Se obeta ukinitev neprofitnih najemnin?

Tedenski pregled objav v medijih


Na mizi je predlog za ukinitev neprofitnih najemnin

Namesto neprofitnih najemnin bi po novem nacionalnem stanovanjskem programu uvedli precej višje nizkoprofitne najemnine, socialno šibkejšim pa izplačevali stanovanjski dodatek. Ampak neprofitnih najemnih stanovanj v Sloveniji je 15.500, medtem ko naj bi dodatek dobilo le 5500 upravičencev. Sicer že nekaj let stari podatki kažejo, da je kar dobrih 17 odstotkov Slovencev prikrajšanih za stanovanje. V Evropski uniji se s slabšim stanjem po podatkih raziskave Housing Europe Review 2012 lahko ponašajo le še v Romuniji, Latviji in na Madžarskem. Če upoštevamo samo podatke za mlade med 16. in 29. letom, pa se Slovenija znajde na samem repu držav, saj pri nas kar 86 odstotkov mladih še vedno živi pri starših. Več na www.dnevnik.si.

Neprofitno stanovanje najpogosteje doživljenjska pravica

Po vsej Sloveniji vlada stiska z neprofitnimi stanovanji. Občine skupaj s stanovanjskimi skladi opozarjajo, da se dušijo v zastareli in neuporabni zakonodaji. Neprofitno najemno stanovanje je danes tako rekoč dosmrtna pravica z možnostjo podaljšanja. Možnosti preverjanja upravičencev pa so majhne. Več na www.dnevnik.si.

Omerzel se otepa odgovornosti

Po začetni vnemi, ki jo je glede Černačeve prostorske uredbe pokazala vlada Alenke Bratušek in iz nje že dober teden dni po imenovanju črtala najbolj sporni 8. člen, si je ministrstvo za infrastrukturo in prostor pod vodstvom Sama Omerzela pred naslednjimi, po mnenju stroke nujnimi spremembami vzelo čas, svojo odgovornost zanje pa skrilo za vlado. »Odločitev o začetku priprave morebitnih nadaljnjih sprememb uredbe bo sprejela vlada,« so zapisali kljub temu da je prav resorno ministrstvo običajno tisto, ki ve, ali so na področju v njegovi pristojnosti potrebne spremembe ali ne. Poleg tega je vlada že ob črtanju 8. člena zapisala, da bo pripravljena še ena sprememba obravnavane uredbe. Več na www.dnevnik.si.

Trajno naj bi zavarovali 300.000 hektarjev

V Sloveniji je postala praksa, da državni zbor enkrat na leto spremeni zakon o kmetijskih zemljiščih, torej je čas za novo spremembo. Pahorjeva vlada je leta 2011 uvedla visoke odškodnine v primeru pozidave kmetijskih zemljišč, Janševa vlada je to odškodnino lani močno oklestila, vlada Alenke Bratušek pa namerava z vnovično spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih uzakoniti določitev kvote trajno varovanih kmetijskih zemljišč za vsako občino posebej. Ta zemljišča – po oceni ministrstva za kmetijstvo in okolje naj bi jih bilo okoli 300.000 hektarjev – bi bila nedotakljiva, namenjena izključno pridelavi hrane. Več na www.dnevnik.si.

Policija bo pri postavljanju točk za merjenje hitrosti po novem upoštevala mnenje lokalne skupnosti

