Novela zakona o prevozih v cestnem prometu gre naprej

Tedenski pregled objav v medijih

Odbor za infrastrukturo zeleno luč noveli zakona o prevozih v cestnem prometu

Odbor DZ za infrastrukturo in prostor je danes podprl predlog Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od leta 2013 do 2022 in dal zeleno luč predlogu novele zakona o prevozih v cestnem prometu, ki jo je pripravila že prejšnja vlada. Največ razprave je bilo glede sprememb na področju posebnega linijskega prevoza. Več na www.dnevnik.si.

Klemenčič: V Sloveniji nimamo evidence črnih gradenj

Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič se je v torek sestal z glavno inšpektorico za promet, energetiko in prostor Sandro Petan Mikolavčič, s katero je govoril o problematiki delovanja gradbene inšpekcije in s tem povezanimi korupcijskimi tveganji. Klemenčič sicer izpostavlja, da v Sloveniji nimamo evidence črnih gradenj. Več na www.dnevnik.si.

Za odpravo škode po lanskih poplavah še ni denarja

Pet mesecev po katastrofalnih novembrskih poplavah vlada še ni sprejela 150 milijonov evrov vrednega sanacijskega programa. Zatika se že pri zagotavljanju 22 milijonov evrov za ukrepe na vodotokih in lokalnih ter zasebnih objektih. Po poplavah v letu 2010 je država od 184 milijonov do danes izplačala le 29 milijonov evrov. Več na www.delo.si.

Rusi so se izognili vladnemu radarju

Vlada se je na prejšnji seji med drugim seznanila z zanimivim poročilom, v katerem Geodetska uprava (Gurs) popisuje promet in cene nepremičnin – na območju obmejnih upravnih enot. »Sklep o tem, da moramo redno poročati o prometu z nepremičninami na teh območjih, je vlada sprejela že pred leti,« pravi direktor Gursa Aleš Seliškar. »Mislim, da je bilo to v času pridruževanja Evropski uniji, ko je v javnosti obstajala bojazen, da bomo zemljo razprodali tujcem. Takrat so se ljudje bali, kako bodo Italijani pokupili Kras, Angleži Prekmurje in tako dalje.« A za temi časi zdaj vzdihuje marsikateri nepremičninar, saj je bila Slovenija takrat za tujce še zelo zanimiva in se je na nepremičninskem trgu vrtelo veliko denarja. Danes teh poslov ni več toliko, pravi Seliškar. Več na www.dnevnik.si.

Dajte nam kruha in najemnih stanovanj

Spodbuda, s katero bi se nasedli projekti spremenili v najemniška stanovanja, bi bila smiselna. A je ni na obzorju. Zdajšnje razmere na nepremičninskem trgu se mi zdijo priložnost za razmislek in odločitev o stanovanjski politiki, ki je že dolgo nimamo. Poznamo samo eno obliko bivanja, to so lastniška stanovanja in hiše, čeprav si marsikdo od nas tega sploh ne more privoščiti. Pojem lastne nepremičnine je celo tako zelo samoumeven, da lastna nepremičnina, v kateri bivaš, kot premoženje ne šteje niti pri socialnih transferjih. Več na www.finance.si.

Kako rešiti slovenske hiše duhov

Cene stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji so v zadnjem lanskem četrtletju medletno upadle za 8,8 odstotka – v EU je bil upad večji le še v Španiji in Romuniji, kažejo najnovejše primerjave. Več na www.finance.si.

Habsburžani: Vlak kot kočija

K številnim primerjavam med Slovenijo in Avstrijo je mogoče dodati tudi primerjavo javnega prevoza. Tukaj so razlike še posebej velike, na žalost v škodo Slovenije. Šele ob uporabi avstrijskih storitev javnega prevoza človek občuti vso bedo slovenskega sistema. Več na www.delo.si.

Janez Janša je želel dodatno nadzorovati ulico

Janševa vlada ni zvrtala zgolj novega zasilnega izhoda za primere nujne evakuacije iz vladne stavbe, temveč je namestila tudi dodaten sistem videonadzora nad javnimi površinami v Gregorčičevi ulici. Več na www.dnevnik.si.

Tri slovenske destinacije se potegujejo za naziv Evropska destinacija odličnosti 2013

Slovenija že šesto leto sodeluje v evropskem projektu Evropska destinacija odličnosti (European Destinations of Excellence), tema letošnjega izbora pa je dostopni turizem. Za ta naziv se je letos potegovalo sedem slovenskih destinacij, strokovna komisija pa je med prijavitelji izbrala tri finalistke: Laško – sotočje dobrega, Radol’ca in Zeleni kas. Več na www.dnevnik.si.

Raziskava: Ljubljana najbolj prijazno in hkrati najdražje mesto za življenje v regiji

Ljubljana je najbolj ugodno mesto za življenje v regiji, je pa tudi najdražje, kaže raziskava spletne strani Numbeo.com, ki zbira podatke o življenju prebivalcev v več kot 3200 mestih v svetu. Ljubljančani za mesečne stroške porabijo petino prihodkov, medtem ko Zagrebčani porabijo več kot četrtino svojih prihodkov. Ljubljančani v absolutnem znesku plačajo približno 200 evrov mesečno za elektriko, plin, vodo in smeti za stanovanje velikosti 85 kvadratnih metrov, medtem ko v Zagrebu plačajo 191 evrov. Več na www.dnevnik.si.

Mesto ni le nekaj ulic

Ljubljana se je z Bristolom, Brusljem in Glasgowom uvrstila v finale izbora najbolj zelene evropske prestolnice za leto 2015. Ali bo zmagala, bo znano 14. junija letos. Če bi vprašali župana Zorana Jankovića, je zmaga naša, če Vevčane in Moščane, pa bi dejali, da le, če je (bila) ocenjevalna komisija slepa. Več na www.delo.si.

Priložnosti lokalne samooskrbe: Za malico jabolko iz sosedovega sadovnjaka

Lokalna samooskrba ne prinaša zgolj bolj zdravih prehranjevalnih navad in varovanja okolja na račun transporta hrane, temveč je tudi ena od priložnosti za trajnostni razvoj novih delovnih mest in delovnih mest za mlade. Starostna piramida v Evropi se obrača na glavo, povprečna starost slovenskega kmeta je 57 let, mladih pa kmetovanje ne zanima kaj dosti. Ena od poti, ki bi to lahko spremenile, je lokalna samooskrba. Primer dobre prakse na tem področju je litijska zadruga Jarina, ki povezuje predvsem male kmetije na območju Srca Slovenije oziroma 16 občin okoli geometričnega središča Slovenije. Več na www.dnevnik.si.

Tudi letos bo zaživela Trubarjeva zelena tržnica

Društvo prostoRož tudi letos, v sodelovanju z mestno občino Ljubljana, Inštitutom za trajnostni razvoj – ITR, zvezo Biodar, lastniki lokalov in trgovin ter slovenskimi kmetovalci, prireja Trubarjevo zeleno tržnico, s katero želijo lastniki trgovin in lokalov na Trubarjevi ulici opozoriti nase. Tržnica se bo zgodila vsako sredo, od 22. maja do 30. oktobra, od 12. ure do 19. ure na Trubarjevi cesti v Ljubljani. Namen tržnice je, da bi omogočili dostop do okusne, ekološko pridelane hrane tudi tistim, ki ne morejo ujeti mestne tržnice. Več na www.dnevnik.si.

Trubarjeva tržnica

Iščejo 40 milijonov za dokončanje

Natanko pred sedmimi leti smo gledali, kako ob Slovenski cesti 63 pod udarci rušilnih strojev pada stari Šumi. O kakršni koli krizi takrat še ni bilo ne duha ne sluha. Na tem mestu – tako so takrat obljubljali investitorji, KD Group – bi moral že nekaj let stati novi Šumi, fantastična zgradba z luksuznimi stanovanji, štirimi kinodvoranami in poslovnimi prostori. A prve težave so se začele pojavljati že s pridobitvijo gradbenega dovoljenja. Kot je to v Ljubljani že navada, so bili največji nasprotniki projekta kar sosedje, ki so s pritožbami postopek izdaje gradbenega dovoljenja zavlekli za skoraj eno leto. Ko bi lahko investitor končno začel graditi, pa je udarila finančna kriza. Več na www.dnevnik.si.

Novi Šumi_Ljubljana

Primer Tovil: Poskus utišanja civilne iniciative se je izjalovil

Na ljubljanskem okrožnem sodišču je bil prvi narok v tožbi podjetja Velinvestment iz kroga Mihaela Karnerja proti vodji civilne iniciative Za zeleni Vič Slavku Maroltu, ki naj bi škodil dobremu imenu podjetja. Strani sta se skušali poravnati, a brez uspeha. Vsebina poskusa poravnave je tajna, zato sta po naroku o njej obe strani molčali. Pred tem pa sta na hodniku pred sodno dvorano direktor Velinvestmenta Uroš Slivnik in njegov odvetnik pristopila k Maroltu in njegovi odvetnici s ponudbo za poravnavo. Pogovor je tekel v smeri, da bi se moral Marolt zavezati, da ne on ne civilna iniciativa ne bosta več dajala izjav, ki bi črnile projekt gradnje stanovanj na območju nekdanje tovarne Tovil. Marolt je dejal, da nima pooblastil, da bi k čemurkoli zavezal civilno iniciativo, da pa ga je ta izkušnja izučila, da bo v prihodnje bolj pazljivo komuniciral z javnimi organi in mediji, vendar dogovora niso dosegli. Več na www.delo.si.

Urbana oaza_Vič

O spornih zemljiščih v Šiški zdaj gradbeni izvedenec

Spor o lastništvu zelenic, otroških igrišč, dovoznih cest in parkirišč, ki jih je pred leti od Gipossa odkupil Bojan Gjura, se bo vlekel še precej časa. Ker bodo v zadevo vključili sodnega izvedenca in geodeta, bo treba na njuno poročilo čakati več mesecev. Več na www.delo.si.

Bojana Gjuro toži vse več Šiškarjev

V spor za lastništvo zelenic, otroških igrišč, dovoznih cest in parkirišč, ki jih je pred leti od Gipossa za simbolično ceno odkupil Bojan Gjura, se poleg MOL vključuje vse več Šiškarjev. Stanovalcem iz Gotske ulice (na fotografiji zavzeto parkirišče) so se v boju proti Gjuri in za svoja zemljišča pridružili še Šiškarji iz bližnje soseščine. Več na www.delo.si.

Šiška_Ljubljana

MOL bo začela odvažati tudi gradbene odpadke

MOL je nedavno objavila razpis, s katerim išče izvajalca za odstranjevanje površinskih nezakonito odloženih gradbenih odpadkov z občinske zemlje v tem in prihodnjem letu. Za ta namen bo v letošnjem in prihodnjem letu zagotovila 300 tisočakov. Več na www.delo.si.

Papir servis v Mostah ostal brez dovoljenja

Papir servis v Mostah dela naprej, četudi mu je agencija za okolje na predlog okoljske inšpekcije pred kratkim razveljavila okoljevarstveno dovoljenje. Kot navajajo okoliški stanovalci, pa ne spoštuje niti praznikov, saj so delali celo za veliko noč. Več na www.delo.si.

Balon poskušajo rešiti z uredbo

Nogometni klub Olimpija je potem, ko je gradbeni inšpektorat Elektru Ljubljana in Energetiki Ljubljana naročil, naj nelegalno postavljeni balon na enem izmed nogometnih igrišč v Športnem centru Jama za Bežigradom odklopijo iz svojih omrežij, v začetku marca uresničil odločbo inšpektorata in balon odstranil. Gradbeni inšpektor je pri pregledu v drugi polovici marca ugotovil, da so bili ventili za dovod toplote do vpihovalnikov zapečateni in da so bile varovalke za priključitev elektrike ustrezno odstranjene, zaradi česar nogometni klub ne more ponovno postaviti tovrstnega objekta, so povedali na inšpektoratu za promet, energetiko in prostor. Več na www.dnevnik.si.

Če mladim prepovemo pitje alkohola v javnosti, zlorabo alkohola zgolj premaknemo v zasebne prostore

Ljubljanski mestni svetniki bodo na seji, ki je sklicana za 15. april, obravnavali osnutek odloka, s katerim svetniški klub NSi predlaga prepoved pitja alkohola na javnih krajih ter globo v višini sto evrov za kršitelje. Kljub temu, da se nekateri mestni svetniki strinjajo z njihovim predlogom, kaže, da ta ne bo dobil dovolj podpore. Več na www.dnevnik.si.

Občine spodbujajo urbane vrtičkarje

Razmah urbanega vrtičkarstva spodbuja vse več občin, ki svojim občanom oddajajo v najem kmetijske parcele. Takšno usmeritev podpirajo tudi v Skupnosti občin Slovenije (SOS), kjer so ustanovili delovno skupino za urbano skupnostno vrtnarjenje, namenjeno promociji skupnostnih vrtov v občinah. V SOS so prepričani, »da so prav urbani skupnosti vrtovi lahko model ponovnega oblikovanja lokalnih okolij kot skupnosti ljudi, ki se v okviru nekega interesa dogovarjajo z drugimi in skupaj oblikujejo najboljše rešitve«, pravi generalna sekretarka Jasmina Vidmar. Več na www.delo.si.

Vrtičkarji_Ljubljana

Dežela kozolcev v Šentrupertu čaka na pomlad

Muzej kozolcev na prostem na obrobju Šentruperta je končan. Zdaj si tam želijo lepšega vremena, da bo imel muzej ob odprtju ob občinskem prazniku v začetku junija lahko v celoti predvideno podobo tudi z novo posajenim drevjem in posejano travo. Občina je za upravljanja ustanovila družbo Dežela kozolcev. Več na www.delo.si.

Za trboveljsko Njivo denarja ni, so le vlaga in podgane

Razpadajoča, skoraj 120 let stara zaščitena rudarska kolonija Njiva v centru Trbovelj je še v tako dobrem stanju, da jo je mogoče obnoviti po običajnem postopku. S temi besedami je bivše superministrstvo Spektru zavrnilo vlogo za delno rušenje in delno prenovo soseske. Ker tudi občina delne sanacije ne podpira, denarja za celovito pa nima, soseska ostaja spomenik sramote. Več na www.delo.si.

Za Maribor izdelan predlog participatornega proračuna

V okviru Iniciative mestni zbor, ki se je organizirala po nedavnih protestih v Mariboru, so izdelali predlog o ustanovitvi instituta participatornega proračuna. Njegov namen je približati in v čim večji meri prenesti pooblastila za upravljanje z mestnimi investicijskimi sredstvi na občanke in občane Maribora. Več na www.dnevnik.si.

Pločniki in parkirišča prešli v zasebno last

Kupiti ali najeti parkirni prostor je izbira, pred katero so se znašli stanovalci dveh blokovskih stolpičev nad trgovskim kompleksom Blagovnice, ki so ga v središču Murske Sobote postavili konec šestdesetih let prejšnjega stoletja. Pred izbiro jih je postavil novi lastnik zemljišča, poslovnež Istref Emruli, sicer lastnik slaščičarne Šport in dveh lokalov s hitro hrano Kebapci. Do zdaj so stanovalci lahko to zemljišče uporabljali brezplačno kot parkirišče, zahteva novega lastnika pa je osvetlila zapleteno zgodbo lastninjenja kompleksa Blagovnice. Več na www.dnevnik.si.

Plin iz Trsta v Koper septembra 2016

Po skoraj 20 letih razprav o plinifikaciji slovenske Istre je včeraj prišlo do konkretnejšega koraka v tej smeri. Odhajajoči predsednik uprave Istrabenz Plinov Zorko Cerkvenik in predsednik uprave Plinovodi d.d. Marjan Eberlinc sta včeraj podpisala pismo o nameri, da ljubljanska družba v treh letih zgradi transportni plinovod Osp – Dekani – Koper. Več na www.delo.si.

Trasa plina_Trst-Koper

Koprčani in Ankarančani se bodo še kregali

Le dan potem, ko so na mestni občini Koper gospodarski minister, državni sekretar Gašpar Mišič, župan Boris Popovič in predsednik uprave Luke Bojan Brank podpisali tristranski dogovor med državo, Luko Koper in MO Koper o nadaljnjih korakih za čim hitrejši razvoj pristanišča, je občina objavila na svoji spletni strani namero o sklenitvi neposredne pogodbe za ustanovitev stavbne pravice na parcelah v Luki, ki so po DPN namenjene razvoju pristanišča. Zemljiškoknjižno so last občine Koper, vendar se nahajajo na območju občine Ankaran v ustanavljanju. Zaradi teh parcel je v preteklosti že poseglo ustavno sodišče z začasno odredbo. Pred časom pa je ustavno sodišče umaknilo svojo zamrznitev razpolaganja s parcelami in višjemu sodišču naložilo, da mora pri odločanju upoštevati, da gre za nerazdeljeno skupno premoženje dveh občin, da je lahko KS Ankaran stranka v postopku, da morata torej o razpolaganju s skupnim premoženjem soglašati obe: občina Koper in nastajajoča občina Ankaran. Več na www.delo.si.

Luka_Koper-Ankaran

Zakaj je golf problem samo v slovenski Istri

Med piransko občino, ministrstvom za kmetijstvo in Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS se zaradi deset let zapletanja z golf igriščem v Sečovljah spet krešejo iskre. Sklad je z občino in družbo Golf Istra sklenil pogodbo o zakupu zemljišč za 30 let in dovolil vknjižbo stavbne pravice, zdaj pa z razpisom išče nove možne zakupnike in niti približno ne razmišlja, da bi odstopil od razpisa. Več na www.delo.si.

Prva žrtev bitke za Himkinski gozd

V 55. letu starosti je umrl ruski novinar Mihail Beketov, ki je postal simbol kulture nekaznovanosti v Rusiji. Leta 2008 so ga neznanci tako brutalno pretepli, da si ni več opomogel. Še zdaj so na prostosti. Beketov je bil hkrati urednik, novinar in financer lokalnega časopisa Himkinska pravda, v katerem je razkrival korupcijo, povezano z gradnjo sporne avtoceste Moskva–Sankt Peterburg, zaradi katere so posekali stoletni gozd v moskovskem predmestju Himki, kjer živi 215.000 prebivalcev. Bitka za Himkinski gozd je bila eden od največjih okoljevarstvenih projektov zadnjega desetletja, a ni prinesla rezultatov. Več na www.delo.si.

Mikhail-beketov

 

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri