Zadnje čase se na več področjih kaže, da smo v Sloveniji manj drugačni od držav na vzhodu in jugu Evrope, kot bi si želeli biti. Tako je tudi pri urbanem razvoju. In to ni nujno slabo, saj nam spoznanje, da naši problemi niso edinstveni, pomaga tudi pri iskanju rešitev nanje. Zato je dragoceno poznavanje izkušenj in rešitev drugih mest, kar omogoča program Urbact.
Romunska mesta se, podobno kot slovenska, zadnjih 20 let soočajo z dvema glavnima izzivoma, to sta nazadovanje industrije po letu 1990 in z gospodarsko krizo od leta 2008. Mesta v Romuniji so se morala po 40 letih centralistično organizirane komunistične vladavine soočiti z veliki spremembami v gospodarstvu. Spremembe so najbolj prizadele majhna in srednje velika mesta, kjer se nezmožnost upravljanja z novo situacijo kaže v ekonomskih in družbenih problemih.
Upad prebivalstva v mestih
Najtežje se romunska mesta, tudi velika, spopadajo z demografskimi spremembami, saj število prebivalcev nenehno upada. Samo iz Bukarešte, ki predstavlja osrednji gospodarski center Romunije, se je v zadnjih desetih letih odselilo 200.000 prebivalcev. Delovna sila je zato močno oslabela. Izseljuje se zlasti mlado, visoko izobraženo prebivalstvo, večinoma v tujino. Izseljevanje delovnega dela prebivalstva botruje družbenim problemom, ki so posledica odsotnosti staršev, tako v zadnjih letih narašča ranljivost otrok, zgodnje opuščanje šolanja in prestopništvo.
Razraščanje mest (»urban sprawl«)
Čeprav je v zadnjih dvajsetih letih število prebivalcev padlo, se je območje naseljevanja razširilo. Skupni obseg mestnih naselij se je v tem času skoraj podvojil. Za to naj bi bili krivi pritiski nepremičninskega sektorja in slab nadzor nad urbanizacijo. Poleg lokalnih oblasti, ki tako razseljenih naselij ne uspejo oskrbeti z osnovno komunalno in prometno infrastrukturo, negativne posledice čuti tudi prebivalstvo, zlasti sedaj, ko cene goriva naraščajo. Učinki razseljevanja vplivajo tudi na okolje, saj se posledično zmanjšuje obseg rodovitnih kmetijskih območij. Med družbenimi učinki pa sta najbolj pereča izolacija in izginjanje lokalnih značilnosti mest, ki so vse bolj podvržena globalizacijskim vplivom.
Načrtovanje prostora se ne podreja potrebam ljudi, temveč avtomobilom. Za upravljanje z urbanimi območji je značilno slabo sodelovanje med lokalnimi oblastmi ter slabi odnosi na relaciji urbano–ruralno, kar se odraža v vse bolj razpršeni poselitvi.
Naraščajoča družbena segregacija
Pojavlja se vse več ograjenih skupnosti (»gated communities«), kjer je nastanjen premožnejši del prebivalstva. Mešanje družbenih slojev je tako omejeno in govorimo lahko o pojavu prostorske segregacije, o prostorskemu ločevanju družbenih slojev. Zelo malo pozornosti se namenja vzdrževanju najbolj deprivilegiranih sosesk, zaradi česar so družbene neenakosti še večje.
Problem predstavlja tudi delovanje nepremičninskega trga. Cene so namreč zelo visoke, stanovanj pa premalo, zato zlasti mladi s težavo najdejo primerna stanovanja. Fond stanovanj je relativno star, saj je bil povečini zgrajen pred romunsko revolucijo leta 1989, zato je energetska učinkovitost teh stavb zelo slaba.
Odvisnost od osebnih avtomobilov
Na lokalnem nivoju je sodelovanje med urbanim planiranjem in službami, odgovornimi za promet zelo šibko. Čeprav se javni promet v mestih izboljšuje, se proge ne podaljšujejo v nove soseske. Prebivalci teh predelov so zato prisiljeni uporabljati osebne avtomobile. Uporaba alternativnih načinov mobilnosti se ne promovira, kolesarska infrastruktura pa tako rekoč ne obstaja.
Vir: World Bank Report: Romanian competitive cities 2012.
Ekonomska polarizacija države
V Romuniji je problem tudi centralizacija, saj je polovica tujih vlaganj zgoščena na prestolnico Bukarešto. Posledica gospodarskih razlik med prestolnico in preostalo državo je neenakomeren prostorski razvoj države in nizka stopnja urbanizacije izven prestolnice.
Vir: World Bank Report: Romanian competitive cities 2012.
Nizka arhitekturna kakovost
Gradnja zadnjih dvajsetih let je zaradi minimalnega nadzora oblasti in pritiskov nepremičninskega sektorja izjemno nizke kakovosti. Obnova javnih prostorov in stanovanjskih sosesk je bila pogojena z ekonomskimi interesi, arhitekturna kakovost pa drugotnega pomena.
Vir: INCD URBAN-INCERC: Študija obalnega območja Črnega morja.
Rešitve?
Nekaj rešitev za predstavljene izzive je bilo izpostavljenih med dolgoročnimi cilji za naslednje programsko obdobje kohezijske politike. To so:
– Spodbujati policentrični razvoj z sodelovanjem med mesti, med mestnimi jedri in okoliškimi območji; določiti funkcionalne urbane regije.
– Razviti urbano regeneracijo kot orodje trajnostnega urbanega razvoja mestnih središč, industrijskih območij, vojaških območij in obnovo stanovanjskih sosesk.
– Podpirati urbano mobilnost s povezovanjem mestnih središč in okoliških območij z javnim prometom, z ustvarjanjem kolesarskih poti, razvijanjem pešpoti v mestnih središčih, spodbujanjem transportne intermodalnosti in parkirnih sistemov, da bi omejili uporabo osebnih avtomobilov.
Mreže programa Urbact so za romunska mesta pomembna priložnost. V obdobju 2007–2013 je bilo v programu Urbact udeleženih kar 30 romunskih mest. Izmenjava izkušenj in dobrih praks jim pomaga reševati probleme, s katerimi se soočajo, ter izboljšati procese oblikovanja politik in razvijati ukrepe v skladu s celostnim trajnostnim urbanim razvojem.