Notranji minister Gregor Virant je policiji že dal usmeritve glede določanja točk, kjer merijo prekoračitev hitrosti. Pri izbiri teh točk naj upoštevajo število prometnih nesreč, ki se zgodijo na določenih krajih, poleg tega pa tudi stališče lokalnih skupnosti, je minister povedal po srečanju z informacijsko pooblaščenko Natašo Pirc Musar. V zadevi, povezani z mariborskimi radarji, je po ministrovih besedah vse narobe že vse od samega začetka. “Način razmišljanje, da je poslanstvo občinskih redarjev ali policije inkasantstvo, je napačen. Njihovo poslanstvo je zagotavljanje varnosti,” je danes dejal minister za notranje zadeve in javno upravo. “Če je kontrola tam, kjer je največ kršitev, tega poslanstva ne uresničuješ,” je opozoril. V skladu z omenjenimi usmeritvami, ki jih je dal policiji, bodo pri določanju točk za meritve hitrosti upoštevali tudi stališče lokalnih skupnosti. “Ljudje v lokalni skupnosti namreč vedo, kje vozniki divjajo skozi naselje, kje so ogroženi otroci in podobno,” je dejal. Več na www.dnevnik.si.

Jezni Vevčani napovedali še hujši protest

Na prvem shodu 100 Vevčanov županu Jankoviću zabrusilo, naj Papir Servis iz Most preseli na Rudnik, ne k njim in za 10. maj napovedalo nov protest. Skoraj poldrugo uro trajajočega protesta pred vhodom v bodočo predelovalnico odpadne embalaže se je udeležilo približno 100 Vevčanov oziroma njihovih podpornikov iz bližnje okolice. Od mestne oblasti smo videli le dva predstavnika ČS Polje, od državnih organov pa z izjemo policije, ki je skrbela za red in mir, nikogar. Mnogi so bili razočarani, ker so pričakovali vsaj prihod ministra za kmetijstvo in okolje in ljubljanskega župana. Več na www.delo.si.

Protest_Vevče

Upokojenci z živo verigo blokirali pot tovornjaku

Medtem ko so Vevčani tovornjaku Papirja servisa blokirali cesto, odločeni, da ga ne spustijo mimo, so se o blokadi ceste pomenkovali tudi na drugem koncu Ljubljane. Eni zato, da bi selitev družbe preprečili, drugi, da bi jo pospešili. Nihče noče Papirja servisa v svoji soseščini! Več na www.dnevnik.si.

Kolesarji letos brez bistvenih pridobitev

V akcijskem načrtu Starosti prijazna Ljubljana za obdobje do 2015, ki so ga pretekli mesec potrdili ljubljanski mestni svetniki, so svoje mesto našle tudi kolesarske steze. V naslednjih dveh letih naj bi se posvetili ureditvi ločenih kolesarskih stez v območju do pet kilometrov izven mestnega središča in v letu 2015 od pet kilometrov izven mestnega središča, še v letošnjem letu pa naj bi bil na vrsti preostanek Vojkove ceste, kjer še ni posebnega pasu za kolesarje, zlasti v smeri od Stožic proti središču mesta. A to so zgolj načrti, vse nove steze za kolesarje bodo seveda urejali tam, kjer bo to možno glede na zemljišče in umestitve v prostor. Več na www.dnevnik.si.

Okolica ne sledi Ljubljani v biznisu s prehitrimi vozniki

Medtem ko bi lahko v Ljubljani obnovo celotnega Petkovškovega nabrežja v središču mesta financirali z denarjem, ki so ga samo lani pobrali prehitrim voznikom, bodo v okoliških občinah z denarjem divjakov komajda zakrpali kakšen pločnik ali zarjavelo kanalizacijo. Več na www.dnevnik.si.

Video anketa: Lisice niso bile problem parkiranja v Ljubljani, problem je slaba ureditev

Po včerajšnji ukinitvi uporabe lisic za kaznovanje napačnega parkiranja smo prebivalce Ljubljane vprašali, kako se soočajo s težavami parkiranja v mestu in če jih moti, kako nekateri rešujejo pomanjkanje urejenih površin za parkiranje. Vprašali smo jih tudi o primernosti ukinitve uporabe lisic. Izkušnje s problemi pri iskanju prostega parkirnega prostora so precej različne, odvisno od tega, kako blizu centra želimo parkirati. Anketiranci, ki živijo na mestnem obrobju, pomanjkanja parkirnih površin ne občutijo. Največ težav vidijo v centru in v predelih Šiške. Težave imajo tudi na območju Prul, kjer parkiranje brez dovolilnice skoraj ni mogoče. Opozarjajo na dodatne obremenitve parkirnih površin, ker so mnoge soseske parkirišča zaprla z rampami in študente izrinile v sosednje, kjer je gneča še večja. Več na www.dnevnik.si.

Za gradnjo džamije zdaj ni več resnih ovir

Mestni svet je s potrditvijo sprememb odloka o podrobnem občinskem prostorskem načrtu odpravil glavno oviro za vložitev projekta za gradbeno dovoljenje za islamski versko-kulturni center v Spodnji Šiški. Zdaj je začetek gradnje zlasti v rokah investitorja. Da bi vendarle lahko nastal zaplet pred začetkom gradnje, je še pred sprejetjem dnevnega reda nakazal svetnik Zelenih Miha Jazbinšek. Predlagal je, da bi to točko umaknili z dnevnega reda, češ da še ni zrela za potrditev. Več na www.dnevnik.si.

Lokacija džamije

Obnovite strehe in pročelja z občinsko pomočjo

Ljubljanska mestna občina je v teh dneh že tradicionalno objavila nov razpis za sofinanciranje obnove stavbnih lupin v prihodnjem letu do vključno leta 2017. Kakor to počnejo že od leta 1989, bodo na občini tudi letos v okviru programa »Ljubljana – moje mesto« namenili nekaj denarja iz mestnega proračuna za obnovo dotrajanih uličnih pročelij in streh arhitekturno zanimivih stavb, pomembnih z vidika kulturne dediščine, predvsem v širšem mestnem središču. Za ta namen bodo predvidoma namenili milijon evrov, višina njihovega deleža pa je odvisna od kulturnovarstvenega pomena stavb. Mestni sofinancerski delež je praviloma 50-odstoten, ko gre za kulturne spomenike, 33-odstoten pri stavbah na območjih, ki so razglašena za kulturni spomenik, in 25-odstoten pri stavbah, ki sodijo v kulturno dediščino. Več na www.dnevnik.si.

Popivanje v Ljubljani ne bo prepovedano

Mestni svetniki občine Ljubljana niso podprli predloga svetniške skupine Nsi, ki je predlagala, da bi prepovedi popivanje alkoholnih pijač na prostem, zunaj gostinskih lokalov. V obrazložitvi predloga so opozorili, da je uživanje alkohola med mladostniki v Sloveniji glede na raziskave velika težava. Vodja svetniške skupine NSi-ja Mojca Kucler Dolinar je ob tem poudarila, da pri njihovem predlogu ne gre za prohibicijo in poseganje v pravice ampak za poskus omejevanja pijančevanja, hrupa, vandalizma in onesnaževanja Ljubljane. Več na www.delo.si.

Na Viču bodo plezali po balvanu

Javni zavod Šport Ljubljana bo na Viču v sklopu Športnega parka Svoboda uredil zunanjo plezalno steno, okoli katere bo uredil tudi garderobe in zimsko-poletni vrt. Iz projekta, ki ga je pripravil arhitekturni biro Minimart, je razvidno, da bo umetni balvan, ki bo na najvišji točki meril več kot štiri metre, pokrit s streho. Več na www.dnevnik.si.

Umetni balvan_Vič

Ljubljanske poulične prireditve tudi z mestno pomočjo

Turizem Ljubljana bo letos podprl turistične prireditve na javnih površinah s 140.000 evri, in sicer 39 predlagateljem. Za sofinanciranje programov in aktivnosti petnajstih turističnih društev pa bo javni zavod namenil 50.000 evrov. Tako bi radi oživili mestne predele za pešce, Breg, Gornji in Kongresni trg, nabrežja Ljubljanice itn. Ohranjajo tradicionalne prireditve, kot so ulična gledališča, festival Junij v Ljubljani, Srednjeveški dan in Ljubljanska vinska pot, prireditve v paviljonu na Kongresnem trgu in v parku Zvezda pa pritegnejo obiskovalce. Dogajanje bo tudi podpora bližnjemu evropskemu košarkarskemu prvenstvu. Več na www.delo.si.

Zima le izgovor za počasno pomladansko čiščenje

Ker vzdrževanje (redno in investicijsko) mestnih ulic, cest, pločnikov in kolesarskih stez poteka po enakem principu kot zimska služba, lahko Ljubljančani pričakujejo, da bodo tudi letos največje skrbi deležni predeli v središču mesta, nato pa preostali deli. Povedano drugače, delali bodo po prednostnih območjih (tako imenovane I. II. in III. prioriteta). Bodo tudi izjeme, a bodo temeljile predvsem na ugotovitvah cestnih in komunalnih nadzornikov ob terenskih pregledih. Pri tem se bodo opirali na prednostna seznama, ki ju bosta pripravila javno podjetje Snaga (s podizvajalci) in KPL kot izbrano koncesionarsko podjetje za vzdrževanje cest. Več na www.delo.si.

Neočiščene ceste in poti

Dve desetletji boja za normalno cesto

Skoraj dve desetletji je minilo od stečaja leškega podjetja Veriga, ko je prostore v nekdanjih halah velikega podjetja dobilo vsaj ducat podjetnikov s svojimi prometnimi in drugimi potrebami ter težavami, a tudi z vplivom ter močjo. Po drugi strani pa se že vsaj toliko časa peščica običajnih krajanov, ki živijo ob cesti za Verigo, neuspešno bori za normalno življenje in sobivanje z industrijsko cono. Več na www.dnevnik.si.

Bohinjci v tihi vojni za novo smučišče

Peščica Bohinjcev, ki nočejo dati soglasja za ureditev novega smučišča nad Bohinjsko Bistrico in s tem zavirajo največjo, 50 milijonov evrov vredno naložbo v slovenski zimski turizem, ima vse več nasprotnikov tudi med domačini. Ti na zaviralce urejanja smučišča gnev zlivajo na spletnih družabnih omrežjih, odkrito jih zavračajo tudi v kraju. Več na www.delo.si.

Gorski kolesarji grožnja, v tujini pa zlata jama

Domači gorski kolesarji in turisti bodo tudi to sezono lahko pedale legalno poganjali le na urejenih prometnicah, če bodo zavili na stranske poti, pa bodo v večini primerov tvegali globo. Državi namreč po treh letih še vedno ni uspelo posodobiti 18 let stare uredbe, čeprav bi to lahko rešila čez noč, če bi se zgledovala po dobrih primerih iz sosednjih držav. Neživljenjska zakonodaja povzroča veliko škodo turizmu. Več na www.delo.si.

Sotočje Tolminke in Soče ostaja neurejeno

Kljub večnim tolminskim željam in napovedim o načrtni ureditvi sotočja Tolminke in Soče bo območje tudi to poletje takšno, kot bo to določala narava. Zaradi zahtevnega pridobivanja dovoljenj za posege v občutljiv prostor je nad načrti obupal tudi sedanji najemnik parcel. Lanske poplave so odplaknile še leseni podest s klopmi in streho, ki je poleg manjšega premičnega bara dajal vtis vsaj navidezne urejenosti območja. Sotočju so tako ostala podrta drevesa in prevrnjeni kipi, ki so nastali med kreativnim taborom Sajeta. Več na www.delo.si.

Sotočje Tolminke in Soče

Zeleni avtobus na električni pogon

Prihodnost je v okolju prijaznih alternativnih pogonih, napoveduje Bernard Majhenič, direktor podjetja Marprom. Mariborski javni potniški promet bo danes javnosti predstavil novi električni avtobus, ki jim ga je dalo v promocijsko uporabo podjetje Tam Durabus. »Nujno bi morali zamenjati najmanj 35 avtobusov, ki so stari več kot 16 let in so prevozili več kot 1,2 milijona kilometrov. Poleg tega so ta vozila veliki onesnaževalci, za vzdrževanje vsakega od njih pa na mesec porabimo približno 2000 evrov,« razkrije težave. Če bi imel Marprom denar, bi nemudoma kupil nove avtobuse oziroma jih vzel v operativni najem. V začetku leta so vozni park povečali za dva nova avtobusa, do konca leta si jih želi direktor pripeljati v vozni park še 12.

Zeleni avtobus_Maribor

Iskra sistemi Mariboru grozijo z 265-milijonsko tožbo

Družba Iskra sistemi je dan po županskih volitvah v Mariboru odstopila od pogodbe po krivdi javnega partnerja in občini dala enomesečni rok za dogovor. Ta se izteče danes opolnoči, prvi mož Iskre Dušan Šešok pa zdaj grozi z ogromno odškodnino. Ta bi lahko znašala celo več kot 265 milijonov evrov. Več na www.dnevnik.si.

Zadolženemu ŠC Pohorje polna subvencija občine

Občina bo ta teden prezadolženemu Športnemu centru (ŠC) Pohorje nakazala prvi obrok subvencije za delovanje krožne kabinske žičnice Pohorska vzpenjača, čeprav še ni jasno, kakšna bo usoda podjetja. Banki upnici bosta odločitev o reorganizaciji oziroma lastniškem vstopu sprejeli do konca maja. Na vprašanje, kakšno je mnenje novega župana Andreja Fištravca do reševanja težav ŠC Pohorje, z mariborske občine niso odgovorili. Več na www.delo.si.

Spalno naselje

Maribor je na dobri poti, da še letos postane eno bolj ekoloških mest na svetu. Ne sicer zaradi Marproma, ki v mestni promet postopoma uvaja ekološko sprejemljivejše energente, tudi lani uvedena okoljska cona si ne bo lastila teh zaslug, pa tudi urbani vrtovi, ki bodo po napovedih novega župana Andreja Fištravca v kratkem še bolj cvetoči, ne. Vzroke za nenadoma čisti zrak gre izključno pripisati – brezposelnosti. Promet – žal ne le avtomobilski, tudi finančni – je skorajda zamrl. Več na www.vecer.com.

Na Koroškem ni lepo biti hotelir

Poleg peščice novejših hotelov s klasično hotelsko ponudbo je na Koroškem precej tudi takšnih, ki jih je že zdavnaj povozil čas in prazni propadajo, lastniki jih poskušajo prodati, najemniki pa se vrstijo in slej ko prej obupajo. Kmalu bodo tako (spet) naprodaj trije hoteli, ki pa bi od lastnika poleg nakupa zahtevali še celovito in drago prenovo. Več na www.delo.si.

Koroški hoteli

Na obisk romskega muzeja kadar koli

Največje romsko naselje v krški občini je od včeraj bogatejše za romski muzej Stara hiša. V prvi zidani hiši v naselju, ki sta jo leta 1983 postavila njena dedek in babica, ga je s pomočjo zavoda Movit uredila Šarenka Hudorovac. »Mlade generacije Romov pozabljajo, kako so živeli njihovi stari starši. Romi so takrat prosjačili, da so prišli do hrane za otroke, pozimi so spali v šotorih, v hostah. Zdaj imamo hiše, avtomobile, nekateri imamo službe, na voljo je socialna pomoč, pomagajo nam društva, ustanavljamo svoja. Smo zelo napredovali,« je ob odprtju muzeja dejala Šarenka Hudorovac: »Poleg tega bi radi z muzejem v naselje privabili tudi več obiskovalcev, ki niso Romi.« Več na www.delo.si.

Romski muzej

V letu in pol preobrazba starega Krškega

Staro Krško bodo v letu in pol protipoplavno zaščitili, obstoječo obvoznico bodo približali Savi, glavno mestno pot pa tlakovali. Pločnika in cestišče, ki ostaja odprto za motorni promet, bodo brez nivojskih razlik. Začetek del je predviden za mesec junij. Podjetje Infra, ki gradi infrastrukturo ob hidroelektrarni Krško, bo za sedanjim mostom najprej povišalo varovalni zid. Stari del Krškega od obstoječega mostu do Hočevarjevega trga bodo začeli obnavljati prihodnji mesec, dela na 1,4 kilometra dolgem območju pa bodo končana septembra 2014. Več na www.delo.si.

Vodni stolp na železniški postaji Divača bodo premestili

Prestavitev objekta v enem kosu, kot jo je predlagal inženir Danijel Magajne, ne pride v poštev, ker je tehnično zahtevna. Vodni stolp na železniški postaji Divača bodo razgradili kamen po kamnu, za ostale železniške objekte iz 19. stoletja pa pripravljajo vpis v register kulturne dediščine. »Vodni stolp bomo razgradili kamen po kamnu, vsak kamen bo oštevilčen, odloženi pa bodo na posebno in za ta namen utrjeno deponijo na občinskem zemljišču,« je za Delo včeraj pojasnil vodja sektorja za železnice ministrstva za infrastrukturo in prostor Damir Topolko. To je, kot kaže, vse, kar je ministrstvo, ki ima že nekaj časa vsa potrebna gradbena dovoljenja za modernizacijo postaje, vredno 48 milijonov evrov, pripravljeno storiti in lahko stori za del dediščine »južne železnice«. Več na www.delo.si.

V Kopru s ponedeljkom manj javnih parkirišč

Zaradi začetka sezone prihodov potniških ladij tako ne bo več mogoče parkirati na začasno vzpostavljenem parkirišču na potniškem terminalu v Kopru. Za promet se povsem zapira tudi Ukmarjev trg, kjer parkiranje do nadaljnjega ne bo mogoče. Zaradi nujnih gradbenih del v okviru rekonstrukcije ribiškega pomola in dela mandrača ob luški kapitaniji, se s prihodnjim tednom ukinja tudi del parkirišča na Pristaniški ulici, in sicer bočna parkirišča ob luški kapitaniji. Več na www.delo.si.

Razplet in zaplet v predoru Markovec

Čeprav bi Alpine Bau prihodnji teden lahko že končal s pogodbo dogovorjena dela v predoru Markovec, se to ne bo zgodilo. Prevzeti mora nekaj del, ki jih ponavadi opravijo opremljevalci elektro in strojne opreme. Dars bo moral zato spremeniti razpis. Če bi bila dela pri predoru Markovec usklajena in razpis za elektro in strojno opremo objavljen pravočasno, bi se skozi ta predor lahko vozili že to poletje. Razpis, za katerega so v Darsu vedeli že leta prej, so objavili šele 26. junija 2012 in se konec marca 2013 odločili, da ga razveljavijo in napovedo, da bodo novega (morda) objavili konec maja. Več na www.delo.si.

Gastronomska akcija v istrskih vaseh

Včeraj se je v vaseh istrskega podeželja (v Kortah, Šaredu in Medljanu) začela gastronomska akcija “Erbe per ovi” (Zeli za jajca), ena od vrste akcij iz izolskega turističnega projekta Kilometer nič. Z akcijami želijo popestriti turistično ponudbo in privabiti v Izolo in njeno okolico tiste, ki si na tak način želijo tudi po drugi plati spoznati navade in posebnosti slovenske Istre. Z gastronomskim projektom obujajo stare istrske navade, ko so gospodinje – Šavrinke – nabirale zeli, jih prodajale po tržnicah, tudi v Trstu, in so znale na sto načinov pripraviti zeli, ki jih je seveda največ v pomladanskem času. Več na www.delo.si.

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri