ceste v Polju naj bi se lotili še letos
V četrtni skupnosti Polje so skeptični do županovih obljub o začetku gradnje letos poleti, prav tako niso navdušeni nad rešitvijo, staro 15 let, saj pravijo, da se je promet v tem času bistveno povečal – še bolj pa se bo z zgraditvijo novih stanovanjskih sosesk. Več na www.dnevnik.si.
Več koristi kot okolje in lokalna skupnost bodo imeli gradbeni lobiji
Kljub več kot 50-milijonskim vlaganjem v čistilne naprave in kanalizacijo stanje voda v porečju Ljubljanice ne bo boljše, če se ne bo izboljšalo tudi zelo slabo upravljanje čistilnih naprav in zlasti če politika varstva voda ne bo bolj celostna. »S skoraj vsako novo priklopljeno čistilno napravo je več poginov rib, ki so indikator onesnaženja in nedelovanja čistilnih naprav. Iztoki čistilnih naprav pogosto poleti postanejo celo močnejši od naravnega pretoka,« je dejal Brane Koren, zagovornik narave in predstavnik notranjske civilne pobude Vodni krog, ki si prizadeva za celostno dojemanje vode. Več na www.dnevnik.si.
Ljudje “odprto” Brdo sprejeli z navdušenjem
Javni zavod Brdo, ki se sicer ukvarja s protokolarnimi storitvami, je te dni želel Brdo še bolje predstaviti. Adutov jim ne manjka, povezali so jih v celoto – od kosil v restavraciji, piknik košarice in odeje za veselje v naravi do prevoza s kočijo po parku. »Brdo ima več vlog. Protokolarnih dogodkov je manj, zato moramo delovati drugače. Želimo privabiti ljudi, ki morda do zdaj niso vedeli, da Brdo kot turistična točka ponuja ogromno, predvsem pa res prelepo naravo,« je dejala Iris Kociper Haas, nova direktorica javnega zavoda, ki zaposluje 190 ljudi. Več na www.dnevnik.si.
Veter poškodoval gozdove okoli Preddvora, Golnika in Tržiča
Zimski in pomladni vetrovi so močneje poškodovali gozdove na območju Preddvora, Golnika in Tržiča, so sporočili s kranjske enote Zavoda za gozdove Slovenije. Po ocenah je veter tam podrl ali poškodoval okrog 5000 kubičnih metrov drevja. Veter je podiral drevesa posamično in v šopih, redkeje je podrl večjo količino drevja na eni površini. Poškodbe so razpršene na veliki površini, kar močno otežuje iskanje ter pravočasen posek in spravilo poškodovanih dreves. Več na www.delo.si.
Za romsko komunalo zmanjkalo 1,2 milijona evrov
Predsednik Foruma romskih svetnikov Darko Rudaš je razočaran, ker se na razpis za ureditev komunalne infrastrukture v romskih naseljih niso prijavile občine Ljubljana, Velenje, Brežice, Maribor in Škocjan. Čeprav nimajo romskega svetnika, bi bile zaradi posebnega delovnega telesa za spremljanje položaja romske skupnosti upravičene do državnega denarja. Na javni razpis ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je 14 občin oddalo 25 vlog v skupni vrednosti 4,2 milijona evrov. Na razpolago bo tri milijone evrov. V Forumu romskih svetnikov so zadovoljni, da so se občine kljub gospodarski krizi odločile za reševanje bivanjskih razmer v romskih naseljih. Več na www.delo.si.
Začrtana podoba starega mestnega jedra Škofje Loke
Škofjeloška občina je izbrala idejno zamisel, po kateri bo v prihodnjih desetletjih urejala območje starega mestnega jedra in obrežja obeh Sor. Urejanja se bo zaradi finančnih in prostorskih omejitev lotevala postopno. Škofja Loka bo tudi z uporabo sodobnih elementov ostala mesto s srednjeveškim pridihom, zagotavlja župan Miha Ješe. V Škofji Loki so najboljše ideje za ureditev starega mestnega jedra ter ureditev obrežja Selške in Poljanske Sore iskali prek javnega natečaja. Od konca lanskega leta so na natečaj prejeli deset idejnih zasnov, med katerimi je komisija za zmagovalca izbrala Arhitekturni biro Ravnikar Potokar, ki je za nagrado prejel 12.000 evrov. Več na www.delo.si.
Mirujoča voda in sulec ne gresta skupaj
Vladi Alenke Bratušek je uspelo nekaj, kar je v štirih poskusih od leta 2004 spodletelo trem vladam pred njeno: območje evropske naravovarstvene mreže Natura 2000, s katerim države EU varujejo redke ali ogrožene živalske in rastlinske vrste, je razširila za slabih 500 kvadratnih kilometrov ali za dobrih deset Cerkniških polj. Območje Natura 2000 po novem zajema 37,16 odstotka ozemlja Slovenije ali 2,4 odstotka več kot doslej. To pomeni, da se je naša država v tem pogledu le še utrdila na prvem mestu med vsemi članicami EU. Vlada je območje, zavarovano z Naturo 2000, razširila še za skoraj poltretji odstotek državnega ozemlja. Naravovarstveniki so s širitvijo zadovoljni, v Holdingu Slovenske elektrarne pa opozarjajo, da lahko to ogrozi gradnjo verige HE na srednji Savi. Več na www.dnevnik.si.
Maribor zaradi finančnih težav začasno ustavil Evropsko prestolnico mladih
Projekt Evropska prestolnica mladih (EPM) je začasno ustavljen. Novo vodstvo mariborske občine je vodilne v EPM in tudi izvajalce programov obvestilo, da denarja za izvedbo programov ni, poroča spletni Večer. Projekt so zamrznili, da ugotovijo realno finančno situacijo in prilagodijo možnosti izvedbe. Sredstva bodo skušali zagotoviti z rebalansom. Več na www.dnevnik.si.
Stanovalce Krekove ulice v Mariboru je pred časom močno razburila sprememba prometnega režima pred njihovimi stanovanjskimi bloki, saj so jim najprej zaradi kolesarske steze zmanjšali število parkirnih mest, nato pa so jim pred hišno številko 12 še narisali tri prostore za invalide. Ogorčenje stanovalcev je bilo še toliko večje, ko so pred nekaj dnevi, zopet pred isto hišno številko, izbrisali dvoje parkirišč in narisali parkirišča, dovoljena le za dostavo. Več na www.vecer.com.
V Spodnji Počehovi, Mariboru in Pesnici so v okviru projekta ReBirth pripravili praktični prikaz recikliranja in uporabe gradbenih odpadkov iz rušitev objektov. Projekt, v katerem predstavljajo primere dobrih praks na tem področju, podpirata program Evropske unije LIFE+ in Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije. Na vseh treh lokacijah so Zavod za gradbeništvo Slovenije, samostojni svetovalec na področju reciklaže in uporabe industrijskih in gradbenih odpadkov ter Agencija RS za okolje in prostor pokazali celoten projekt, od zbiranja dokumentacije do vgradnje recikliranih odpadkov v nove zgradbe, študentom gradbene fakultete, povzročiteljem gradbenih odpadkov, investitorjem, projektantom, nadzornikom, izvajalcem gradbenih del in drugim zainteresiranim javnostim. Več na www.vecer.com.
Občina in Arso »po pomoti« posekala 53 lip
Prebivalci lendavskega naselja Trimlini so ogorčeni: ne da bi občina obvestila njihovo krajevno skupnost je ta posekala drevored ob potoku Ledava, v katerem je raslo tudi 53 mladih lip. Vendar je župan Lendave Anton Balažek zanikal, da bi izdali nalog za sečnjo. Izkazalo se je, da je lastnik zemljišča in naročnik sečnje Arso, ki dogodek obžaluje. Na republiški agenciji za okolje pravijo, da jim je žal. Krajani razmišljajo o pravnih ukrepih proti županu Balažku. Več na www.delo.si.
Laško letošnja evropska destinacija odličnosti
Destinacija Laško je s projektom z naslovom Sotočje dobrega letošnja zmagovalka slovenskega izbora Evropske destinacije odličnosti (European Destinations of Excellence). To je po destinacijah Dolina Soče, Solčavsko, reka Kolpa in Idrija peta evropska destinacija odličnosti, so sporočili iz Spirita. Letošnja tema izbora, ki ga razpisuje Evropska komisija, je dostopni turizem, ki ljudem z različnimi fizičnimi ali psihičnimi omejitvami in posebnimi potrebami omogoča neodvisno, pravično in dostojanstveno uporabo turističnih storitev. Po podatkih Zavoda Premiki predstavlja tak trg okoli 127,5 milijona ljudi. Več na www.dnevnik.si.
Denar le za obnovo trase do Ribnice
Z nekaj manj kot devetimi milijoni evrov bodo v Ribnici zgradili novo železniško postajo z večtirno mrežo odstavnih pasov za potniški in tovorni promet ter podhodom za pešce. Za dokončanje obnove železniške proge do Kočevja, namestitev signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav ter ureditev nivojskih prehodov bi država morala zagotoviti še okoli 40 milijonov evrov. A v državnem proračunu ni zagotovljenih sredstev za obnovo preostanka proge, torej za odsek od Ribnice do Kočevja. Zato bo julija, ko bo minilo natanko 130 let, odkar je po progi peljal prvi vlak, mogoča le vožnja po obnovljenih tirih do Ribnice. Več na www.dnevnik.si.
Tujci na Krasu najraje kupijo hišo
Vlada se je v četrtek seznanila s poročilom o evidentiranem prometu in cenah nepremičnin v obmejnih upravnih enotah v lanskem letu. Tujci so bili kupci 50 stanovanj (leta 2011 so jih kupili 46), 85 eno- ali dvostanovanjskih hiš (leto prej 67), 21 zemljišč za gradnjo (leta 2011 tri manj), 34 kmetijskih zemljišč (26 leta 2011) in sedmih gozdnih zemljišč, kar je za tri manj kot leto prej, velika večina kupoprodajnih pogodb pa je bila sklenjena v obmejnih občinah oziroma upravnih enotah. Več na www.delo.si.
Lucijčani:”Prvič po 10 letih smo se sestali z Darsom”
Zaradi rezervirane cestne trase (leta 2008 so sprejeli DPN) domačini ne vedo, kaj naj naredijo s svojim premoženjem. Hiš se ne izplača obnavljati, ne morejo jih prodati, novih pa si tudi ne morejo kar kupiti. Na pobudo piranskega župana in državnega sekretarja Gašparja Mišiča je včeraj prizadete krajane obiskal predsednik uprave Darsa Matjaž Knez. Povedal je, da bo Dars začel maja z izbiro cenilcev zemljišč, in da ga bodo predvidoma julija izbrali, potem pa naj bi potreboval približno pol leta za cenitve nepremičnin, kar bo podlaga za odkup zemljišč in hiš. Po včerajšnjih zagotovilih naj bi še letos namenili za odkupe 1,4 milijona evrov (za dve hiši in eno šestino zemljišč), večino odkupov naj bi opravili v letu 2014 (za sedem milijonov evrov), nekaj pa še v letu 2015. Skupaj je (po ocenah) za odkupe predvidenih 10,5 milijona evrov. Več na www.delo.si.
Za nekdanjimi skladišči soli v Portorožu, v neposredni bližini morja, že nekaj let samevata in propadata stavbi, kjer je nekoč delovala policijska postaja. Njuna lastnica je piranska občina, ki pa za zdaj nima posebnih načrtov z omenjenima objektoma, prav tako zanju nima nobenega investitorja. Zato so se za objekte ogreli na fakulteti za pomorstvo in promet, ki so županu Petru Bossmanu in drugim predstavnikom lokalne skupnosti pred časom predstavili zamisel, da bi v objektih uredili približno 40 ležišč za njihove študente, poleti pa bi v objektih imeli hostel. Objekta bi bila na voljo tudi vsem drugim članicam Univerze v Ljubljani za izvajanje poletnih šol. Piranska občina pa bo objekta raje vključila v natečaj, na katerem bodo šele izbirali, kakšne vsebine so primerne za bližnja skladišča soli in njeno okolico. Več na www.dnevnik.si.