Tedenski pregled objav v medijih
Poceni gradnja je pogosto najdražja
Ne le pri zasebnih investitorjih, tudi med državnimi in lokalnimi politiki prevladuje nizka prostorska kultura. Ta se kaže v slabem načrtovanju in vodenju javnih investicij, vsi prihranki v začetnih fazah pa nato po besedah Darje Matjašec pripeljejo do napačnih odločitev in neustreznih rešitev, drage gradnje in vzdrževanja, da o kakovosti grajenega prostora ne govorimo. Že mesec dni, vse od uveljavitve sporne Černačeve uredbe, v javnosti teče intenzivna razprava o nizki prostorski kulturi slovenskega prebivalstva, ki se kaže v črnih gradnjah ter nevzdržnem porastu lop, ut, garaž, prizidkov in drugih manjših objektov po slovenski krajini, ne nazadnje pa recimo tudi v barvastih fasadah hiš, ki se pojavljajo kot gobe po dežju. Toda ne le zasebniki, tudi državna in mnoge lokalne oblasti, čeprav bi morale zasebnim graditeljem postavljati zgled, se gradenj lotevajo zelo neodgovorno, opozarja komisarka za javne natečaje pri Zbornici za arhitekturo in prostor (ZAPS) Darja Matjašec. Več na www.dnevnik.si.
Slovenija je bela lisa na kolesarskem zemljevidu
Slovenija zelo zaostaja za razvitimi kolesarskimi turističnimi destinacijami, kakršne so Italija, Nemčija, Švica ali Avstrija, trdi Uli Stanciu, nemški strokovnjak za načrtovanje in trženje kolesarskega turizma. Toda Bavarec hkrati meni, da je to tudi slovenska prednost, ki se jo izplača izkoristiti. Kakšen primer dobre prakse bi predlagali Sloveniji? Najboljša primera bi bila italijanski in nemški, kjer omejevalne zakonodaje pravzaprav ni. Ljudje lahko odidejo v naravo s kolesom tudi brez dovoljenja lastnikov zemljišč. V Avstriji je že nekoliko drugače. Na Tirolskem država lastnikom zemljišč plačuje nekakšno nadomestilo, da lahko gorski kolesarji uporabljajo njihove poti, in jih s splošnim zavarovanjem odvezuje odgovornosti v primerih nesreč. To vlado stane 450.000 evrov na leto. Ta model mi sicer ni najbolj všeč. Če vzpostaviš dober turistični model, bodo prav vsi imeli nekaj od tega. Zato brez bojazni odprite svoje poti v Sloveniji. Seveda pa ne čisto vse. Več na www.delo.si.
Slovenski gradovi za kupce znova predragi
Ministrstvo za kulturo še naprej išče kupce za spomenike državnega pomena, ki jih je prejšnja vlada določila za prodajo. Končal se je rok za ponudbe za grad Viltuš, grad Borl v Dolanah pri Cirkulanah pa bodo po dveh neuspelih dražbah in še prej dveh propadlih prodajah za določeno ceno zdaj poskušali prodati z neposredno pogodbo. Zaradi propadlih dražb ima ministrstvo tri mesece po zadnji (11. aprila) možnost skleniti neposredno prodajno pogodbo s komer koli od zaintersiranih, ki bi do 30. aprila ponudil najmanj 1,615 milijona evrov ali 15 odstotkov manj od izklicne cene druge dražbe. Več na www.delo.si.
Vrtiček na balkonu za boljši jedilnik (video)
Vrtičkanje postaja vse bolj priljubljeno, da za to ne potrebujemo velikih površin, pa nam je pokazala Darja Fišer, ki uspešno sadi tudi na svojem balkonu. Vse bolj se v Sloveniji uveljavlja tudi izmenjava semen in sadik. Več si oglejte v video prispevku. Fišerjeva razlaga, kako se je lotila vrtičkarstva na balkonu in kaj jo je vodilo do odločitve za novi konjiček. Še vedno srečuje ljudi, ki ne verjamejo, da se da vrtnariti na balkonu. »Vedno bolj opažam, da z velikim navdušenjem vrtnarijo mladi,« pravi Fišerjeva. Več na www.dnevnik.si.
Dvorano Tivoli bo za 8,9 milijona prenovil ZIR
Eurobasket 2013: Svetniki so za obnovo Hale Tivoli namenili dodatne štiri milijone evrov, mestna uprava pa je izbrala izvajalca del. Kot najugodnejši ponudnik za prenovo hale Tivoli je bilo včeraj izbrano podjetje ZIR. Če ne bo pritožb na postopek, mu bo MOL za dela plačala slabih 8,9 milijona evrov. Več svetnikov je izrazilo tudi obžalovanje, da se denar znova jemlje kopališču Kolezija. Znano je, da je bil projekt obnove tega kopališča v proračunu že več let zapored, a je vsako leto znova izpadel. Tudi tokrat so mu na račun Tivolija odvzeli 581 tisoč evrov. Janković je zagotovil, da bodo denar vrnili z rebalansom, če bodo do takrat pridobili gradbeno dovoljenje. Z odvzemom denarja z drugih dveh postavk (stožiška dvorana in muzej športa) svetniki niso imeli težav. Več na www.delo.si.
Nevarni objekt »zaščitili« z opozorilnim napisom
Pred vilo Zlatica, hišo nekdanjega ljubljanskega župana Ivana Hribarja, se je pojavila tabla »Pozor, gradbišče! Vstop prepovedan«. Marsikateri mimoidoči je tako pomislil, da se propadajočemu objektu vendarle obetajo lepši časi. Se res? Več na www.delo.si.
Po dveh desetletjih spet javni WC
Na kamniški avtobusni postaji so v sklopu javnih del pred kratkim znova uredili tudi javne sanitarije, ki so bile pred tem zaprte kar polni dve desetletji. Za ureditev, čiščenje in pleskanje sta poskrbela dva delavca iz programa javnih del, eden je dela opravljal ves mesec, drugi pa pol meseca, je pojasnil vodja kamniškega oddelka za gospodarske javne službe Matjaž Srša. Dodal je, da bosta dva delavca iz sklopa javnih del zdaj skrbela tudi za obratovanje javnega stranišča, ki je od ponedeljka do petka odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah do 15. ure, ob nedeljah in praznikih pa je stranišče za zdaj zaprto. Več na www.dnevnik.si.
Izlaško kopališče zdaj v rokah domačinov
Izlačani imajo dovolj propadanja nekoč priljubljenega kopališča Medijske toplice. Okoli 30 prostovoljcev se je lotilo serije čistilnih akcij, ki jih bodo izvajali vsako soboto, dokler kompleks ne bo očiščen. K delovnim akcijam vabijo tudi druge krajane in Zasavce, katerih trud in čas bo zagotovo poplačan, obljubljajo pobudniki projekta. Več na www.dnevnik.si.
Večtisočletna zapuščina pod eno streho
Nekdanja šivalnica usnjarskega giganta na Vrhniki ima tri etaže in skupno 3700 kvadratnih metrov površin, ki so pred pol leta prešli v last občine. V kletnih prostorih bo novo domovanje dobila knjižnica Ivana Cankarja, v zgornjih prostorih bodo uredili novo osnovno šolo z devetimi oddelki, medtem ko bo v pritličju telovadnica. »Prvotna ideja je bila, da bi v pritličju poleg telovadnice, ki bo namenjena šolskim potrebam, zgradili še nekaj manjših prostorov, ki bi jih uporabljala razna športna društva. A to je bilo pogojeno z investitorjem, ki bi bil pripravljen sofinancirati usposobitev teh prostorov. Kriza je naredila svoje in ker nismo našli nikogar, ki bi primaknil kakšen evro, se nam je utrnila ideja, da v teh prostorih uredimo predstavitveni center reke Ljubljanice,« je razložil župan občine Vrhnika Stojan Jakin. Več na www.dnevnik.si.
Že drugi arhitekturni natečaj za lepšo Škofjo Loko
Poročali smo že, da je občina Škofja Loka v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije decembra lani razpisala natečaj, saj je želela pridobiti zamisli, kako urediti del ob Blaževi ulici, območje Pogorišča na Pepetovem klancu in kopalno območje v Puštalu, medtem ko je za staro mestno jedro, grajski kompleks in obrežje obeh Sor od brvi na Novem svetu do Sotočja ter naprej do kopalnega območja iskala projektne rešitve v celoti. Vseh deset prispelih natečajnih elaboratov si bo mogoče od petka, 19. aprila, ko bodo slovesno razglašeni nagrajenci, ogledati v Sokolskem domu na Mestnem trgu. Več na www.delo.si.
Ohranili bodo trški značaj Škofje Loke
Na javnem natečaju za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za ureditev odprtih javnih površin starega mestnega jedra Škofje Loke ter ureditev obrežja obeh Sor je zmagala rešitev Arhitekturnega biroja Ravnikar Potokar, s katerim je sodelovalo tudi nekaj Škofjeločanov. Več na www.dnevnik.si.
Po štirih mesecih zamude zaradi ostre zime so na vpadnici v Škofjo Loko le dokončali krožišče Stari dvor. Vrednost del je slabih 190.000 evrov, od tega je občina Škofja Loka prispevala 56 tisočakov, preostalo pa Direkcija RS za ceste. Gre za prvo krožišče v občini, ki bo močno izboljšalo pretočnost ter varnost v prometu. Župan Škofje Loke Miha Ješe ob tem upa, da bo takih rešitev v prihodnje še več, a so bili na odprtju predstavniki direkcije za ceste zelo jasni: »V kratkem času denarja za večje projekte ni več!« Več na www.dnevnik.si.
Zanimivo in poceni rešitev za knjižnico občina (še) zavrača
Občini Radovljica je zmanjkalo denarja za dokončanje nove velike knjižnice ob bodočem Vurnikovem trgu, ki jo gradi v javno-zasebnem partnerstvu s škofjeloškim Tehnikom. Zanimivo in predvsem cenejšo rešitev je predlagal občan in arhitekt Janez Urbanc, a jo na občini vsaj za zdaj še zavračajo. Več na www.dnevnik.si.
Cesta do starega prelaza čez Ljubelj bo kulturni spomenik
Tržiški občinski svetniki bodo obravnavali odlok, s katerim bodo skoraj trikilometrsko staro makadamsko Ljubeljsko cesto od Lajba do kamnitih piramid na slovenski strani starega mejnega prehoda Ljubelj razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena.
Kot je pojasnil direktor občinske uprave Drago Zadnikar, je bilo že lani vprašljivo, ali bi ob upoštevanju zakona o varstvu kulturne dediščine na tej cesti sploh še lahko prirejali Hrastov memorial oziroma v mednarodnem merilu odmevne dirke starodobnikov na stari Ljubelj. Več na www.delo.si.
Dnevi težkih odločitev za Kanin
Čeprav nova Bovška razvojna zadruga ponuja rešitev za prihajajočo poletno sezono, skupina turističnih ponudnikov pa z andorskim upravljavcem smučišč za zimsko, so možnosti za ponoven zagon Kanina zelo majhne. Poleg tega je ATC na koncu slepe ulice. »Časa za rešitev ni več – manj kot mesec dni. ATC lahko reši le dokapitalizacija, vse drugo je zapravljanje časa. Zelo smo zaskrbljeni,« je priznal v. d. direktorja družbe Aleš Uršič. Več na www.delo.si.
Grosupeljčani s peticijo proti igralnici
Pet občinskih svetnikov je vodstvu grosupeljske občine včeraj posredovalo pobudo s sto podpisi volivcev za razveljavitev sklepa občinskega sveta o ustanovitvi delniške družbe Casino Grosuplje, ki jo nameravata ustanoviti občina in družba Kongo hotel & Casino. Več na www.delo.si.
Civilna iniciativa nasprotuje igralništvu občine Grosuplje
Civilna iniciativa v Grosupljem ostro nasprotuje ustanovitvi delniške družbe Casino Grosuplje, zato od občinskega sveta zahteva razveljavitev soglasja, ki so ga svetniki izglasovali na aprilski seji sveta. Danes ob 11. uri so pisno pobudo zoper sklep s podpisi petih občinskih svetnikov in 100 podpisov volivcev predali vodstvu grosupeljske občine. Podpisniki peticije ugotavljajo, da igralniški turizem ni nikjer omenjen kot občinska strateška usmeritev. Več na www.delo.si.
V Ribnici začeli drugo fazo gradnje vrtca
Ribniški župan Jože Levstek in Janez Škrabec, direktor podjetja Riko, sta v Ribnici podpisala pogodbo za gradnjo druge faze ribniškega vrtca. Pogodba je vredna 2,4 milijona evrov. S tem v Ribnici nadaljujejo investicijo, ki je v celoti vredna sedem milijonov evrov in je največja občinska investicija v zadnjih dvajsetih letih. Več na www.delo.si.
Središče Kočevja bo veliko gradbišče
Štiri leta zatem, ko je arhitekt Boris Podrecca predstavil idejno zasnovo za prenovo kočevskega mestnega jedra, se bodo v mestu ob Rinži lotili tega megalomanskega projekta. Projekt prenove in revitalizacije Kočevja, ki je bil v minulih letih deležen številnih kritik in predelav, bo stal 2,4 milijona evrov. Več na www.dnevnik.si.
Morali se bodo umakniti obrtni coni
Občina Škocjan naj bi poleti začela komunalno urejati bodočo industrijsko cono v Dobruški vasi, tik ob romskem naselju. Družina Milana Novaka, ki živi najbliže, se bo morala preseliti. To si želijo tudi sami, a ne vedo, kam. Več na www.dnevnik.si.
Taktilne karte za slepe v Mariboru
Taktilne karte za slepe in slabovidne so zadnji rezultat z denarjem EU sofinanciranega projekta mariborske občine, s katerim bi ta invalidom oziroma slepim rada omogočila gibanje po mestu. Uporabnikom bo na voljo 150 kompletov kart. Projekt odprava arhitektonskih ovir za invalide in ureditev javnih prometnih površin za potrebe slepih in slabovidnih je vreden približno 500.000 evrov, je včeraj povedal Boris Ketiš, vodja občinske projektne pisarne. V sklopu projekta so v Mariboru že pred kratkim uredili taktilni talni sistem vodenja po središču mesta in nato lani taktilne oznake povezali z vodilnimi linijami med posameznimi oznakami. Več na www.delo.si.
Iskra Sistemi bodo od MOM zahtevali 761 milijonov evrov
Na današnji tiskovni konferenci Mestne občine Maribor (MOM) so občinski predstavniki povedali, da bo občina proučila zahteve Iskre, radarje pa bodo z današnjim dnem izklopili. Kot je ločeno od tiskovne konference povedal povedal prvi mož Iskra Sistemov Dušan Šešok, se na četrtkovem večernem razgovoru pri županu Andreju Fištravcu niso »dogovorili nič.« Več na www.delo.si.
Šešok od Maribora zahteva že 761 milijonov
Zloglasni radarji v Mariboru ne delujejo več. Šef družbe Iskra Sistemi Dušan Šešok je občini zagrozil s tožbo v višini 761 milijonov evrov, hkrati pa bi se bil pripravljen sporazumeti za sedem milijonov. Župan Andrej Fištravec pravi, da bodo predlog poravnave proučili, odstopljeni župan Franc Kangler pa je dejal, da se zahtevku Iskre »resni odvetniki smejijo«. Več na www.delo.si.
Kajzerce: Tace bek od Maribora!
Ugledni direktor ni le revolucionar, temveč zelo – ampak res zelo – predrzen osebek. Dušan Šešok, ki se v javnosti predstavlja za prvega moža podjetja, ki je v Sloveniji upravičilo znani rek »iz iskre požar«, je prav zaradi tega človek, ki bi ga morala sovražiti celotna slovenska politika. Če ne bi v navezi z mariborskim županom Francem Kanglerjem izvedel enega največjih (domnevnih) koruptivnih poslov pri nas, prebivalci mesta heroja nikoli ne bi začeli protestniške revolucije, ki se je razširila na vso državo. Dušan Šešok je namreč tisti, ki je že lani jeseni, ko je s kolegom Kanglerjem Mariborčanom podaril radarski sistem, omogočil pomlad naroda. Več na www.delo.si.
Maribor, mesto praznih lokalov
“Oddam poslovne prostore. Preselili smo se na novo lokacijo. 50-odstotno znižanje zaradi zapiranja trgovine. Totalna razprodaja. Do nadaljnjega ne obratujemo. Prodam lokal …” Vse več takšnih in napisov s podobno vsebino najdemo na vratih in izložbah trgovin v strogem centru štajerske prestolnice. Nekatere črke so po več mesecih že zbledele, telefonska številka, kamor naj pokličejo morebitni interesenti, je komaj še berljiva. Interesa za nakup ali najem trgovskih in gostinskih prostorov v centru mesta je vse manj. Več na www.vecer.com.
Fištravec omejil aktivnosti Evropske prestolnice mladih
Mariborski župan Andrej Fištravec je zaustavil nekatere aktivnosti pri izvajanju projekta Evropska prestolnica mladih (EPM), ker je finančna konstrukcija tega projekta nejasna. Na današnji novinarski konferenci v Mariboru je izpostavil predvsem omejitev službenih potovanj ožjih sodelavcev projekta. »V vsakem primeru bomo projekt EPM zracionalizirali. Za ilustracijo: njihova piar služba ima več zaposlenih kot moja,« je dejal župan na svoji prvi uradni novinarski konferenci po prevzemu položaja prejšnji teden. Več na www.delo.si.
Ja, tudi Maribor je lahko lep. V Maribor ne hodim prav pogosto, večkrat se sicer peljem mimo, prav v mestu pa nisem bil že vsaj poldrugo leto. Zato sem bil prav vesel, ko sem zadnjo soboto tja lahko peljal hčer po službenih opravkih, sam pa sem imel skoraj ves dan zase … Bil je lep sončen dan in že takoj po prihodu me je po stari slovenski navadi najprej zaneslo na Kalvarijo s cerkvico sv. Barbare, od koder je lep pogled na štajersko prestolnico, nad katero z druge strani Drave bdi mogočno Pohorje. Razgled me je prisilil, da sem s telefonom naredil fotografijo. Več na www.delo.si.
Flosarji bodo pluli z novim taljanškom
Dravski splavarji že ves mesec gradijo nove flose, saj je prejšnje v lanskih poplavah odnesla Drava. Največjega – taljanška – bodo splavili v soboto, letos pa bodo turistom ponudili tudi novo doživetje, splavarjenje po srednjeveško. Več na www.delo.si.
Napovedana vodna vojna med občinami, ki pijejo ptujsko vodo
Občine na ptujskem območju se že polna tri leta ne morejo dogovoriti, kako bi si razdelile vodovodno omrežje in kako bi po novi delitvi obračunavale vodo svojim občanom. Če do sredine prihodnjega meseca ne bo dogovora, bi lahko nekatere med njimi ostale brez pitne vode. Več na www.delo.si.
Do morebitnega kupca gradu Borl zdaj z neposrednimi pogajanji
Minister za kulturo Uroš Grilc je minuli teden podpisal namero o sklenitvi neposredne pogodbe za prodajo nepremičnin grada Borl v občini Cirkulane, ki sodi med kulturne spomenike državnega pomena, so sporočili z ministrstva. Sklenitev pogodbe sledi dvema neuspešnima javnima dražbama, s katerima je država želela poiskati kupca za omenjeni kompleks. Več na www.delo.si.
Državni sekretar v kabinetu predsednice vlade Gašpar Gašpar Mišič se je prejšnji teden v Darsu sestal z načrtovalci tras tretje razvojne osi in predstavniki lokalnih skupnosti. Načrtovalci se spet ogrevajo za traso Velenje–Šentrupert, ki je bila leta 2008 potrjena v vladi in potem opuščena, to pa lahko določitev glede trase znova zaplete in zavleče. Mišič je na uvodnem sestanku zbral skupino, ki bo usklajevala aktivnosti, in po uradnih podatkih so se le seznanili s trasami treh dosedanjih različic najtežavnejšega odseka med Velenjem in Spodnjo Savinjsko dolino: traso Velenje–Šentrupert (F2 in nadaljevanje v F2-2), traso Velenje–Podlog (F3 in nadaljevanje v F3/4b) in traso Velenje–Arja vas (F6). Več na www.delo.si.
Teš se utegne podražiti za 140 milijonov
Že osma strateška konferenca skupine Holding Slovenske elektrarne je minila v znamenju nakopičenih težav in streznitve zaradi projekta šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Ta se utegne podražiti za 140 milijonov evrov, težava pa je tudi cena elektrike. Termoelektrarno Šoštanj (Teš) mora HSE po že petem noveliranem investicijskem programu dokapitalizirati s 160 milijoni evrov – da bo finančna konstrukcija zaprta. A s tem težav še ni konec. Zaradi zamud pri pridobivanju poroštva države za posojilo Evropske investicijske banke, delnega suspenza del Alstoma in zamud s plačili grozi Tešu še za več kot 100 milijonov evrov dodatnih stroškov. Za koliko se bo projekt podražil s predvidenih 1,3 milijarde evrov, še ni natančno znano, saj mora Alstom še utemeljiti svoje zahtevke, govori pa se o celo 140 milijonih evrov. Več na www.delo.si.
Miro Petek: »Za kritikami okoljskih ukrepov se skriva denar«
Okoljski ukrepi za sanacijo degradiranega okolja v zgornji Mežiški dolini so tako po mnenju občin, kot izvajalcev in države uspešni in jih je smiselno nadaljevati in nadgraditi. Za kritikami na račun neučinkovitosti sanacijskega programa se po besedah mežiškega podžupana Mira Petka skrivajo finančni apetiti. Več na www.delo.si.
Koroški poplavljenci tožijo avstrijske elektrarne
Okrog 30 posameznikov s Koroške, ki so utrpeli škodo v novembrskih poplavah, pod vodstvom avstrijskega odvetnika Franza Serajnika toži družbo Verbund, ki v Avstriji upravlja z elektrarnami na Dravi. Serajnik je razočaran nad ravnanjem Slovenije glede ugotavljanja odgovornosti za povodenj. Na poplavljenih območjih so medtem odkrili presežene vrednosti težkih kovin. Več na www.delo.si.
Denar le politično pravilno obarvanim občinam
V občini Tolmin, kjer so takoj po objavi rezultatov razpisa za energetsko sanacijo javnih stavb zaradi domnevnih napak pri dodelitvi denarja proti ministrstvu za infrastrukturo vložili tožbo, so po pregledu dokumentacije prepričani, da je ministrstvo, ki ga je vodil Zvonko Černač, 52 milijonov evrov razdelilo tudi glede na politično pripadnost županov. Podobno trdijo tudi v Cerknem, na ministrstvu pa njihove očitke zanikajo. Več na www.delo.si.
Masaža sredi sečoveljskih solin
Na sečoveljskih solinah bodo 15. maja odprli nov turistični talaso center na prostem Lepa Vida. Ekipa ducata zaposlenih bo goste razvajala v bazenih ter z masažami in zdravilnimi kopelmi, novost pa so že predstavili na ruskem trgu. Na opuščenem delu sicer aktivnega dela solin Piča na Leri so zgradili center dobrega počutja in ekološkega turizma, ki nadaljuje tradicijo portoroškega turizma. Benediktinci iz bližnjega samostana na Krogu so namreč že pred stoletji vedeli, da črno solinsko blato in gosta slanica z nasičenimi solmi organizmu dobro deneta. Zato so Soline, pridelava soli, hčerinska družba v stoodstotni lasti Telekoma, že pred leti zasnovale Lepo Vido. Več na www.delo.si.
Tomajski cerkveni zid ogroža ljudi in hiše
Koprska škofija nima denarja, da bi sama obnovila podporni zid pod tomajsko cerkvijo sv. Petra in Pavla, zato bo za zdaj na nevarnost opozorila z gradbeno mrežo. Da se kamniti zid lahko zruši in zgrmi po pobočju do hiš v vznožju, je koprsko škofijo že pozimi z odločbo opozoril gradbeni inšpektor. Koprska škofija, ki je lastnica zemljišča, bi morala zid obnoviti, ga porušiti ali pa okolico začasno zavarovati za primer, če bi se zrušil sam. Zid dobiva vse izrazitejši »trebuh«. Veliki kamni, iz katerih so ga zgradili pred 80 leti, lahko ogrozijo mimoidoče domačine, otroke, ki se tam igrajo, turiste, ki si na vrh tomajskega griča, pridejo ogledat širšo okolico. Treba bi bilo obnoviti tudi razpokana stebra na vrhu stopnišča, ki ju je leta 1932 izdelal domačin Peter Rožec, zaradi sloga, v katerem je izklesal stebra, imenovan tudi tomajski Gaudy. Več na www.delo.si.
Bossmanove težave z internetom (in s kadri)
Piranski župan ima vse več težav z nekaterimi projekti. Zapletlo se je tudi z občinskim podjetjem Obalni tehnološki sklad (OTS), ki ga zdaj temeljito pregledujejo koprski kriminalisti in Komisija za preprečevanje korupcije. Župan je odločil, da bo naredil revizijo projekta tega podjetja, da ugotovijo, ali so tam denar porabili v skladu s pogodbo. V piranski občini se je že lani vnela vojna med dvema podjetjema, ki sta začeli projekt postavljanja omrežja brezžičnega dostopa do interneta. Sara Parovel, prejšnja lastnica enega od teh podjetij – Obalnega tehnološkega sklada (OTS), d.o.o. – je pred enim letom družbo brezplačno podarila občini Piran. Več na www.delo.si.
Vstopnine do morja ne sme biti
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je že zavrnilo dve pritožbi na odločbo inšpektorata, ki je prepovedal pobiranje vstopnine na naravnih kopališčih. Vse kaže, da bo zato kopanje na večini kopališč ob morju letos brezplačno. V nasprotnem lahko pravno osebo doleti kazen do 125.000 evrov. Več na www.dnevnik.si.
O div(j)aškem barbarstvu bodo poročali Evropi
Potem ko se je v Divači že začelo rušenje kamnitega vodnega stolpa na železniški postaji, bo gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine o »nedopustnem in nepopravljivem« početju obvestilo tujino. Več na www.dnevnik.si.