Brezposelnost med mladimi je ena najbolj bolečih posledic krize pa tudi daljnosežnih strukturnih sprememb, ki so se v gospodarstvu dogajale še pred njo. Vendar pa so njene pojavne oblike v mestih po Evropi zelo različne. Medtem ko se španski Avilés in italijanska Cesena soočata z visoko stopnjo brezposelnosti med mladimi, si nemški Kaiserslautern prizadeva oblikovati primerne politike, s katerimi bo privabil ustrezno imigrantsko delovno silo. Poljski Kielce trpi zaradi odseljevanja mladih, ki se izobražujejo v Krakovu in Varšavi. V britanskem Thurrocku želijo domačo mladino izobraziti, tako da bo ustrezala lokalnemu povpraševanju po delovni sili. Portugalski Aveiro in ciprsko Latsijo, industrijsko suburbano območje Nikozije, pa naseljuje previsoko izobražena mlada delovna sila.
Na ravni Evropske unije podatki kažejo 22-odstotno brezposelnost mladih do 25. leta, medtem ko so podatki za nekatere države, kot sta Španija in Grčija še bolj zaskrbljujoči, saj je tam brez zaposlitve že prek 50 % mladih. In tudi tisti mladi, ki vendarle niso popolnoma izključeni iz trga delovne sile, pogosto zasedajo njegovo dno. Po koncu izobraževanja mladi bodisi sploh ne morejo dobiti plačanega dela bodisi opravljajo dela s skrajšanim delavnikom in kratkoročnimi pogodbami ali slabo plačana dela brez perspektive in možnosti napredovanja.
Pri nas je brezposelnost mladih na splošno zelo težko oceniti, saj je ta zlasti zaradi instituta študentskega dela in »navideznih študentov« nepregledna ali celo nevidna. Slovenska mladina se pred brezposelnostjo zateka k podaljšanemu študiju in istočasno opravlja vrsto manjvrednih del, za katera pa ni deležna ne socialnih ne delavskih pravic, kot jih sicer prinašajo redne zaposlitve. Obenem pa študentje s tem zmanjšujejo vrednost določenih del in zasedajo delovna mesta mladim brez možnosti študentskega statusa.
Kratkoročne, zlasti ekonomske in finančne posledice družbene izključenosti velikega dela generacije zasenčijo njeni dolgoročni učinki. »Izgubljena generacija« ne bo zmožna poskrbeti niti za predhodnike niti za naslednike. Brezupno stanje lahko porodi vrsto družbenih problemov – porast duševnih bolezni in odvisnosti, nezmožnost osamosvajanja in ustvarjanja družin, generacijski spori, … Pomanjkanje vizije in perspektive se lahko z amputacijo cele kohorte od družbenega tkiva samo stopnjuje, apatija pa narašča. Razsežnosti problema se odločevalci še premalo zavedajo in se ga lotevajo zgolj kot robne tematike obnove gospodarstva. Oprijemljivih rešitev pa sploh ni.
Jobtown je eden od projektov, ki se s to problematiko ukvarja na evropski ravni, poteka pa v okviru programa URBACT. Čeprav poudarja zgolj gospodarski vidik spodbujanja zaposlovanja mladih, vendarle služi kot pozitivni zgled.
Projekt vključuje enajst mest iz Italije, Nemčije, Velike Britanije, Francije, Cipra, Poljske, Madžarske, Španije in Portugalske, kjer se mladi nahajajo v povsem različnih situacijah. Partnerska mesta delujejo v okviru petih podtem:
– Razvoj učinkovitih metod za sodelovanje javnega in zasebnega sektorja
– Povečanje odzivnosti izobraževanja in usposabljanja na potrebe trga dela
– Analiza trga dela, s katero bo mogoče pojasniti in napovedati trende
– Podpora ustanavljanju in razvoju podjetij, samozaposlovanju in razvijanju podjetniških spretnosti
– Socialne inovacije in upravljanje virov
Pri skupnem iskanju rešitev za raznovrstne probleme in tvorjenju učinkovitega univerzalnega programa za vključevanje mladih na trg delovne sile se bodo partnerska mesta zgledovala po že zaključenem projektu ESIMEC in tekočem projektu My Generation at Work, katerega partner je tudi slovenski Maribor.
Preberi več:
Jobtown – spletna stran URBACT
URBACT bo podpiral Evropsko prestolnico mladih Maribor 2013 – spletna stran IPoP
